20.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/76

1.1

Amsterdamska pogodba vključuje novi steber politike Skupnosti, ki temelji na uvedbi novega evropskega območja svobode, varnosti in pravice in zajema politike Skupnosti na področjih nadzora zunanjih meja, vizumov, azila in priseljevanja.

1.2

Oktobra 1999 je Evropski svet v Tamperu oblikoval več predlogov za skupno priseljevalno in azilsko politiko EU.

1.3

Med predlogi iz Tampera je tudi predlog za krepitev sodelovanja in medsebojne tehnične pomoči med državami članicami pri nadzoru mejnih prehodov. Ta predlog je bil ponovno predstavljen na zasedanju Evropskega sveta v Sevilji (2002) in Thessalonikih (2003).

2.1

Program ARGO podpira upravno sodelovanje na področju zunanjih meja, vizumov, azila in priseljevanja. Svet ga je sprejel sočasno z načrtom za zaščito zunanjih meja 13. junija 2002.

2.2

Ta program bi naj prispeval k doseganju naslednjih ciljev: okrepitev sodelovanja, spodbujanje enotne uporabe prava Skupnosti, izboljšanje skupne učinkovitosti pri uporabi prava Skupnosti, zagotavljanje upoštevanja razsežnosti Skupnosti pri organiziranosti nacionalnih agencij in spodbujanje preglednosti sprejetih ukrepov.

2.3

Za uresničitev ciljev so bila ustvarjena štiri konkretna akcijska področja: zunanje meje, vizumska, azilska in priseljevalna politika.

2.4

Cilji na področju zaščite meja so: ureditev nadzora v skladu z določitvami prava Skupnosti, predvsem s predpisi schengenskega pravnega reda, približevanje kriterijev nadzora in zaščite meja in okrepitev učinkovitosti pravnih sredstev.

2.5

Na področju vizuma se bi naj zagotovilo, da bodo postopek izdajanja vizumov prilagojen določitvam, ki jih predvideva pravilnik EU: približevanje nadzornih in varnostnih ukrepov pred izdajanjem vizuma, usklajevanje obrazcev za prošnjo in predpogojev za dodelitev vizumov ter tudi izjem splošnih predpisov za vizum pri hkratni krepitvi konzularnega sodelovanja.

2.6

Cilji na področju azilske politike so: skupna pravila, določitev enotnega statusa za begunce, s pomočjo primernega postopka olajšati določitev države, odgovorne za preučitev prošnje za dodelitev azila in uskladitev pravnih predpisov posameznih držav z določitvijo najnižjih standardov za postopek azila.

2.7

Cilji na področju priseljevanja so: določitev skupnih pravnih predpisov o pogojih za sprejem in bivanje državljanov tretjih držav in oblikovanje evropskega statuta za upravičence dolgoročnega bivanja. Pri tem gre za vzpostavitev možnosti za priseljevanje zaradi gospodarskih razlogov in ukrepanje proti nezakonitem priseljevanju.

2.8

Evropski svet je na svojem zasedanju v Sevilji pozval Komisijo naj preveri težave, ki se pojavljajo pri razdelitvi finančnih obveznosti upravljanju z zunanji mejami. Komisija meni, da je mogoče priti do primernih rešitev šele, ko bo predložena finančna napoved za čas po 2006. Zato meni, da je predlog za spremembo programa ARGO do sprejema prihodnjega proračunskega okvirja predhoden.

2.9

Komisija je v svoji oceni prvega leta izvajanja programa (2003) prišla do zaključka, da se program ARGO ne izkorišča zadosti. Ker nacionalnim organom ni uspelo, da bi pri oblikovanju projektov, ki črpajo sredstva iz programa ARGO, sodelovale službam drugih držav članic, je bilo porabljenih manj kot polovica razpoložljivih sredstev.

