23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/137

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor priznava pomembno vlogo evropskih svetov delavcev (ESD) pri spodbujanju in podpiranju socialne kohezije ter kot sredstva za povezovanje evropskih delavcev, ki z vzajemnim spoznavanjem in razumevanjem olajšuje dojemanje evropskega državljanstva. Več kot 10.000 delegatov ESD, ki delujejo v Evropi, je neposrednih akterjev, motiviranih za graditev nove družbe.

1.2

Evropski socialni model, ki temelji na iskanju konsenza in socialnega dialoga, spoštovanju identitete in človekovega dostojanstva, upoštevanju različnih interesov in zmožnosti povezovanja razvoja s pozornostjo do ljudi ter okolja, terja določitev kraja za srečevanje in soočanje v okviru transnacionalnih podjetij. EESO meni, da je imela Direktiva 94/45 pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev.

1.3

Komisija je morala najpozneje do 22. septembra 1999 pregledati njeno delovanje „po posvetu z državami članicami in socialnimi partnerji na evropski ravni“ z namenom, da „Svetu predlaga ustrezne spremembe, če so potrebne“.

1.4

Komisija je začela posvetovanja s socialnimi partnerji. UNICE in CEEP sta se opredelila proti reviziji direktive. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) pa je nasprotno večkrat pozvala k nujni reviziji.

1.5

EESO je natančno preučil sedanje stanje, delno tako, da je zaslišal delojemalce, predstavnike delodajalcev in civilne družbe.

1.6

Doslej zabeležene izkušnje kažejo veliko pozitivnih vidikov. Kot je bilo poudarjeno v več študijah o tem vprašanju in kot je opozoril EESO, so socialni partnerji tudi dosegli prostovoljne sporazume o organizaciji dela, zaposlovanju, delovnih razmerah in nadaljnjem usposabljanju na podlagi partnerstva za spremembe. Njihovo uspešno izvajanje je poleg tega odvisno samo od pripravljenosti obeh strani.

1.7

Izkušnje evropskih svetov delavcev so razkrile veliko področij, ki zbujajo skrb: najpomembnejše od teh je še vedno majhen delež ustanavljanja evropskih svetov delavcev v primerjavi s številom podjetij, ki jih zajemajo obveznosti v direktivi; ta omogoča možnost ustanovitve evropskih svetov delavcev na pobudo podjetij ali delavcev v vsaj dveh državah članicah. Eden od razlogov za nepopolno izvajanje direktive je pomanjkanje pobud delavcev, čeprav v nekaterih državah teh pobud morebiti ni zaradi pomanjkanja zakonodaje, ki ščiti pravice sindikatov v podjetjih.

1.8

V letih, odkar je Direktiva 94/45 začela veljati, se je pravni okvir Skupnosti o pravicah do obveščanja in posvetovanja okrepil, zlasti z direktivami 2001/86, 2002/14 in 2003/72, ki v primerjavi z Direktivo 94/95 vsebujejo podrobnejše podatke glede obveščanja in posvetovanja in predvidevajo postopke udeležbe zaposlenih, ki so oblikovane tako, da posvetovanja potekajo dolgo pred sprejemanjem odločitev. Ti postopki pripomorejo k temu, da so evropska podjetja v svetovnem merilu bolj konkurenčna.

1.9

EESO je opredelil tri glavne točke, za katere meni, da bi jih bilo treba upoštevati za hitro posodobitev Direktive 94/45:

1.10

EESO predlaga, da je treba po primernem obdobju za vključitev novih držav članic in potem ko bodo socialni partnerji — na podlagi zdaj potekajočih razprav o evropskih svetih delavcev na različnih seminarjih — predstavili sklepe v zvezi z evropskimi sveti delavcev, direktivo ponovno proučiti, da bo upoštevala te izkušnje in navedbe, ki jih je že mogoče predložiti.

1.11

EESO podpira družbeno razsežnost podjetij v Evropski uniji in vlogo, ki jo imajo evropski sveti delavcev. Evropska razprava se je osredotočila na trajnostni razvoj in evropski socialni model ter ugotovila, da so to posebne značilnosti Unije. Družbena odgovornost podjetij v svetovnem gospodarstvu je eden od odgovorov Evrope na težave, nastale zaradi globalizacije, katere negativne učinke bi lahko zmanjšali, tako da bi vse države, članice mednarodne organizacije dela spoštovale temeljne standarde ILO. Podjetja veljajo za pomembne subjekte v družbenem okviru, zmožne bistveno prispevati k izboljševanju kakovosti življenja vseh neposredno udeleženih strani in regij. Treba je omeniti, da je podobno kot v primeru evropskega sveta delavcev in predvsem na transnacionalni ravni napredek, do katerega pride s pomočjo socialnega dialoga, toliko večji, če temelji na zakonodaji.

1.12

EESO se seznanja s pripombami Komisije v njenem sporočilu o družbeni odgovornosti podjetij (CSR), glede pomena delavcev in njihovih sindikatov pri uporabi praks družbene odgovornosti (1). Komisija v sporočilu trdi, da je bil „socialni dialog, zlasti na sektorski ravni, […] učinkovito sredstvo za promocijo pobud družbene odgovornosti podjetij, evropski svet delavcev pa je prav tako imel konstruktivno vlogo pri razvoju najboljše prakse družbene odgovornosti podjetij. Kljub temu je treba sprejem, izvajanje in strateško integracijo družbene odgovornosti podjetij s strani evropskih podjetij dodatno izboljšati. Vlogo zaposlenih, njihovih predstavnikov in sindikatov je pri razvoju in izvajanju praks družbene odgovornosti podjetij mogoče še nadalje pospeševati. Zunanje interesne strani, vključno z nevladnimi organizacijami, potrošniki in vlagatelji, bi morale imeti večjo vlogo pri spodbujanju in nagrajevanju odgovornega poslovnega obnašanja“.

