23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/185

1.1

EESO ugotavlja, da mora Evropa določiti strateški cilj raznolike kombinacije energetskih virov, ki bo optimalno upošteval gospodarsko upravičenost, zanesljivost oskrbe in cilje podnebne politike. Glede na te cilje imajo vsi viri energije in tehnologije prednosti in pomanjkljivosti, ki jih je treba upoštevati na odprt in uravnotežen način.

1.2

1.3

Odvisnosti EU od zunanjih virov energije se trenutno ni mogoče izogniti. Politične, gospodarske in tehnične težave se lahko pojavijo zaradi velike in vedno večje odvisnosti od enega vira oskrbe, zlasti z območij, ki ne spoštujejo enakih pravil igre ali so politično nestabilna, kot v primeru nafte in plina.

1.4

Za premog in uran so na svetovnem trgu različni viri, vključno z viri v EU, in zato nista razlog za zaskrbljenost.

1.5

Večja uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije ponuja možnosti, ki jih je treba izkoristiti. Vendar tudi z doseženim ciljem 20 % obnovljivih virov energije do leta 2020, ki ga je predlagal Evropski parlament, ni verjetno, da bi lahko obnovljivi viri energije v predvidljivi prihodnosti popolnoma nadomestili tradicionalne energetske vire.

1.6

Uporaba plina se je povečala in se še vedno povečuje zaradi tržnih razlogov in tudi političnih odločitev. Zdaj je že jasno, da je nadaljevanje takšnega trenda vprašljivo. Zaradi zanesljivosti oskrbe in stroškov bo plin le težko še naprej nadomeščal premog, prav tako pa zaradi emisij ne bo mogel nadomestiti jedrske energije. Razen tega se pojavljajo tudi ugovori proti uporabi omejenih zalog plina za energijo, ker je plin dragocena surovina za uporabo z visoko dodano vrednostjo v industriji, enako kot nafta.

1.7

Zaradi kritične družbene razprave v številnih državah članicah EU je treba rešiti vprašanja v zvezi z jedrsko varnostjo, razgradnjo jedrskih elektrarn in doslej v večini držav članic nerazčiščenim ravnanjem z izrabljenim gorivom, posebej pri končnem skladiščenju, da se omogoči nadaljnja uporaba in celo večja uporaba te tehnologije zaradi njenih prednosti v boju proti podnebnim spremembam, nizke zunanje gospodarske odvisnosti in stalnih stroškov. Po predvidenih scenarijih bi bila možna nadomestitev jedrske energije v bližnji prihodnosti težko izvedljiva brez povečane uporabe fosilnih goriv.

1.8

EESO podpira preudaren pristop k izbiri oskrbe z energijo v prihodnosti. Nespametno je domnevati, da je prihodnji razvoj povsem predvidljiv in da vse poteka popolnoma skladno s političnimi cilji ali najboljšimi pričakovanji. Politika mora s svojimi odločitvami zagotoviti zadostno dobavo energije po sprejemljivih cenah tudi ob manj ugodnem razvoju dogodkov. Kakršna koli druga možnost bi bila izjemno neodgovorna.

1.9

Vse možnosti je treba pustiti odprte. Scenariji za EU-25 v poglavju 4 jasno podpirajo takšen sklep. Tudi pri scenariju, ki temelji na domnevah o najhitrejšem razvoju energetske učinkovitosti in povečanju uporabe obnovljivih virov energije, se nobeni energetski tehnologiji ni mogoče odpovedati, ne da bi to negativno vplivalo na okolje ali gospodarstvo.

1.10

Nadaljnji razvoj zdajšnje kombinacije mora biti v okviru političnih strategij usmerjen v doseganje manjše zunanje odvisnosti in večje dostopnosti virov brez emisij v Evropi, pri čemer je treba upoštevati, da o naložbah v različne tehnologije odločajo tržni akterji.

1.11

EESO priporoča razvoj strategije za optimalno kombinacijo energetskih virov. V okviru tega je treba razjasniti vlogo EU, držav članic, neodvisnih oblasti in tržnih akterjev. Ker so države članice na področju energije med seboj močno odvisne, bi boljša usklajenost energetske politike v EU povečala sposobnost odzivanja na notranje in zunanje probleme.

Strategija za optimalno kombinacijo energetskih virov bi morala vsebovati naslednje prvine:

1.12

Energetska učinkovitost, vključno s soproizvodnjo toplote in električne energije, je prvi ključni odgovor na izzive energetske politike. Boljša učinkovitost ni neposredno povezana z uravnoteženo kombinacijo, vendar podpira vse cilje energetske politike — konkurenčnost, zanesljivost oskrbe in varstvo podnebja.

1.13

Obnovljivi viri energije ponujajo veliko možnosti v EU in jih je treba podpirati. Pri nekaterih tehnologijah je treba izboljšati le učinkovitost, da bodo pripravljene za uporabo na trgu, za druge pa so potrebne še dolgoročne raziskave in razvoj. Ukrepe je treba oblikovati preudarno, da se že zdaj močan pritisk na povečanje cen energije ne bo še povečal.

1.14

Preudarno je treba povečati uporabo biogoriv v prometu na podlagi temeljitih presoj vplivov. Kot prvo je treba izvajati veljavno direktivo o pospeševanju rabe biogoriv (1)

1.15

Z različnimi ukrepi je treba izboljšati energetsko učinkovitost v prometu (glej 6.3.1.5).

