3.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/66

1.1

Odbor podpira pripravo nove uredbe, ki vsebuje številne spremembe Uredbe št. 2358/71. Kljub temu je predlog Komisije preozek in ga je treba spremeniti. Tako zaščitna klavzula ne sme biti omejena na države, ki niso članice Svetovne trgovinske organizacije (STO), ampak se mora nanašati na vse tretje države.

1.2

Odbor predlaga, da se ponovno vstavi 2. uvodna izjava Uredbe (EGS) št. 2358/71:

„ker je za razmere na trgu s semeni značilno, da je treba vzdrževati cene, ki so konkurenčne svetovnim cenam za ta proizvod; ker je zato treba sprejeti ustrezne ukrepe za stabilizacijo trga in za zagotovitev primernega dohodka proizvajalcem“;

1.3

Odbor predlaga, da se ponovno vstavi 6. uvodna izjava uredbe (EGS) št. 2358/71, ki naj se nanaša na vse občutljive proizvode:

„ker se je pri hibridni koruzi proizvodnji ‚občutljivih‘ semen za setev treba izogibati motnjam na trgu Skupnosti zaradi ponudb na svetovnem trgu po nenormalno nizkih cenah; ker je treba za ta proizvod določiti referenčno ceno in carini dodati izravnalno dajatev, ko je dobavna cena franko meja skupaj s carino nižja od referenčne cene.“

1.4

Odbor predlaga spremembo člena 7 točke 1:

„Če zaradi uvoza ali izvoza na trgu Skupnosti za enega ali več proizvodov iz člena 1 pride do resnih motenj ali nevarnosti resnih motenj, ki lahko ogrozijo uresničevanje ciljev iz člena 33 Pogodbe, se lahko v trgovini z s tretjimi državami, ki niso članice Svetovne trgovinske organizacije, uporabijo ustrezni ukrepi, dokler te motnje ali nevarnosti motenj niso odpravljene.“

2.1

Cilj predloga Evropske komisije o spremembi uredbe o skupni ureditvi trga semen je konsolidirati Uredbo (EGS) št. 2358/71 glede na mnoge spremembe in reformo skupne kmetijske politike. Vendar predlog poenostavlja kmetijsko politiko na področju semen na najbolj osnovno raven: namreč na ohranitev zaščitne klavzule in zahtevo po izmenjavi statističnih podatkov med državami.

2.2

Semen ne smemo opredeljevati kot nepredelane kmetijske proizvode. Predstavljajo namreč strateški dejavnik proizvodnje tako pri prilaganju kmetijskih in kmetijsko-predelovalnih panog kot pri izpolnjevanju pričakovanj potrošnikov (na primer glede proizvodnje brez genetsko spremenjenih organizmov). Semena so po svoji genetski zasnovi in lastnostih prvi člen v verigi za izpolnjevanje zahtev konkurenčnosti trga in državljanov na področju varnosti živil in varstva okolja. Skupna ureditev trga za semena mora opredeliti ambicioznejša sredstva za ohranjanje, spremljanje in usmerjanje evropske kmetijske proizvodnje.

3.1

Pri ponovni obravnavi uredbe je treba upoštevati člena 33 in 34 Pogodbe ES. Treba bi bilo vsaj ponovno vstaviti 2. in 6. uvodno izjavo Uredbe (EGS) št. 2358/71. Evropski komisiji je treba omogočiti ukrepanje v primeru težav na trgu semen v skladu s Pogodbo in zahtevami evropskih potrošnikov.

3.2

Iz zakonodajnega stališča bi bilo primerneje, da se v seznam proizvodov, na katere se nanaša skupna ureditev trga za semena (člen 1), poleg carinske nomenklature vključi še sklicevanje na direktivi št. 66/401 in 66/402 (1) iz leta 1966, ki urejata trženje semen.

3.3

V predlogu Komisije je zaščitna klavzula, ki Komisiji omogoča ukrepanje v primeru resnih motenj, ki bi lahko ogrozile uresničevanje ciljev iz člena 33 Pogodbe, omejena na države, ki niso članice STO. Zdajšnji tekmeci Evropske unije na področju proizvodov visoke tehnologije, kamor spadajo semena, so razvite države (Združene države, Čile, Avstralija, Nova Zelandija …). Vse te države so seveda članice STO. Ni torej primerno omejevati uporabo zaščitne klavzule na države, ki niso članice STO.

3.4

Kakovost semen in nadzor njihove kakovosti v državah članicah urejajo direktive 66/401, 66/402, 2002/54 in 2002/57. V tretjih državah je treba zagotoviti isto raven kakovosti semen. Ker je to odvisno od pogajanj med Evropsko unijo in tretjimi državami o ekvivalentnosti, bi morala skupna ureditev trgov za semena navajati zahtevo po kakovosti, na primer v uvodnih izjavah.

3.5

Skupna ureditev trga za semena mora opredeliti resnično politiko pomoči za organizacijo proizvajalcev. Proizvodnja semen obvezno poteka v okviru pogodbenega razmerja med semenarno in kmetom. Kmet proizvajalec semen mora celotni pridelek dostaviti podjetju, s katerim je sklenil pogodbo v skladu z uredbo iz leta 1994 (2) o zaščiti žlahtniteljskih pravic. V okviru te ureditve bi bilo dobro, da skupna ureditev trga pomaga pri organizaciji kmetov, ki so pogosto nemočni pri soočanju s podjetji, in opredeli minimalne pogodbene predpise.

3.6

Skupna ureditev trga mora opredeliti sredstva, ki omogočajo boljše zbiranje statističnih podatkov, povezanih s cilji 8. uvodne izjave predloga.

3.7

Komisija mora opredeliti učinkovit postopek izvajanja zaščitnih klavzul. Zelo težko je namreč dokazati, da občasen uvoz z zelo nizkimi cenami lahko „ogroža uresničevanje ciljev iz člena 33 Pogodbe“, kot je zapisano v predlogu Komisije, ali da ne upošteva pričakovanj evropskih potrošnikov.