1.13

Značilnost evropskega socialnega modela je spoštovanje — vedno in povsod — pravic, na katerih temelji človekovo dostojanstvo in zaščita, ki jo prek sistemov socialnega skrbstva zagotavlja najranljivejšim. V današnji Evropi mora biti namreč povsod možno uveljavljati državljanske pravice, tudi na delovnem mestu in še posebej v transnacionalnem okviru podjetja. EESO poziva Komisijo, da prizna tiste nove elemente, ki so se pojavili od sprejetja Direktive 94/45, in da ugotovi najprimernejše ukrepe za krepitev občutka pripadnosti Uniji.

2.1

EESO želi najprej poudariti pozitivne vidike, ki izhajajo iz desetletnega izvajanja Direktive 94/45, hkrati pa ne želi prezreti težav in skrb zbujajočih področij, ki so značilna za izkušnje evropskih svetov delavcev. V ta namen namerava prositi pomembne interesne skupine, institucije in organe Skupnosti ter socialne partnerje na različnih organizacijskih stopnjah, da sodelujejo pri izboljševanju tega demokratičnega instrumenta za zastopanje, ki se je že pokazal kot nepogrešljiv za konsolidacijo evropskega socialnega modela in ki ga EESO podpira v smislu stabilnega razvoja in krepitve.

2.2

Namen tega mnenja EESO na lastno pobudo je s posodabljanjem Direktive 94/45 pomagati, da postane vloga družbene odgovornosti evropskih svetov delavcev pomembnejša za pospešitev vključevanja in socialne kohezije. To je cilj povečanja političnega pomena, zlasti v sedanjem obdobju, v katerem se zagon za socialno močnejšo in bolj združeno Evropsko unijo zmanjšuje.

2.3

V dvanajstih letih, odkar je bila direktiva sprejeta, se je v Evropski uniji veliko spremenilo. Postopek širitve, ki ga je podpiral EESO, se je končal s pristopom desetih držav maja 2004, kmalu pa bosta pristopili še dve, Bolgarija in Romunija. Kljub velikemu prizadevanju za uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom Skupnosti in znatnemu napredku pri varovanju delovnih pogojev, ni dvoma, da se v nekaterih od teh držav organizacije delavcev in delodajalcev še vedno srečujejo s težavami pri konsolidaciji njihove stopnje zastopanosti.

2.4

EESO upa, da se bo socialni dialog okrepil, in je prepričan, da so evropski sveti delavcev ključni za doseganje tega cilja, ker uvajajo strukture za povezovanje in medsebojno razumevanje, ki lahko spodbujajo kulturo socialnega dialoga v državah članicah.

2.5

Svet ministrov je 22. septembra 1994 sprejel Direktivo 94/45 o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci in jo razširil na Združeno kraljestvo z Direktivo Sveta 97/74/ES z dne 17. decembra 1997, kar je bil ključen korak naprej v razvoju evropskega socialnega dialoga na ravni podjetij, primeren za nadnacionalno strukturo podjetij in skupin podjetij. Ta novi mednarodni instrument je pomembno prispeval k razvoju evropske razsežnosti odnosov med delojemalci in delodajalci (2).

2.6

Člen 15 Direktive 94/45 navaja, da mora Komisija do najpozneje 22. septembra 1999„po posvetu z državami članicami in s socialnimi partnerji na evropski ravni“ pregledati njeno uporabo z namenom, da „Svetu predlaga ustrezne spremembe, če so potrebne“. Pregled bi se moral osredotočiti na to, kako se je direktiva uporabljala, in torej na vse vidike, povezane z ustanavljanjem in delovanjem evropskih svetov delavcev, zlasti z ustreznostjo spodnjega praga števila delavcev.

2.7

Ob priznavanju, da je bil uporabljeni postopek zagotovo inovativen, je Komisija menila, da bi do 22. septembra 1999 pogajanja in ostalo delo, ki so ga opravili evropski sveti delavcev, morala zagotoviti dovolj informacij in praktičnih izkušenj za ponovni pregled direktive.

2.8

Komisija je 4. aprila 2000 Parlamentu in Svetu predstavila svoje poročilo o uporabi direktive. Čeprav se je osredotočila predvsem na oceno ukrepov o prenosu, ki so jih sprejele države članice, poročilo vključuje tudi pregled izvajanja direktive. Komisija je poudarila, da kljub kakovosti izvedbenih ukrepov nekatera vprašanja direktive še vedno potrebujejo dodatno razlago. Poudarila je tudi, da so ponavadi ta vprašanja urejale zadevne stranke ali sodišča. Komisija je zato menila, da ji na tej stopnji ni treba predlagati nobenih sprememb.