1.16

Izboljšanje jedrske varnosti in rešitev doslej v večini držav nerazčiščenega vprašanja izrabljenega goriva je pereč problem. Odgovornost bodo morali imeti operaterji, varnostne oblasti in ustrezni mednarodni organi pa bodo morali določiti ustrezne zahteve. Na področju prevoza izrabljenega goriva je treba upoštevati tako pravila EU kot tudi mednarodne obveznosti.

1.17

Treba si je resno prizadevati za tehnologijo čistega premoga — povečanje učinkovitosti elektrarn in komercialne uporabe zajetja in skladiščenja ogljika. To je pomembno zlasti glede na svetovni razvoj dogodkov.

1.18

Treba se je pripraviti na ponovno povečanje uporabe domačih zalog premoga EU, vključno z uporabo v tekoči in plinasti obliki. V tem kontekstu in tudi v okviru drugih ne smemo pozabiti, da imajo politične odločitve na področju energije običajno močan gospodarski, socialni in okoljski vpliv ter da so spremembe na tem področju obsežne in dolgotrajne.

1.19

Za doseganje raznolikosti virov oskrbe s plinom in razvoj skladišč za plin ter ustreznih ukrepov je treba spodbujati naložbe v terminale za utekočinjen zemeljski plin, kar je predpogoj za zmanjšanje težav v zvezi z ohranitvijo in povečanjem deleža plina v kombinaciji energetskih virov.

1.20

Zagotoviti je treba zadostne naložbe v proizvodnjo in prenos energije z ustreznim pravnim okvirom ter primernimi finančnimi ukrepi. Koristen instrument bi lahko bile na primer dolgoročne pogodbe znotraj omejitev, ki jih določa potreba po zadostni konkurenci.

1.21

EU kot ena od najmočnejših udeleženk na mednarodnem prizorišču mora govoriti z enim glasom in zavzeti stališče pri pogajanjih z dobavitelji energije, zlasti z Rusijo. Pri odzivanju in pogajanjih na področju oskrbe z energijo je treba upoštevati različne posebnosti medsebojnih odvisnosti. Unija ne more nastopati kot udeleženka na energetskem trgu, vendar mora trdno podpirati interese akterjev EU, ker o energiji v več državah dobaviteljicah odločajo zlasti vlade.

1.22

Pri ocenjevanju okvirnih pogojev za izbiro energije je treba analizirati eksterne stroške in učinek subvencij. Skrbno je treba oceniti tudi vplive zdajšnjih in prihodnjih ukrepov podnebne ter okoljske politike na druge cilje energetske politike — konkurenčnost in zanesljivost oskrbe — ter na raznoliko oskrbo z energijo.

1.23

Treba je najti globalno rešitev za podnebno politiko po Kjotu, ki bo vključevala vsaj vse največje onesnaževalce. Sicer ne bo nobenega večjega napredka na področju boja proti podnebnim spremembam, lahko pa bi škodovalo gospodarskemu in socialnemu razvoju EU.

1.24

Glede na to, kako pomembna je energija za družbo in kakšen izziv predstavlja, je treba povečati prizadevanja na področju raziskav in razvoja ter podporo Evropske unije raziskavam in razvoju na področju energije. Kratkoročno to pomeni neposredna prizadevanja za boljšo energetsko učinkovitost, tehnologije obnovljivih virov, ki še niso pripravljene na trg, tehnologijo čistega premoga in jedrsko varnost. Mnoge tehnologije na področju obnovljivih virov ter za povečanje učinkovitosti je treba še naprej inteligentno razvijati, da bi znižali njihove stroške. Za uresničevanje vizije o energiji iz obnovljivih virov energije, s fuzijo in vodikom je potrebno mnogo osnovnih in dolgoročnih raziskav in razvoja. Do takrat pa je treba spodbujati in podpirati tudi prvine drugih obetavnih prihodnjih vizij.

2.1

EESO je od leta 2002 pripravil več mnenj na lastno pobudo ter raziskovalnih mnenj o različnih energetskih virih in tehnologijah — jedrski energiji, obnovljivih virih energije, fosilnih gorivih in energetski učinkovitosti. To mnenje temelji na teh mnenjih, pri čemer se posebej ne sklicuje na podrobnejše informacije in razprave, ki jih je Odbor predstavil v njih.

2.2

Nemogoče je natančno predvideti razvoj na področju energije. Vse napovedi in vsi scenariji imajo svoje meje. Presenetljivi dogodki ali odločna politična dejanja lahko spremenijo trende. Politična razmišljanja, da ne govorimo o odločitvah, morajo vsekakor temeljiti na poglobljenih informacijah o trenutnem stanju, najboljših možnih napovedih in scenarijih ter tudi razumevanju gonilnih sil, kdaj je treba spremembe pospeševati in kdaj zavirati. To mnenje pravzaprav temelji na scenarijih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Evropske komisije in zajema obdobje do leta 2030. Slika po tem obdobju je precej bolj nejasna.

2.3

Odločitve o energetskih virih in tehnologijah sprejemajo vlagatelji, nanje pa lahko vplivajo politične odločitve. EU ne more neposredno posegati v odločitve držav članic v zvezi z energetskimi viri, vendar lahko nanje posredno vpliva s svojimi pooblastili na področju okolja. Države članice bi morale čim bolj spodbujati uporabo svojih domačih virov. Izbire držav članic vzajemno vplivajo ena na drugo. Poleg tega so uporabniki energije v državah članicah, ki na primer nimajo proizvodnje električne energije iz nukleark ali iz premoga, del trga z električno energijo, kjer se uporabljata jedrska energija in energija iz premoga.