2.10

S predlaganimi spremembami programa ARGO se bi torej naj razširila finančna pomoč na projekte posameznih držav za področje zunanjih meja, tako da bi zajeli tudi strukturne šibkosti strateških mejnih točk, ki jih je zaradi objektivnih kriterijev (ocena rizika) treba identificirati. Ti kriteriji so določeni v delovnem programu, ki ga Komisija izdela letno v soglasju s Odborom ARGO.

2.11

Proračunska sredstva, namenjena za program ARGO, bodo do leta 2006 zanašala 46,1 milijonov evrov. 21,3 milijonov teh sredstev je namenjenih za leto 2004.

2.12

Členi 62, 63 in 66 Pogodbe ter schengenski pravni red zagotavljajo interes Skupnosti. Združeno kraljestvo in Irska bosta v okviru Pogodbe sprejele ustrezen sklep.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da so primerne spremembe programa ARGO, tako da se finančna pomoč v okviru tega programa razširijo tudi na projekte posameznih držav za področje zunanjih meja. Vendar Odbor poudarja, se mora na predlog Komisije v Odboru ARGO doseči soglasje glede strateške narave projektov, ki temelji na oceni rizika na podlagi objektivnih kriterijev, ki jih je določila večina držav članic.

3.2

Težave, ki so nastale pri sodelovanju med posameznimi upravami v okviru programa ARGO, so pokazale, da države članice ne sodelujejo v zadostni meri pri upravljanju zunanjih meja.

3.3

EESO meni, da bo v bodoče potrebno, da se izven sodelovanja uprav in v okviru skupne politike vzpostavi sistem solidarnosti Skupnosti na področjih zunanjih meja, vizumov, azila in priseljevanja. Finančna napoved po letu 2007 bo morala to tudi upoštevati.

3.4

EESO ne more razumeti, zakaj naj bi pri ustanovitvi Evropske agencije za operativno sodelovanje na zunanjih meja znotraj Sveta nastopile zamude in težave. (1)

3.5

EESO poziva upravne oblasti, da zagotovijo, da se vsak posameznik v okviru upravnega sodelovanju na področjih zunanjih mej, vizumov, azila in priseljevanja obravnava z dostojanstvom v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah in mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah.

3.6

Mnenje EESO (2) o uredbi za ureditev Evropske agencije za operativno sodelovanje na zunanjih mejah obsega sledeče opombe, ki jih to mnenje prevzema.

3.6.1

„Odbor zahteva, da se pri nadzoru na mejah upošteva azilno pravo. Mnogi ljudje, ki potrebujejo mednarodno zaščito, prestopijo zunanje meje EU na nezakonit način. Upravni organi morajo zagotoviti, da lahko te osebe zaprosijo za zaščito in da se ta prošnja presodi na podlagi mednarodnega sporazuma kot tudi pravnih predpisov Skupnosti in posameznih držav. Dokler niso zaključeni upravni in pravni postopki prosilcev azila, se te osebe ne smejo izgnati iz države. prav nasprotno, zagotovljena jim more biti ustrezna zaščita.“

3.6.2

„Kriminalne tihotapske mreže pogosto izkoriščajo pomanjkanje nadzora zunanjih meja. Pri tem se ne ozirajo na to, da je življenje prizadetih postavljeno na kocko. Pomembno je le, da se poviša njihov nezakoniti dobiček. V mnenju o kratkoročnih bivalnih dovoljenjih za žrtve pomoči za nezakonita priseljevanja in trgovino z ljudmi (3) Odbor zastopa stališče, da se morajo upravne oblasti zavzeti za varstvo žrtev z enako intenzivnostjo kot se borijo proti ilegalnim tihotapskim mrežam in izkoriščevalcem. Predvsem se morajo zavzemati za zaščito žrtev zlorabljena in seksualnega izkoriščanja.“

3.6.3

„Odbor je v prejšnjih mnenjih prav tako poudaril, da je za učinkoviti nadzor zunanjih meja potrebno tesno sodelovanje med odgovornimi upravnimi oblastmi držav članic in uradnimi oblastmi držav porekla in tranzitnimi državami.“