2.9

Tudi Evropski parlament se je zanimal za pregled direktive. V svoji Resoluciji o uporabi direktive in potrebi po njeni reviziji, sprejeti 4. septembra 2001, je Evropski parlament poudaril vlogo mednarodnih teles, ki predstavljajo delavce, ter ocenil meje uveljavljanja pravic do obveščanja in posvetovanja ter priložnosti, ki izhajajo iz njih (3). Evropski parlament je zato pozval Komisijo, da čim prej poda predlog za revizijo, da bi vključila vrsto izboljšav in omogočila delavcem, da vplivajo na postopke odločanja vodstva, ter zagotovila primerne sankcije. Evropski parlament je menil, da je treba opredelitev „obveščanja na območju Skupnosti“ ponovno pregledati ob sklicevanju na spodnji prag. Po mnenju Evropskega parlamenta se mora spodnji prag področja uporabe direktive znižati s podjetij s 1 000 zaposlenimi na podjetja s 500 zaposlenimi in na tista, ki delujejo v vsaj dveh državah članicah, s podjetij s 150 zaposlenimi na tista s 100 zaposlenimi (kot je znano, sta Parlament in Komisija med postopkom sprejemanja direktive predlagala nižji spodnji prag, kot je bil dejansko določen v Direktivi 94/45) (4).

2.10

Leta 2004, po izteku dolgega obdobja uporabe Direktive 94/45, je Komisija menila, da bi bilo treba izvesti nadaljnji pregled uporabe direktive, zlasti ker je bilo to vprašanje vključeno v socialno agendo, sprejeto v Nici decembra 2000.

3.1

20. aprila 2004 je Komisija začela prvo stopnjo posvetovanja s socialnimi partnerji o možnem pregledu Direktive 94/45 ter jih zaprosila, da navedejo svoje pripombe o:

3.2

Komisija je na začetku posvetovalnega postopka ugotovila, da se je institucionalno okolje, v primerjavi s stanjem iz poročila z dne 4. aprila 2000, znatno spremenilo. Poročilo ni prikazovalo novih trendov, kot so lizbonska strategija ali širitev Unije. Komisija je predvsem v zvezi z drugim vidikom poudarila, da „bo vključitev dejavnosti v novih državah članicah dvignila število podjetij ali skupin, ki spadajo na področje uporabe direktive“ in da „kjer imajo podjetja in skupine s podružnicami v novih državah članicah že svete delavcev, se bodo ti morali razširiti, da se bo zagotovilo zastopanje novo vključenih podružnic“. Uporaba direktive o evropskih svetih delavcev po 1. maju 2004 bo povzročila vključitev več novih predstavnikov iz novih držav članic z različnim gospodarskim okoljem, družbenimi tradicijami, jeziki in kulturami, kar pomeni tudi večjo kompleksnost in višje stroške.

3.3

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 24. septembra 2003 sprejel mnenje, v katerem je pozornost Komisije usmeril na nekatere vidike, ki jih je treba upoštevati pri morebitni reviziji direktive (5).

3.4

UNICE je Komisiji odgovoril, da močno nasprotuje reviziji direktive o ustanovitvi evropskega sveta delavcev (6). Najboljši način razvoja obveščanja in posvetovanja z zaposlenimi v podjetjih Skupnosti je prek dialoga v podjetjih, na katere vpliva direktiva. Posredovanje zakonodajalca EU ne bi bilo produktivno, ker bi lahko upočasnilo dinamiko postopnega napredka pri nalogah evropskih svetov delavcev. CEEP je nasprotoval reviziji direktive na tej stopnji. Ne strinja se z revizijo Direktive 94/45, ampak poziva k boljši uporabi obstoječih orodij, zlasti postopka za obveščanje in posvetovanje. Evropski socialni partnerji bi lahko imeli ključno vlogo v tem postopku, zlasti v novih državah članicah. Razen tega študije primerov, ki podpirajo osnovne smernice za obvladovanje sprememb in njihovih družbenih posledic, poudarjajo pomen učinkovitega obveščanja in posvetovanja ter kažejo na nadaljnje dejavnosti socialnih partnerjev, zlasti v novih državah članicah (7).

3.4.1

V nasprotju s tem je ETUC to odobravala in potrdila več pripomb, ki so že navedene v predhodni resoluciji iz leta 1999 (8): ker je njeno razmišljanje do zdaj temeljilo na uveljavljenih sporazumih in praksah, ETUC trdi, da se omejitve in pomanjkljivosti, ki se pripisujejo zakonodaji, ne morejo odpraviti le s pogajanji ali prostovoljno, čeprav bi bilo morda treba še naprej nadzirati pozitivne rezultate najboljše prakse, sama revizija direktive pa je „nujno potrebna“ (9).

3.5

Komisija je prešla na drugo stopnjo posvetovanj z evropskimi socialnimi partnerji o pregledu direktive o evropskih svetih delavcev, čeprav v povezavi s posvetovanjem o prestrukturiranju. EESO je pozdravil začetek izvajanja druge stopnje posvetovanj o pregledu Direktive 94/45, vendar je izrazil tudi zadržke ob dejstvu, da je postopek potekal istočasno in v povezavi z drugo temo: „Evropski sveti delavcev imajo pri prestrukturiranju sicer pomembno vlogo, vendar bi bilo treba direktivo že zdavnaj izboljšati“ (10).