2.4

Naše ključno vprašanje je: ali je mogoče že zdaj izključiti zdajšnje ali potencialne prihodnje sisteme ali druge možnosti? Z drugimi besedami, ali naše znanje in zaupanje zadoščata za omejitev možnosti, s katerimi naj bi dosegli zastavljene cilje energetske politike — zadostno in zanesljivo oskrbo z energijo, sprejemljive in konkurenčne cene ter manjšo obremenitev za okolje in podnebje? Naš namen je odgovoriti na to vprašanje ter hkrati predstaviti s tem povezane sklepe in priporočila.

3.1

Prihodnost energije v svetu vpliva na prihodnost energije v Evropi. Poraba energije je danes največja zunaj Evrope in še vedno močno narašča. Naraščajoče svetovno povpraševanje po fosilnih gorivih vpliva na cene in razpoložljivost v Evropi. Spreminjanje cen povzroča spremembe pri izbiri energije, vedenju potrošnikov in podjetij ter usmeritvi prizadevanj na področju raziskav in razvoja. Vse to pa vpliva tudi na stanje v EU. Zato je pomembno imeti celotno globalno sliko prihodnosti energije kot podlago pri obravnavanju možnosti, ki jih ima Evropa. Mednarodna agencija za energijo (IEA) predstavlja svoja stališča o svetovni prihodnosti energije v Izgledih o energiji v svetu 2004 (World Energy Outlook 2004) z dvema scenarijema od leta 2004 do leta 2030.

Referenčni scenarij (WEO-R04) upošteva tiste vladne politike in ukrepe, ki so bili predpisani ali sprejeti do sredine leta 2004. Svetovni alternativni scenarij (WEO-A04) analizira, kako bi se lahko razvijal svetovni energetski trg, če bi države po svetu sprejele vrsto politik in ukrepov, ki jih trenutno obravnavajo ali za katere lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo izvajali v načrtovanem obdobju. Referenčni in alternativni scenarij sta bila delno posodobljena v Izgledih o energiji v svetu 2005 (WEO-R05, WEO-A05) Mednarodne agencije za energijo.

3.2

Svetovno povpraševanje po primarni energiji v scenariju WEO-R05 se bo od leta 2002 do 2030 po predvidevanjih povečalo za 52 %. Več kot dve tretjini tega povečanja bo prišlo iz držav v razvoju. Letna stopnja rasti povpraševanja po energiji (1,6 %) se bo zmanjšala glede na raven 2,1 % v zadnjih treh desetletjih. Prometni sektor in sektor proizvodnje električne energije bosta porabljala vedno večji delež svetovne energije. Svetovna poraba električne energije se bo v tem obdobju podvojila.

3.3

V scenariju WEO-A05 naj bi bilo svetovno povpraševanje po energiji 10 % manjše kot v scenariju WEO-R05.

3.4

Poraba energije v sektorjih končnih porabnikov energije se bo do leta 2030 povečala za 1,6 % letno (WEO-R04). Najhitreje bo naraščalo povpraševanje v prometnem sektorju in sicer za 2,1 % na leto. Poraba v gospodinjstvih in storitvenem sektorju bo naraščala povprečno za 1,5 % letno, prav toliko pa tudi v industriji.

3.5

Svetovno povpraševanje po električni energiji se bo po scenariju WEO-R04 med letoma 2002 in 2030 podvojilo. Največje sektorsko povečanje porabe električne energije bo v gospodinjskem sektorju (119 %), sledila mu bosta storitveni sektor (97 %) in industrija (86 %). Za načrtovano povečanje povpraševanja po električni energiji in zamenjavo starajoče se infrastrukture bo potrebno okoli 4.800 GW nove zmogljivosti ali skoraj 10.000 novih naprav.

3.6

Fosilna goriva bodo glede na scenarij WEO-R05 še naprej prevladovala v svetovni rabi energije. Predstavljala bodo okoli 83 % povečanja povpraševanja po svetovni primarni energiji. Delež jedrske energije se bo zmanjšal iz 6,4 % na 4,7 %, medtem ko se bo delež obnovljivih virov energije predvidoma povečal iz 13 % na 14 %.

Po scenariju WEO-A04 bo povpraševanje po fosilnih gorivih v letu 2030 za 14 % nižje kot po scenariju WEO-R04, medtem ko se bo uporaba jedrske energije povečala za 14 %, uporaba nevodnih obnovljivih virov energije (razen biomase) pa se bo povečala za 27 %.

3.7

Nafta bo ostala edino najpomembnejše gorivo. Svetovno povpraševanje po nafti se bo do leta 2030 povečevalo za 1,4 % letno (WEO-R05). Svetovni tržni delež OPEC se bo z 39 % v letu 2004 povečal na 50 % v letu 2030. Medregionalno neto trgovanje z nafto se bo v tem obdobju več kot podvojilo. Najbolj se bo povečal izvoz z Bližnjega vzhoda.

Primarno povpraševanje po nafti je v scenariju WEO-A04 11 % nižje kot v scenariju WEO-R04.

3.8

Povpraševanje po zemeljskem plinu bo naraščalo z enakomerno 2,1-odstotno letno stopnjo (WEO-R05). Poraba zemeljskega plina se bo od leta 2003 do 2030 povečala za tri četrtine. Obrati za proizvodnjo sintetičnih tekočih goriv bodo glavni novi trg za zemeljski plin in bodo omogočili uporabo nahajališč, ki so daleč od tradicionalnih trgov. Pridobivanje se bo najbolj povečalo v Rusiji in na Bližnjem vzhodu.

