(1)

Komisija mora v skladu z Direktivo 2009/125/ES določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja ter imajo pomemben vpliv na okolje in katerih vpliv na okolje bi bilo mogoče znatno zmanjšati brez prevelikih stroškov.

(2)

Države članice morajo v skladu s predlogom za revidirano direktivo o energijski učinkovitosti (2) svoje nacionalne energetske in podnebne načrte iz člena 4(2) še naprej razvijati tako, da vključijo ukrepe za zmanjšanje porabe energije v Uniji za najmanj 9 % do leta 2030 v primerjavi z referenčnim scenarijem za leto 2020. V zvezi s tem so pravila o okoljsko primerni zasnovi in označevanju energijske učinkovitosti za izdelke ključni načini za doseganje ciljev Unije na področju energije in razogljičenja.

(3)

V Delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024 (3) so lokalni grelniki prostorov vključeni med skupine izdelkov, za katere naj bi bile zahteve za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami pripravljene ali pregledane do konca leta 2025.

(4)

Ukrepi iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024 lahko po ocenah do leta 2030 zagotovijo skupne letne prihranke končne energije v višini več kot 170 TWh. To je enako zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za približno 24 milijonov ton na leto do leta 2030. Lokalni grelniki prostorov lahko do leta 2030 prihranijo 11 TWh električne energije na leto.

(5)

Komisija je zahteve za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov določila v Uredbi (EU) 2015/1188 (4). V skladu s členom 7 navedene uredbe jo je Komisija pregledala ter analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike lokalnih grelnikov prostorov, pa tudi dejansko vedenje končnih uporabnikov. Rezultati pregleda so bili objavljeni in predstavljeni posvetovalnemu forumu, ustanovljenemu na podlagi člena 18 Direktive 2009/125/ES.

(6)

Študija s pregledom je pokazala, da so ukrepi za okoljsko primerno zasnovo iz Uredbe (EU) 2015/1188 znatno prispevali k zmanjšanju porabe energije in emisij toplogrednih plinov. Vendar bo brez nadaljnjih regulativnih ukrepov prihranek energije po letu 2030 stagniral. Okoljski vidiki lokalnih grelnikov prostorov, ki so bili v študiji s pregledom opredeljeni kot pomembni za namene Uredbe (EU) 2015/1188, so poraba energije v fazi uporabe, ustvarjena količina odpadkov ob koncu življenjske dobe ter emisije v zrak in vodo v fazi proizvodnje (zaradi pridobivanja in predelave surovin).

(7)

Letna poraba energije pri lokalnih grelnikih prostorov je leta 2020 znašala 200 TWh/leto, kar ustreza 1,7 % skupne porabe končne energije v Uniji ter 4 % porabe končne energije v gospodinjstvih in storitvah. Ocenjuje se, da se bo predvidena poraba energije pri lokalnih grelnikih prostorov v običajnem scenariju leta 2030 zmanjšala na 140 TWh/leto. Zmanjšanje se lahko pospeši, če se posodobijo obstoječe zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

(8)

Komisija je ocenila učinek različnih možnosti politike za zmanjšanje porabe energije pri lokalnih grelnikih prostorov od leta 2025. Glede na oceno učinka bi se lahko z novimi ukrepi za okoljsko primerno zasnovo do leta 2030 poraba energije in emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 23 TWh/leto oziroma 1,8 Mt ekvivalenta CO2/leto.

(9)

Zato je treba pojasniti in razširiti področje uporabe Uredbe (EU) 2015/1188, da se odpravijo nejasnosti in zapolnijo obstoječe vrzeli v zvezi z izdelki, ki zagotavljajo toplotno udobje in bi jih bilo zato treba obravnavati kot lokalne grelnike prostorov. Glede na navedeni cilj bi bilo treba izboljšati opredelitev izvzetih izdelkov, da se zmanjša možnost napačne razlage. Poleg tega bi morala biti izjava proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika o predvideni uporabi izvzetega izdelka in njegovi zasnovi, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, skladna z opisom in opredelitvijo izvzetih vrst izdelkov ter ne bi smela biti v nasprotju s tržnimi navedbami ali katerimi koli drugimi informacijami proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika, priloženimi zadevnemu izdelku.