4.1

Dosedanje izkušnje so se izkazale za zelo pozitivne. Študije kažejo, da vse več ESD deluje učinkovito tudi v novih okoliščinah. Kot je poudarilo skupno sporočilo socialnih partnerjev Zbrane izkušnje o evropskih svetih delavcev aprila 2005, so ESD med drugim prispevali k razumevanju notranjega trga in kulture transnacionalnega podjetja v tržnem gospodarstvu predstavnikov delavcev in samih delavcev. Študije kažejo, da vse več ESD deluje učinkovito in da sodelujejo tudi pri izboljševanju sektorskega socialnega dialoga. Kot navaja več študij o tem vprašanju, kot so navedli socialni partnerji na številnih skupnih seminarjih in zlasti kot je opozoril EESO, so bili doseženi prostovoljni sporazumi o organizaciji dela, zaposlovanju, delovnih pogojih in nadaljnjem usposabljanju na podlagi partnerstva za spremembe (11).

4.1.1

Vsi predlogi za pregled razčlenjujejo glavne probleme, ki so se pokazali pri večkrat izvedenih spremljanjih delovanja ESD v Evropi. V neki nedavni raziskavi (12) so ugotovili, da skoraj 75 % ESD zdaj ne upošteva določil direktive o pravočasnem posredovanju informacij v primeru prestrukturiranj. Drug zelo pomemben element, ki so ga izluščili iz odgovorov 409 delegatov, pripadajočih 196 evropskim svetom delavcev, je navedba 104 delegatov, da so se v okviru ustreznih evropskih odborov ESD pogajali o skupnih besedilih in jih sprejemali. Če upoštevamo, da so ESD leta 2001 — po pomembni študiji Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (13) — neposredno ali posredno podpisali 14 sporazumov, si lahko ustvarimo jasno, četudi le delno predstavo o neprestani evoluciji ESD, ki razvijajo pravo pogajalsko moč.

4.2

Izkušnje evropskih svetov delavcev so razkrile tudi veliko področij, ki zbujajo skrb in jih je treba natančno raziskati, zato da se izboljša ta demokratični instrument za zastopanost in vključenost delavcev, ki je zdaj postal bistveni del evropskega socialnega modela. Najbolj izrazit je nizek odstotek evropskih svetov delavcev v primerjavi s številom družb, ki so jih na zahtevo delavcev dolžne ustanoviti in za katere velja ta direktiva. Decembra 2004 je bilo od 2 000 družb, ki jih zajema ta direktiva, ustanovljenih okoli 800 evropskih svetov delavcev (14), kar zajema približno 70 % delavcev, zaposlenih v družbah, za katere velja direktiva. Eden od razlogov za nepopolno uporabo te direktive je pomanjkanje pobude na strani delavcev. V več državah je to posledica slabe zastopanosti delavcev na delovnem mestu, ki lahko nastane zaradi nezadostnega varstva, ki ga zagotavlja nacionalna zakonodaja. Ta vidik bi kazalo proučiti, da bi ugotovili možne rešitve.

4.3

Novo in širše področje uporabe Direktive ES 94/45 pomeni, da je treba začeti postopek obravnave in proučevanja, ki bo interesnim skupinam v starih in novih državah članicah EU omogočil pridobiti podatke iz različnih kultur, metod in situacij, da premagajo ovire, ki izhajajo iz socialnih, gospodarskih in kulturnih razlik, ter tako v celoti okrepijo evropski sistem odnosov med delodajalci in delojemalci.

4.3.1

Vprašanja, povezana s širitvijo, so le en vidik sprememb, ki se dogajajo v EU na trgu dela in v poslovnem sektorju. Pospešeno čezmejno prestrukturiranje, ki je postalo stalna značilnost v življenju posameznih družb, in nove oblike poslovanja postavljajo evropske svete delavcev pred večje izzive, kot je predvidel zakonodajalec Skupnosti v Direktivi ES 94/45, kar je razvidno iz poznejše zakonodaje o udeležbi delavcev.

4.4

Zakonodajno okolje se je dejansko zelo spremenilo. Sprejeti so bili novi pravni predpisi Skupnosti na področju obveščanja in posvetovanja z delavci, tako tisti, ki se nanašajo na čezmejni okvir — direktiva 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o udeležbi delavcev v evropski družbi, direktiva o evropski zadrugi (SCE) in direktiva in združevanjih podjetij — kot tisti na nacionalni ravni: Direktiva 2002/14/ES z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti.

4.5

Nova in močnejša vloga, ki bi jo morali imeti evropski sveti delavcev, je opredeljena tudi v sporočilu Komisije o prestrukturiranju čezmejnih družb (15).

4.6

EESO je v svojih mnenjih izrazil pozitivno mnenje in podporo razvoju in krepitvi evropskih svetov delavcev (16) v zvezi s pomembno vlogo, ki jo morajo imeti pri čezmejnem prestrukturiranju. Na področju kovinsko predelovalne industrije je bila vloga evropskih svetov delavcev ključna v več primerih soočanj ob prestrukturiranjih in je prispevala k uresničevanju sporazumov, usmerjenih k ohranjanju proizvodnih lokacij in delovnih mest.

5.1

Direktiva 94/45 je morda eden od najpomembnejših delov zakonodaje o odnosih med delodajalci in delojemalci, ki je bila sprejeta na evropski ravni. Kljub nekaterim vrzelim in pomanjkljivostim, ki so jih mnogi poudarjali, je bistveno prispevala k začetku izvajanja postopkov za ustvarjanje „nove nadnacionalne prakse na področju odnosov med delodajalci in delojemalci“ z združevanjem novih modelov za solidarnost med delavci iz različnih držav ter konstruktivno razpravo med predstavniki delavcev in nadnacionalnimi družbami in prvič z uvajanjem skupnih oblik zastopanja in varstva nekaterih temeljnih pravic delavcev ne glede na nacionalne meje.