Povpraševanje po plinu naj bi bilo 10 % manjše v WEO-A04.

3.9

Premog bo še naprej imel ključno vlogo v svetovni kombinaciji energetskih virov s povprečno letno stopnjo povečanja za 1,4 % (WEO-R05). Povpraševanje po premogu se bo najbolj povečalo v azijskih državah v razvoju. Sektor električne energije bo predstavljal več kot 95 % povečanja. V državah OECD je več kot 40 % svetovnih zalog premoga, kar glede na zdajšnje stopnje izkopavanja ustreza skoraj 200 letom izkopavanja.

Povpraševanje po premogu naj bi bilo v letu 2030 skoraj za četrtino manjše po alternativnem scenariju kot po referenčnem scenariju.

3.10

Svetovne emisije ogljikovega dioksida se bodo glede na scenarij WEO-R05 v obdobju 2003–2030 povečevale za 1,6 % letno. Skoraj 70 % povečanja bodo prispevale države v razvoju. Pridobivanje električne energije bo po pričakovanjih prineslo okoli polovico povečanja svetovnih emisij. Prometni sektor ostaja drugi največji vir emisij ogljikovega dioksida na svetu.

V scenariju WEO-A05 so emisije ogljikovega dioksida leta 2030 za 16 % nižje kot v referenčnem scenariju. Letna stopnja rasti naj bi se v projekcijskem obdobju zmanjšala na 1,1 %.

4.1

Evropska komisija je pripravila številne scenarije o prihodnosti energije EU na podlagi različnih hipotez. V tem poglavju sta predstavljena dva različna scenarija. Osnovni scenarij 2005 (Baseline 2005 scenario, BL05) kaže prihodnost na podlagi sedanjih trendov ter političnih ukrepov EU in držav članic, ki so bili sprejeti pred koncem leta 2004. Cilj scenarija Visoke stopnje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije (High levels of energy efficiency and renewables HLEER-04) je spodbujanje energetskih in okoljskih vplivov uspešnega izvajanja močnih politik na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, v kolikor je mogoče oblikovati takšne ukrepe. Scenarij HLEER-04 ni bil posodobljen, tako da so primerjave narejene glede na osnovni scenarij 2004 (BL-04), torej obeh scenarijev ni mogoče neposredno primerjati med seboj. Komisija ni predstavila izračunov glede na razlike v stroških med scenarijema BL in HLEER.

4.2

Leta 2000 je uporabo primarne energije v sedanji EU-25 sestavljala 18-odstotna uporaba trdnih goriv (predvsem premog), 37-odstotna uporaba tekočih goriv (nafta), 24-odstotna uporaba zemeljskega plina, 14-odstotna uporaba jedrskih in 7-odstotna uporaba obnovljivih energetskih virov. 29 % električne energije se je pridobivalo iz črnega in rjavega premoga, 20 % iz plina, 31 % iz jedrske energije, 15 % iz obnovljivih virov energije (vključno z velikimi hidroelektrarnami) in 5 % iz naftnih proizvodov.

4.3

Povpraševanje po primarni energiji v EU bo glede na predvidevanja v scenariju BL-05 leta 2030 15 % večje kot je bilo leta 2000 (+0,5 letno), z 79 % stopnjo rasti BDP. Iz scenarija BL-05 je razvidno, da povpraševanje po energiji ni več tako tesno vezano na rast BDP. Energetska intenzivnost (razmerje med porabo energije in BDP) se izboljšuje za 1,5 % letno.

Glede na predvidevanja scenarija HLEER-04 bo leta 2030 potreba po primarni energiji 14,1 % nižja kot predvideva scenarij BL-04, vendar še vedno precej nad stopnjo iz leta 2000.

4.4

Za uporabo energije v sektorjih končnih uporabnikov se predvideva, da bo do leta 2030 narasla za 25 % (BL-05). Povpraševanje po energiji v storitvenem sektorju bo v letu 2030 predvidoma 49 % večje kot je bilo leta 2000. Ta razvoj pospešuje naraščajoče povpraševanje po električni energiji. Povpraševanje po energiji v gospodinjstvih pa naj bi se med letoma 2000 in 2030 povečevalo za 29 %. Leta 2030 bo povpraševanje po energiji v sektorju prometa predvidoma 21 %, v industriji pa 19 % večje kot v letu 2000.

V scenariju HLEER-04 pa je potreba po energiji, predvidena za leto 2030, 10,9 % nižja kot v scenariju BL-04.

4.5

Povpraševanje po električni energiji v EU se bo med letoma 2005 in 2030 povečalo za 43 % (BL-05). Rast povpraševanja bo zlasti hitra v sektorju gospodinjstev (62 %), sledila mu bosta terciarni sektor (53 %) in industrija (26 %).

4.6

Pričakuje se, da se bo proizvodnja električne energije v EU med letoma 2000 in 2030 povečala za 51 % (BL-05). Naraščajoč delež električne energije bo proizveden v obliki soproizvodnje električne energije in toplote (povečanje do skoraj 10 odstotnih točk za dosego 24-odstotnega deleža soproizvodnje električne energije in toplote v letu 2030). Struktura proizvodnje električne energije se močno spreminja v korist obnovljivih virov energije in zemeljskega plina, medtem ko jedrska energija in trdna goriva izgubljajo tržni delež.