5.2

Kljub temu se zdi, kar je razvidno tudi iz datuma začetka uporabe te direktive, da se je njen dinamični prispevek h gradnji celovitega modela na področju odnosov med delodajalci in delojemalci ter krepitvi evropskega socialnega modela v preteklih letih zmanjšal. To je bila posledica več strukturnih dejavnikov v zvezi s spremembami na trgu dela in organizacijo poslovanja. EESO je o teh dejavnikih že razpravljal v svojih mnenjih o socialni agendi Komisije in o prestrukturiranju. Drugi razlogi za manjši vpliv evropskih svetov delavcev so, da ti s svojimi pravicami do obveščanja in posvetovanja ne morejo „primerno posredovati“ pri opredelitvi in izvajanju industrijske politike podjetij. V drugih primerih pa je treba ugotoviti, da so bile njihove pravice priznane.

5.3

Kot pa je v nedavnem mnenju poudaril EESO, „je treba Evropsko industrijsko politiko opredeliti s poslovnega, medpanožnega in strokovnega vidika in jo udejanjiti skupaj z vložkom socialnih partnerjev, saj bo strokovno znanje teh glavnih zainteresiranih strani bistvenega pomena. Zato morajo podjetja že dovolj zgodaj jasno opredeliti svoje namene, da bi zagotovili izvedljivost ustreznih ukrepov drugih zainteresiranih strani“  (17).

5.4

Ena od slabosti ukrepov evropskih svetov delavcev je, da se zdijo ukrepi za obveščanje in posvetovanje — ki so predmet pregleda Direktive 94/45 — neprimerni za nova gospodarstva in strukturno okolje ter nov zakonodajni okvir Skupnosti, kot ga določajo Direktiva 2001/86, Direktiva 2003/72 in Direktiva 2002/14. Postopki za obveščanje in posvetovanje v teh direktivah niso zgolj formalni: ne gre za redne zahteve, ki jih družbe preprosto odkljukajo „na koncu“ postopka sprejemanja odločitev, ampak za postopke, ki jih je treba izvesti „na začetku“ tega postopka.

5.5

V okviru direktiv, ki dopolnjujejo statuta evropske družbe in evropske zadruge, namen postopkov obveščanja in posvetovanja ni le obveščanje predstavnikov delavcev o končnih odločitvah, ki jih je družba že sprejela v zvezi s pomembnimi zadevami, kot so preoblikovanje ali reorganizacija na nadnacionalni ravni, ampak zagotavljanje pravice „vplivanja“ na takšne odločitve.

6.1

Postopki obveščanja in posvetovanja z delavci (skupaj s postopki sodelovanja v strogem pomenu besede v skladu z Direktivo 2001/86 in Direktivo 2003/72) so ključni element odnosov med delodajalci in delojemalci v EU in tudi samega evropskega socialnega modela, kar je razvidno iz opredelitve teh pravic v primarnih virih EU (18) in njihovega stalnega razvoja v sekundarni zakonodaji Skupnosti. Te pravice so bile priznane in zagotovljene z obsežnim nizom direktiv (19) v postopku, ki se je decembra 2000 zaključil s podpisom Listine o temeljnih pravicah in njeno kasnejšo vključitvijo v Pogodbo o Ustavi za Evropo (20).

6.1.1

Po Listini o temeljnih pravicah je pomembna določba, ki pravi, da je treba pravice uresničevati „pravočasno“: tako se spodbudi razlaga, ki se osredotoča zlasti na pričakovano naravo teh pravic v skladu s pred kratkim sprejeto zakonodajo (prim. prej omenjene direktive) in sodno prakso (21).

6.1.2

Postopen in stalen razvoj zakonodaje na področju pravic do obveščanja in posvetovanja od sredine 70. let v nacionalnem in nadnacionalnem zakonodajnem okviru je rezultat skrbi zakonodajalca Skupnosti, da morajo biti ti postopki več kot zgolj formalnost ali rutina. Kot je na splošno znano, so h krepitvi teh pravic veliko pripomogli dogodki v zvezi z opuščanjem dejavnosti Renaulta v Vilvoordu (februarja 1997), ki so imeli tudi pomembne sodne posledice.

6.2

Poročilo, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov, t. i. skupina Gyllenhammer, na zahtevo Evropskega sveta na zasedanju v Luxembourgu (novembra 1997), je opozorilo na potrebo po novem zakonodajnem okviru Skupnosti za opredelitev najnižjih standardov, ki bodo vzpostavili skupna načela, pravila in metode v državah članicah glede obveščanja in posvetovanja ter bodo v skladu s strategijo zaposlovanja Skupnosti. Strategija na podlagi konceptov „pričakovanja“, „preprečevanja“ in „zaposljivosti“, ki so pozneje postali značilni za evropsko strategijo zaposlovanja, mora biti vključena v javne politike držav članic, da bo pozitivno vplivala na zaposlovanje z okrepljenim socialnim dialogom, vključno na ravni podjetja, zato da se omogoči sprememba v skladu s stalnim prednostnim ciljem zaposlovanja.

6.3

V ta kontekst se vključuje — in dobiva poln pomen — navedba „vključevanje delavcev v delovanje in oblikovanje prihodnosti podjetja“, delno zato, da se „poveča njegova konkurenčnost“ (22), prevzema njihov poln pomen v tem kontekstu. Zakonodajalec določa, da je takšno vključevanje „prvi pogoj za uspešno prestrukturiranje in prilagoditev podjetij novim razmeram, ki jih ustvarja globalizacija gospodarstva“ (23).

6.4

Ta določba je zelo pomembna za vzpostavljanje učinkovitih postopkov odločanja in posvetovanja ter zato zagotavlja učinkovito in znatno udeležbo delavcev, zlasti ker dopolnilno uporabna standardna pravila navajajo (24), da „ima predstavniško telo za dosego dogovora pravico do nadaljnjega sestanka s pristojnim organom SE, če se družba odloči, da ne bo ravnala v skladu z mnenjem, ki ga je izrazilo predstavniško telo“.

6.5

Evropske družbe, zlasti tiste, ki so organizirane v velike skupine, izvajajo vedno temeljitejša in hitrejša prestrukturiranja. EESO je v enem svojih nedavnih mnenj ugotovil: „Prestrukturiranja, ki se dogajajo šele kot reakcija na to, so večinoma povezana z bolečimi posledicami, predvsem za zaposlenost in za delovne razmere“, in povzel: „Vključevanje in udeležba delavcev ter predstavnikov delavcev v podjetjih in njihovih sindikatov sta zato bistvena za socialno sprejemljivo obvladovanje sprememb na ravni podjetja“ ter ugotovil: „Evropski sveti delavcev imajo pri tem posebno vlogo. Izhajati je treba iz tega, da se bo nadnacionalni socialni dialog na ravni podjetij dinamično razvijal naprej, kot kažejo primeri dogovorov o ukrepih glede prestrukturiranja, ki so jih dosegla podjetja z evropskimi sveti delavcev ali z evropskimi sindikalnimi združenji.“ (25)

6.6

Narava in intenzivnost teh postopkov prestrukturiranja sta opozorila na nezadostnost zakonodajnih in pogajalskih instrumentov, ki so zdaj na voljo predstavnikom delavcev in socialnih partnerjev na različnih ravneh, ter pokazala potrebo po širši in poglobljeni udeležbi sindikatov na različnih ravneh. Cilj zato ni le zaključiti uradno obdobje uporabe te direktive za evropske svete delavcev, ampak zagotoviti polno učinkovitost sporazumov in prenos nacionalnih standardov ter uskladiti postopke obveščanja in posvetovanja ter pravice evropskega sveta delavcev s spremenjenimi razmerami na trgu in dejavnejšimi politikami upravljanja.

6.7

Čeprav je treba spodbujati previdnejši in sprejemljivejši pristop do pogajanj, to v tem primeru ne bi bilo dovolj; ciljno dejanje je potrebno pri tistih delih direktive, ki lahko, če ne bodo ustrezno spremenjeni, zmanjšajo pomen evropskega sveta delavcev in na splošno razvrednotijo dobro prakso, predstavljeno do zdaj. Razen tega obstaja nevarnost, da bo širjenje predvsem rutinskih postopkov na nadnacionalni ravni — ki pomembno vpliva na odločitve družb, ki drugače ne bi bile predmet dogovarjanj s sindikati — ali zamenjava obstoječih dobrih informacij in posvetovanj s „slabo prakso“ škodljivo vplivalo na učinkovitost pravic do obveščanja in posvetovanja na nacionalni ravni. Razen tega ima lahko v zvezi z zakonitostjo in pristojnostjo tudi nasproten učinek na odnose med delavci in vodji lokalnih družb s škodljivimi posledicami za kulturo zavezujočih informacij in pravic do posvetovanja, kot je bilo nedavno določeno v listini iz Nice ter v Direktivi 2001/86, Direktivi 2003/72 in Direktivi 2002/14 (to bi lahko povzeli z Greshamovim zakonom kot „slabša informacija izpodrine boljšo“).

6.8

Ključni element je uradno priznanje sindikalnih organizacij. Direktive o udeležbi delavcev v evropski družbi in evropski zadrugi prvič navajajo delavske organizacije kot subjekte, ki so lahko člani posebnega pogajalskega organa. Prejšnje direktive (o pravicah do obveščanja in posvetovanja) sindikalnim organizacijam niso zagotavljale neposredne (ali podporne) vloge v pogajanjih. Te elemente, pa tudi nacionalne značilnosti, je treba skupaj s tistimi, ki so navedeni spodaj, upoštevati pri možnem pregledu te direktive.

7.1

Mnogi se strinjajo, da obstajajo trije glavni razlogi za ponovni pregled te direktive.

7.1.1

Prvi razlog je potreba, da se direktiva iz leta 1994 uskladi s spremembami, ki so jih vpeljale poznejše direktive o tem vprašanju. Gre za poenostavitev in usklajenost, da se odpravijo razlike v opredelitvah obveščanja in posvetovanja v različnih direktivah.

7.1.2

Drugi razlog za spremembe je širitev EU, zaradi katere se je moralo število predstavnikov v posebnih pogajalskih delegacijah in v evropskih svetih delavcev spremeniti ali sorazmerno povečati.

7.1.3

Tretji razlog je priznanje pravice nacionalnih in evropskih sindikatov, da sodelujejo pri pogajanjih in pripadajo evropskemu svetu delavcev (na enak način, kot je določeno v direktivah o udeležbi zaposlenih v evropskih družbah in evropski zadrugi) ter imajo možnost, da si ne pomagajo z delom lastnih strokovnjakov le na rednih srečanjih.