Po scenariju HLEER-04 naj bi bila celotna proizvodnja električne energije v letu 2030 za 16 % nižja kot po scenariju BL-04. V absolutnih vrednostih se delež trdnih goriv in jedrske energije pri proizvodnji električne energije zmanjšuje v podobni meri (-9,3 % po scenariju BL-04 v letu 2030).

4.7

Nafta ostaja najpomembnejše gorivo, čeprav njena poraba v letu 2030 ne bi smela presegati zdajšnje ravni (BL-05). Pričakuje se, da se bo po občutnem povečanju, ki smo ga že zabeležili v 90-ih letih, povpraševanje po zemeljskem plinu znatno povečalo (38 % do leta 2030). Predviden je manjši upad trdnih goriv do leta 2020 in nato, zaradi visokih cen nafte in plina ter opuščanja jedrske energije v nekaterih državah članicah, ponovni porast do leta 2030 skoraj do zdajšnje ravni.

V scenariju HLEER-04 se bo prihodnje povpraševanje po fosilnih gorivih bistveno zmanjšalo zaradi manjše potrebe po energiji v povezavi z ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije. Največji upad bodo doživela trdna goriva (-37,5 % v primerjavi s scenarijem BL-04).

4.8

Relativno gledano se obnovljivi viri energije po scenariju BL-05 povečujejo bolj kot druga goriva (njihov delež se bo od danes do leta 2030 več kot podvojil). K pokrivanju naraščajočega povpraševanja po energiji prispevajo skoraj toliko kot zemeljski plin.

V scenariju HLEER-04 ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije prispevajo k velikemu povečanju distribucije teh virov v energetskem sistemu EU-25. Povečanje bo leta 2030 za 43,3 % nad stopnjo v scenariju BL-04.

4.9

Povpraševanje po jedrski energiji je po scenariju BL-05 leta 2030 nekoliko manjše, kot je bilo leta 2000 (-11 %) zaradi političnih odločitev o opuščanju jedrske energije v nekaterih starih državah članicah in varnostnih problemov, ki se pojavljajo v elektrarnah v nekaterih novih državah članicah.

V scenariju HLEER-04 je delež jedrske energije 19,9 % manjši kot v scenariju BL-04.

4.10

Odvisnost od uvoza bo do leta 2030 še naprej naraščala in dosegla 65 %, kar je skoraj 15 odstotnih točk nad današnjo stopnjo (BL-05). Pri nafti bo odvisnost od uvoza še naprej najvišja in bo leta 2030 dosegla 94 %. Pri zemeljskem plinu bo do leta 2030 odvisnost od uvoza, ki je danes nekoliko nad 50 %, narasla na 84 %. Podobno bo tudi oskrba s trdnimi gorivi vedno bolj odvisna od uvoza, saj bo leta 2030 dosegla 59 %.

V scenariju HLEER-04 je odvisnost od uvoza 4–6 % manjša kot v scenariju BL-04.

4.11

Emisije ogljikovega dioksida so se med leti 1990 in 2000 zmanjšale. Danes so ponovno na stopnji iz leta 1990. Predvideno je, da se bodo emisije ogljikovega dioksida povečale toliko, da bodo leta 2010 za 3 % presegale stopnjo iz leta 1990, leta 2030 pa za 5 %. Dolgoročno gledano zmerno nadaljnje naraščanje emisij ogljikovega dioksida odraža nizko rast porabe energije ter precej pomembno vlogo obnovljivih virov energije in jedrske energije brez emisij ogljikovega dioksida.

V scenariju HLEER-04 so emisije ogljikovega dioksida znatno nižje od napovedi iz scenarija BL-04 (-11,9 % pod stopnjami iz scenarija BL-04 leta 2010 in -22,5 % leta 2030). To pomeni zmanjšanje za skoraj 10 % glede na leto 2000.

5.1.1

Splošno povišanje cen, ki je pogojeno s povpraševanjem, nima močnega vpliva na nacionalna gospodarstva — čeprav prizadene potrošnike —, če višje cene ustvarjajo povpraševanje v državah proizvajalkah. Povišanje cen v enem gospodarskem sektorju, kot sedaj na primer na področju električne energije, škoduje potrošnikom in konkurenčnosti. Višje cene dolgoročno spremenijo konkurenčni položaj različnih virov energije in tehnologije, donosnost ukrepov za učinkovitost ter vedenje na splošno.

5.1.2

Cene nafte in naftnih derivatov so se v zadnjih letih močno povečale. V prihodnjih letih lahko ostanejo cene visoke ali se celo zvišajo zaradi več razlogov, predvsem:

5.1.3

Cene plina so se po povišanju cen nafte močno povišale v vseh regijah. V Evropi so cene plina običajno vezane na cene nafte. Ker je evropska oskrba osredotočena predvsem na Rusijo in Norveško ter ker utekočinjeni zemeljski plin verjetno še ne bo kmalu konkurenčen, bo ta povezava med cenami ostala. Konkurenca med različnimi dobavitelji na trgu plina bi lahko zmanjšala pritisk na cene plina, vendar bi ta učinek v veliki meri izničili vedno večji stroški dobave.

5.1.4

Cene premoga bodo dolgoročno verjetno ostale zmerne, ker več tržnih osnov ostaja nespremenjenih. Obstoječih in možnih dobaviteljev je veliko, trg je še vedno visoko konkurenčen in za cene premoga se pričakuje, da bodo ostale nizke v primerjavi s cenami ostalih virov primarne energije.