7.1.4

Razen tega je sedanje delovanje evropskega sveta delavcev pokazalo, da kaže Direktivo 94/45 pregledati glede na potencialna pričakovanja na področju družbene odgovornosti podjetij in nove vloge, ki bi jo organizacije civilne družbe lahko imele v evropskih in svetovnih družbah poleg ukrepov, ki jih podjetja izvajajo na področju spoštovanja temeljnih socialnih in sindikalnih pravic v okviru svoje dejavnosti.

7.2

Izkušnje, ki so jih imeli socialni partnerji z evropskimi sveti delavcev, kot so jih formulirali socialni partnerji (26), bi bilo treba podrobneje pregledati in jih uporabiti za izboljšanje prakse ESD ter za boljši nadaljnji razvoj sporazumov, vendar pa to ni ovira prizadevanjem za delovanje ESD, da se opredeli podlaga za revizijo, ki bo sledila razumnemu obdobju vključevanja novih držav članic v postopke evropskega sveta delavcev. V okviru prihodnjih razprav in pogajanj bo treba upoštevati naslednje elemente:

8.1

Posebno pozornost je treba nameniti spremembam na trgu dela in na socialnem področju, ki so se zgodile po procesu širitve.

8.2

Če upoštevamo, da je samo na Poljskem 425 družb, ki imajo evropske svete delavcev, in da imajo evropski sveti delavcev na podlagi prostovoljnih sporazumov zdaj več kot 100 delegatov (29), si na podlagi tega lahko predstavljamo, kako bi lahko evropski svet delavcev postal pomembno sredstvo za povezovanje in razvoj evropskega socialnega modela, ki bi določal minimalne standarde. V EU-15, zlasti pa v razširjeni Evropi, evropski sveti delavcev konkretno prispevajo k ustvarjanju evropske zavesti s spoznavanjem in priznavanjem, ki izhajata iz različnosti nacionalnih sistemov.

8.3

Za oblikovanje evropskih svetov delavcev je veliko ovir tako v starih petnajstih državah članicah kot v novih desetih. V nekaterih od novih držav je socialni dialog šibak. Zakoni, ki to direktivo prenašajo v nove države, so v teoriji dobri, v praksi pa neučinkoviti. Komisija mora opredeliti ovire, ki preprečujejo ustrezno uporabo te direktive.

8.4

Evropski sveti delavcev so doslej pomembno sredstvo za delavce in delavke, ki jim omogočajo takšno predstavo o delovanju podjetja, od katerega so odvisni, ki presega nacionalne meje. Proces evropskega gospodarskega povezovanja je odvisen od priznanja nove vloge evropskih svetov delavcev, zlasti v gospodarski fazi, ko se število čezmejnih združitev in ustanovitev evropskih družb stalno veča.

8.5

Navzočnost evropskih svetov delavcev v novih državah članicah

Prva vrsta kaže število možnih evropskih svetov delavcev glede na sedanjo porazdelitev delavcev; druga vrsta kaže, koliko evropskih svetov delavcev je bilo dejansko ustanovljenih; tretja vrsta, koliko opazovalcev je bilo povabljenih, da so navzoči pri delu evropskih svetov delavcev, medtem ko četrta vrsta kaže, koliko polnopravnih delegatov je bilo vanje imenovanih.

Če bi bili ustanovljeni vsi evropski sveti delavcev, bi bilo 3943 delegatov, če pa bi bila prisotnost delegatov iz novih držav članic zagotovljena pri tistih, ki so bili dejansko ustanovljeni, bi jih bilo 2098. Vendar jih je bilo izvoljenih le 322, kar je 8,17 % od možnega skupnega števila in 15,35 % od že ustanovljenih evropskih svetov delavcev (vir: ETUI, prav tam).

9.1

V nedavnem ključnem mnenju je EESO razpravljal o vlogi evropskih svetov delavcev v povezavi s strategijo družbene odgovornosti podjetij (30). Mnenje je poudarilo potrebo po dialogu z glavnimi zainteresiranimi stranmi pri doseganju ciljev družbe: delavci, strankami, dobavitelji, lokalnimi ali regionalnimi predstavniki, potrošniškimi in okoljskimi organizacijami: „Prostovoljno sodelovanje je neločljivo povezano z dobro organiziranim dialogom z zainteresiranimi stranmi“; „Še zlasti pomemben je dialog za zainteresirane strani, ki sodelujejo v vrednostni verigi“.

9.2

Na podlagi tega je EESO izjavil, da je „na evropski ravni prostovoljen in/ali s pogajanji dosežen pristop za obravnavanje izzivov, povezanih z DOP, odločilna etapa vseh multinacionalk, ki so ustanovile odbor za evropsko podjetje. Omogoča tudi, da se nove države članice temu razvoju pridružijo. Odbori za evropsko podjetje morajo igrati svojo vlogo pri integraciji DOP v politiko podjetja. Ti odbori so privilegirano mesto internih zainteresiranih strani. Usklajena politika DOP mora upoštevati tudi zunanje zainteresirane strani, zlasti vse delavce (začasni delavci, delavci podizvajalcev, ki so zaposleni v podjetju, obrtniki in drugi samostojni delavci, ki delajo za podjetja) in kolikor je mogoče udeležence v vrednostni verigi (podizvajalci, dobavitelji)“.