5.1.5

Investicijski stroški obnovljivih virov energije se bodo po predvidevanjih v prihodnosti zmanjšali. Najhitrejše zmanjšanje je pričakovati pri stroških fotovoltaične energije, ki je danes kapitalsko najbolj intenziven energetski sistem. Znatna zmanjšanja se pričakujejo tudi pri investicijskih stroških za tehnologijo pridobivanja energije iz morskih vetrnih elektrarn, sončne termične energije ter energije plimovanja in valovanja. Stroški vodne energije na splošno so nizki in stabilni, potencial za gradnjo novih hidroelektrarn je omejen, nove naprave pa vedno dražje.

5.1.6

Cene električne energije so se v EU zvišale iz več razlogov. Višje cene plina vplivajo na cene električne energije v večini delov EU, kjer se plin uporablja kot gorivo za proizvajanje elektrike, tudi če se uporablja samo kot dodatno gorivo. Zvišanja cen iz elektrarn na premog pa je le težko mogoče utemeljevati z rastočimi cenami surovin. Vedno tesnejše usklajevanje dobave in povpraševanja se že kaže na cenah. Podjetja za oskrbo z energijo zvišanja cen delno utemeljujejo s trgovanjem z emisijskimi pravicami, v katerem „vrednost“ emisijskih pravic vključujejo v maloprodajno ceno, čeprav so jim bile emisijske pravice dodeljene brezplačno. V nekaterih primerih so cene električne energije povišali ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije, pa tudi davki in druge dajatve. Poleg tega Komisija zdaj preiskuje, ali je nezadostna konkurenčnost na trgu električne energije negativno vplivala na cene.

5.2.1

V zeleni knjigi o varnosti oskrbe je Komisija poudarila resno zaskrbljenost v zvezi s tem vprašanjem. Po napovedih naj bi se odvisnost EU od zunanjih virov energije v treh desetletjih povečala s 50 % na 70 %. V mnenju o Zeleni knjigi je EESO (2) izrazil enako skrb. Danes je vprašanje zanesljivosti oskrbe še bolj pereč problem.

5.2.2

Odvisnost od uvoza nafte iz zunanjih virov je vse večja in vse bolj osredotočena na Bližnji vzhod. Tudi vse večje povpraševanje po plinu povečuje odvisnost od zunanjih virov, ki je v tem primeru osredotočena na Rusijo. Dodatno skrb povzroča prenos prek dolgih plinovodov, ki pogosto prečkajo politično nestabilne regije.

5.2.3

Nekateri izpadi omrežja so pozornost usmerili, poleg k vodstvenim in nekaterim regulativnim težavam, k nezadostnim naložbam glede na vse večje zahteve po prenosu in prenosne razdalje. Medsebojna povezanost električnega in plinovodnega omrežja v Evropi je napredovala, vendar pa obstajajo pomembne strukturne pomanjkljivosti med državami članicami. Ureditev omrežij mora spodbujati varnost, kakovost in zadostne naložbe.

5.2.4

V zadnjih dveh desetletjih so bile naložbe v elektrarne in rafinerije nafte nizke. Na področju električne energije se končuje obdobje presežkov zmogljivosti in do leta 2030 so potrebne naložbe v proizvodno zmogljivost električne energije z močjo 600-750 GW, da bi zadovoljili naraščajočo potrebo po električni energiji in nadomestili zastarele elektrarne. Potrebo po naložbah v dodatno proizvodno zmogljivost, zlasti za konično obremenitev, bi bilo mogoče deloma nevtralizirati s povsem povezanimi omrežji.

5.2.5

Politika EU za povečanje uporabe obnovljivih virov energije je močan premik k nevtralizaciji vse večje odvisnosti od zunanjih virov. Hkrati se bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov in v nekaterih primerih odvisnost od omrežja. V primeru biomase in biogoriv je treba upoštevati dolgoročnejšo optimalno izkoriščanje tal.

5.2.6

Do 95 % urana se iz različnih virov uvaža v EU. Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in Agencije OECD za jedrsko energijo bi morali trenutno znani gospodarski viri urana naslednjih 50 let zadovoljevati zdajšnjo raven svetovnega povpraševanja. Potencialne zaloge, ki temeljijo na geoloških meritvah, kažejo, da se izkoriščanje lahko podaljša na 280 let. Kasneje bodo morda nove tehnologije zagotavljale nadaljnje možnosti za oskrbo z gorivom.

5.3.1

EU je prevzela vodilno vlogo v svetu v boju proti podnebnim spremembam. Politika EU je edinstvena, zelo napredna in ambiciozna, zlasti v zvezi s sistemom za trgovanje z emisijskimi pravicami in povečanjem uporabe obnovljivih virov. Mnogi drugi predeli sveta, vključno z največjimi onesnaževalci, temu niso ustrezno sledili.

5.3.2

V zvezi z globalnim segrevanjem so kjotski cilji skromni, vseeno se zdi, da jih večina držav članic EU težko izpolnjuje.

5.3.3

Večina dosedanjih zmanjšanj je bila dosežena z uporabo plina namesto premoga za ogrevanje in proizvodnjo električne energije (v Združenem kraljestvu) ter z zapiranjem in obnavljanjem starih elektrarn v vzhodnih delih Nemčije. Številna sedanja in prihodnja zmanjšanja emisij so težavnejša in dražja.

5.3.4

Treba je najti globalno rešitev za podnebno politiko po Kjotu, ki bo vključevala vsaj vse največje onesnaževalce. Sicer ne bo nobenega večjega napredka na področju boja proti podnebnim spremembam, lahko pa škodi gospodarskemu in socialnemu razvoju EU.

6.1.1

Zdaj se zdi, da bi idealna energetska vizija za prihodnost, ki bi čim manj vplivala na okolje in podnebje ter zagotavljala zadostno svetovno oskrbo z energijo, vsebovala obnovljive vire energije za ogrevanje in različne obremenitve električne energije, jedrsko fuzijo za osnovno obremenitev ter uporabo vodika kot energetskega nosilca. Ni pričakovati, da bi bila takšna kombinacija energetskih virov v uporabi pred letom 2050, verjetno pa še precej pozneje. Druga vizija kaže visoko energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, ki jih podpirajo tehnološke rešitve za shranjevanje električne energije — na primer vodik –, in premog, povezan z zajetjem in shranjevanjem CO2.

6.1.2

Fuzijska tehnologija še vedno vsebuje velike izzive in negotovost. Potrebno je razrešiti še nekatera osnovna tehnična vprašanja in zlasti še precej razvojnega dela, da bi dosegli ekonomsko upravičenost. Tudi razširjeno vodikovo gospodarstvo zahteva precej električne energije. Vodik, ki temelji na obnovljivih virih energije ali plinu, ne more v celoti, vsaj ne sam, oskrbovati vodikovega gospodarstva.

6.1.3

Težko je določiti svetovni potencial obnovljivih virov energije, če se upoštevajo nekatere naravne omejitve in gospodarstvo. Nekatere študije so pokazale možnost, da bo delež obnovljivih virov energije v Evropi leta 2050 skoraj 100 %, vendar se s tem strinjajo le redki in tudi scenariji, ki jih je pripravila Komisija, tega ne podpirajo — celo alternativni scenarij z največ obnovljivih virov navaja samo 15 % delež obnovljivih virov leta 2030. Doslej se je v EU-25 uporaba obnovljivih virov energije razvijala počasneje, kot to določajo cilji.

6.2.1

Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo sta ključna elementa energetske politike. Nedavno je EESO v svojem mnenju, s katerim se je odzval na zeleno knjigo o energetski učinkovitosti, močno podprl ukrepe na tem političnem področju in izrazil svoje stališče o številnih možnih instrumentih in ukrepih.

6.2.2

Boljša učinkovitost vpliva na prihodnjo kombinacijo energetskih virov. Trg bi relativen upad povpraševanja usmeril v zmanjšanje uporabe najmanj gospodarnih virov oskrbe ali s političnimi ukrepi v uporabo najmanj zaželenega vira.

6.2.3

V nedavno objavljeni zeleni knjigi o energetski učinkovitosti Komisija ocenjuje, da je potencial za izboljšanje gospodarske učinkovitosti 20 %, torej 1,5 % letno, tako da bi se EU-25 vrnila na raven povpraševanja iz leta 1990. Scenariji, ki jih je objavila Komisija, ne kažejo takšnega upada do leta 2030, niti tisti, ki predvideva sprejem najstrožjih političnih ukrepov.

6.2.4

EESO v svojem mnenju močno podpira idejo boljše energetske učinkovitosti kot predpogoja za trajnostni razvoj, konkurenčnost in gospodarsko neodvisnost. Boljša energetska učinkovitost je z gospodarskega vidika zelo smiselna, kadar ni pretirana. Izboljšanje energetske učinkovitosti je vsakodnevna praksa v podjetjih, prostovoljni sporazumi pa so učinkovito orodje. V drugih sektorjih so potrebni številni ukrepi, kot so širjenje ozaveščenosti in znanja ter ustrezni gospodarski ukrepi. EESO vseeno meni, da so cilji, predstavljeni v Zeleni knjigi, optimistični.

6.2.5

Kljub ukrepom za učinkovitost se zdi z vidika scenarijev neverjetno, da bi povpraševanje po energiji v EU-25 začelo upadati pred letom 2030, morda pa bi lahko celo naraslo. Močnejši razvoj energetske učinkovitosti bi prinesel velike koristi.

6.3.1.1

Promet je skoraj povsem odvisen od tekočih goriv, v praksi so to naftni derivati. Zdaj je v določeni meri edino nadomestilo električni železniški promet. V javnem prevozu se uporablja malo, vendar vedno več plina, ki zagotavlja raznovrstnost, vendar se pri tem srečujemo z vprašanji povečane uporabe plina.

6.3.1.2

Cilj EU je nadomestiti do 5,75 % goriv na osnovi nafte z biogorivi do leta 2010. Zaradi sedanjih visokih cen nafte poteka široka razprava o tem, da bi bilo treba nadomestiti še precej večji delež goriv na osnovi nafte. Komisija je februarja 2006 predstavila sporočilo o povečani uporabi biogoriv (akcijski načrt za biomaso). Pri načrtovanju teh politik je treba upoštevati številne dejavnike, kot so neto energetske bilance, trgovinska, finančna, okoljska in kmetijska politika ter stroški za uporabnike. Dodatna pomembna vprašanja so zagotovljena stalna oskrba in vpliv na nadomestno uporabo biomase.

6.3.1.3

Avtomobili s pogonom na gorivne celice so v preskusni fazi. Ključno vprašanje je, katero gorivo se bo uporabljalo. V prihodnosti bo mogoče z uporabo elektrike vodik pridobivati iz obnovljivih virov ali naravnega plina ter vode. Zaenkrat so gorivne celice precej dražje kot motorji z notranjim izgorevanjem.