9.3

V svojem sporočilu o strategiji za trajnostni razvoj  (31) je Komisija pozvala, da družbe, ki kotirajo na borzi, objavijo v svojih letnih poročilih „trojno spodnjo mejo“, ki bo izmerila njihovo uspešnost glede na gospodarska, okoljska in socialna merila. Te informacije je treba sporočiti tudi evropskim svetom delavcev.

9.3.1

Del 2(b) standardnih pravil nedavne direktive o evropski zadrugi je socialno odgovornost uvrstil med področja, o katerih se morajo podjetja in delavci med seboj posvetovati.

9.4

EESO z zadovoljstvom sprejema dejstvo, da v skladu s tem pristopom podjetje ni več zgolj gospodarski subjekt, temveč velja tudi za pomemben subjekt v socialnem kontekstu, zmožen bistveno prispevati k izboljšanju kakovosti življenja vseh neposredno udeleženih strani in regij.

9.5

EESO se seznanja z nedavnim sporočilom Evropske komisije z dne 22. marca 2006 o družbeni odgovornosti podjetij, ki poudarja pomen vloge delavcev in njihovih sindikatov pri uporabi praks družbene odgovornosti (32):

„Ozaveščenost, razumevanje in sprejemanje družbene odgovornosti podjetij so se v zadnjih nekaj letih izboljšali, delno kot posledica Foruma za družbeno odgovornost podjetij in drugih ukrepov, ki jih je podprla Komisija. Istočasno so pobude s strani podjetij in drugih interesnih strani prispevale k razvoju družbene odgovornosti podjetij v Evropi in po svetu. Socialni dialog, zlasti na sektorski ravni, je bil učinkovito sredstvo za promocijo pobud družbene odgovornosti podjetij, evropski svet delavcev pa je prav tako imel konstruktivno vlogo pri razvoju najboljše prakse družbene odgovornosti podjetij. Kljub temu je treba sprejem, izvajanje in strateško integracijo družbene odgovornosti podjetij s strani evropskih podjetij dodatno izboljšati. Vlogo zaposlenih, njihovih predstavnikov in sindikatov je pri razvoju in izvajanju praks družbene odgovornosti podjetij mogoče še nadalje pospeševati. Zunanje interesne strani, vključno z nevladnimi organizacijami, potrošniki in vlagatelji, morajo imeti večjo vlogo pri spodbujanju in nagrajevanju odgovornega poslovnega obnašanja. Javni organi na vseh ravneh morajo dodatno izboljševati skladnost svojih politik pri podpori trajnostnemu razvoju, gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Vizija EU o dolgoročni blaginji, solidarnosti in varnosti prav tako zajema mednarodno sfero. Komisija se zaveda povezav med sprejemom družbene odgovornosti podjetij v EU in po svetu ter verjame, da bi se morala evropska podjetja obnašati odgovorno v skladu z evropskimi vrednotami in mednarodno dogovorjenimi normami in standardi, kjer koli poslujejo.“

9.6

V Direktivi 2003/51, ki spreminja direktive o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih, je EU jasno zahtevala, da mora analiza, kadar je to potrebno za razumevanje razvoja, delovanja ali položaja družbe, zajemati nefinančne ključne kazalce uspešnosti, vključno z informacijami v zvezi z okoljskimi zadevami in zadevami delavcev. V teh položajih bi morali evropski sveti delavcev dobivati vse informacije, finančne in nefinančne, ki so pomembne za cilje družbene odgovornosti podjetij. Direktiva priznava pomembnost okoljskih in socialnih vprašanj v zvezi z upravljanjem podjetij.

9.7

EESO se je v svojem mnenju o družbeni odgovornosti podjetij  (33) opredelil za sistem koregulacije na evropski ravni: „treba je razviti poseben evropski kontekst družbene odgovornosti podjetij na podlagi skupnih pobud in prostovoljnih sporazumov med socialnimi partnerji“.

9.8

Organizirana civilna družba lahko v ta namen v okviru dialektičnega in kooperativnega procesa veliko prispeva, tako da sodeluje pri pripravi ciljev (človekove pravice, socialni standardi, prednostne naloge zdravstvene in okoljske politike itd.) in da se zavzema za višjo raven transparentnosti in odprtosti dejavnosti podjetja. Namen nikakor ni zamenjavati različne vloge, od podjetnikov do sindikatov in nevladnih organizacij, ampak obogatiti vse udeležene subjekte s primerjanjem in razmišljanjem o vprašanjih skupnega interesa. Ta pristop lahko samo podpre njihovo tradicionalno vlogo in dodatno prispeva k veljavni zakonodaji, ne da bi pri tem oviral njihov nadaljnji razvoj.

9.9

Za evropski socialni model je značilno spoštovanje, ki ga ima vedno in povsod do človekovega dostojanstva, in zaščita, ki jo prek sistemov socialnega skrbstva zagotavlja najranljivejšim. V današnji Evropi mora biti mogoče kjer koli uveljaviti državljanske pravice, tudi na delovnem mestu. Velik dosežek zgoraj omenjenih direktiv o pravicah in direktive o evropskem svetu delavcev je uskladitev teh pravic, kar zagotavlja — vsaj uradno — dostojanstvo delavcem v vseh državah članicah. Postopek še ni dokončan in ga je treba pospešiti. Komisija mora priznati tiste nove elemente, ki so se pojavili v zadnjih 12 letih, in sprejeti najustreznejše odločitve za okrepitev občutka pripadnosti Uniji pri državah članicah.