6.3.1.4

Elektrika lahko predstavlja pomembno alternativo kot energetski nosilec za promet, na primer hibridna vozila, ki se polnijo preko električne vtičnice.

6.3.1.5

Na vidiku ni nobene hitre rešitve za prometni sistem brez nafte. Zato si je treba izredno prizadevati za povečanje energetske učinkovitosti v prometu z:

Potrebe po prevozu se lahko zmanjšajo z regionalnim načrtovanjem in delom na daljavo.

Za bolj splošno poglobljeno analizo evropske prometne infrastrukture in njenih prihodnjih izzivov si oglejte mnenje EESO o pripravi prometne infrastrukture za prihodnost: načrtovanje in sosednje države — trajnostna mobilnost — financiranje.

6.3.2.1

V Evropi se za ogrevanje uporabljajo predvsem fosilna goriva — nafta, plin in premog. Delež plina hitro raste. V določeni meri se uporablja elektrika, na severu se uveljavlja biomasa, na jugu pa sončna energija. Za hlajenje se še vedno večinoma uporablja elektrika, vendar se vse bolj uveljavljajo tudi druge možnosti, kot je daljinsko hlajenje iz TE-TO.

6.3.2.2

V Evropi se 40 % energije porabi za ogrevanje in hlajenje zgradb. Po mnenju strokovnjakov so možnosti za večjo energetsko učinkovitost in varčevanje velike, EU je že začela ukrepati na tem področju.

6.3.2.3

Obnovljivi viri imajo na tem področju veliko možnosti. V sodobnem svetu bi bilo mogoče precej več uporabljati biomaso ali daljinske sisteme za ogrevanje in hlajenje skupaj s proizvodnjo elektrike, kadar je to izvedljivo. Geotermalna energija predstavlja skoraj neomejene možnosti. Ogrevanje s sončno energijo je v nekaterih južnih državah presenetljivo slabo razvito. Poleg tega predstavlja črpanje toplote iz okolja s toplotnimi črpalkami bogat in energetsko učinkovit vir obnovljive energije.

6.3.2.4

Ogrevanje in hlajenje predstavljata zelo lokalno porabo energije. Ukrepe za izboljšanje učinkovite porabe energije v zgradbah je treba sprejeti na lokalni ravni. Na ravni EU je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje tehnološkega razvoja, izmenjavo znanja in najboljših praks ter za zagotavljanje delujočega notranjega trga za izdelke in storitve s tega področja.

6.3.3.1

Viri za proizvodnjo elektrike so različni — premog, nafta, voda, jedrska energija in veter ter trdna nefosilna goriva, kot je biomasa. Fotovoltaične tehnologije in tehnologije za uporabo energije plimovanja se šele razvijajo.

6.3.3.2

Večino elektrarn v Evropi bo v bližnji prihodnosti treba zamenjati. To velja za najpogostejšo vrsto elektrarn, ki temeljijo na fosilnih gorivih, in za jedrske elektrarne. To daje edinstveno priložnost za pomemben premik k uporabi neogljikovih virov energije in hkrati k zmanjšanju odvisnosti od zunanjih virov ter tudi k izboljšanju učinkovitosti v proizvodnji električne energije.

6.3.3.3

Ukrepe za energetsko učinkovitost je mogoče sprejeti v celotni verigi električne energije — od tehnologije goriv in elektrarn do ekološko učinkovitega načrtovanje električnih naprav.

6.3.3.4

Vseeno je splošno mnenje, da se bo v naslednjih desetletjih povpraševanje po električni energiji še vedno večalo, zato je v EU-25 treba zgraditi 400–800 novih elektrarn z zmogljivostjo skoraj 400 GW, da bi zadovoljili naraščajoče povpraševanje. Poleg tega so nove elektrarne z zmogljivostjo več sto GW potrebne za nadomestitev starih.

6.3.3.5

Najboljša kombinacija oskrbe z električno energijo vključuje različne tipe proizvodnih zmogljivosti, ki ustrezajo različnim potrebam. Hidroelektrarne, jedrske elektrarne ali termoelektrarne, ki uporabljajo cenejša goriva, kot je premog, so najboljša rešitev za oskrbo z elektriko za osnovno obremenitev pri stabilnem in stalnem povpraševanju. Spremenljiva obremenitev — to velja za večino porabe — zahteva oskrbo, ki jo je mogoče zlahka uravnavati; to omogočajo hidroelektrarne ali termoelektrarne. Konične obremenitve najbolje oskrbujejo elektrarne z nizkimi investicijskimi stroški, ki jih navadno spremljajo visoki stroški obratovanja, kot so plinske turbine. Tudi zmogljivost osnovne obremenitve se lahko uporablja za to, da se poveča vodna energija za konično obremenitev. Uporaba nestalnih virov električne energije zahteva rezervno oskrbo, ki jo je mogoče zlahka uravnavati.

6.3.3.6

Zadostna in dobro delujoča prenosna omrežja, vključno s povezovalnimi daljnovodi, so potreba za učinkovitejšo uporabo elektrarn in zmanjšanje potrebe po gradnji novih elektrarn. Po drugi strani je treba sistem izboljšati z gradnjo elektrarn tam, kjer je povpraševanje visoko, namesto prenosa na dolge razdalje. Decentralizirana proizvodnja, po možnosti s soproizvodnjo električne energije in toplote, je možnost, ki jo je treba razvijati. Dobro oblikovano upravljanje povpraševanja lahko na trgu, ki dobro deluje, zmanjša konično povpraševanje.