(10)

Na področje uporabe Uredbe je primerno vključiti lokalne grelnike prostorov, ki se dajejo na trg brez krmilnikov temperature, vključno s samoregulacijskimi grelnimi kabli in mrežami. S tem bi se zagotovili prihranki energije, in kar je zelo pomembno, odpravila pravna vrzel, zaradi katere se lahko lokalni grelniki prostorov dajo na trg brez krmilnikov ali s krmilniki, ki se prodajajo ločeno, da bi se izognili uporabi zahtev za okoljsko primerno zasnovo.

(11)

Da bi bile zajete ustrezne vrste lokalnih grelnikov prostorov, danih na trg, bi bilo treba določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo za naslednje kategorije gospodinjskih lokalnih grelnikov prostorov: lokalni grelniki prostorov z odprtim kuriščem; lokalni grelniki prostorov z odprtino za dimnik; lokalni grelniki prostorov z zaprtim kuriščem in odprtim zgorevanjem; lokalni grelniki prostorov s prisilnim vlekom; prenosni električni lokalni grelniki prostorov; fiksni električni lokalni grelniki prostorov; električni akumulacijski lokalni grelniki prostorov; talni električni lokalni grelniki prostorov; električni lokalni grelniki prostorov z vidno žarečim grelnim elementom; prenosni električni lokalni grelniki prostorov z vidno žarečim grelnim elementom; lokalni grelniki prostorov z zgorevanjem na površini; cevni lokalni grelniki prostorov; sušilniki za brisače in grelniki brez odvoda dimnih plinov.

(12)

Fiksni lokalni grelniki prostorov in električni lokalni grelniki prostorov z vidno žarečim grelnim elementom zajemajo najrazličnejše izdelke, ki so različnih velikosti in imajo različno izhodno toplotno moč. Za izdelke, ki zagotavljajo večjo izhodno toplotno moč in zato porabijo več energije, bi bilo treba znotraj iste kategorije izdelkov določiti strožje zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

(13)

Električni lokalni grelniki prostorov z vidno žarečim grelnim elementom imajo grelne elemente z visoko temperaturo, ki jih je mogoče doseči od zunaj in bi zato lahko nenamerno prišli v stik z vnetljivimi elementi. Zato bi bilo treba prenosne električne lokalne grelnike prostorov z vidno žarečim grelnim elementom, ki jih je mogoče premakniti z enega mesta na drugo, upravljati samo ročno in zato zanje ne bi smele veljati ravni energijske učinkovitosti, ki zahtevajo vgradnjo samodejnih krmilnikov, ki omogočajo, da se izdelek sam vklopi in ostane aktiven brez človekovega posredovanja.

(14)

Da bi se povečali reprezentativnost in ustreznost zahtev za okoljsko primerno zasnovo komercialnih lokalnih grelnikov prostorov, ki so na voljo na trgu, bi morale zahteve iz te uredbe veljati za lokalne grelnike prostorov z zgorevanjem na površini in cevne lokalne grelnike prostorov s 300 kW ali manj.

(15)

Za krmilnike, ki se dajejo na trg ločeno od lokalnih grelnikov prostorov, bi morale veljati ustrezne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, da se ne bi zmanjšal potencial okoljsko primerne zasnove za zmanjšanje porabe energije.

(16)

Sušilniki za brisače niso namenjena samo ogrevanju ali sušenju brisač. Lahko tudi ogrevajo prostor, v katerem so nameščeni, in tako prispevajo k toplotnemu ugodju, saj delujejo kot lokalni grelniki prostorov. Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce, ne glede na to, ali sušilnike za brisače dajejo na trg kot lokalne grelnike prostora ali ne, bi morale za vse take izdelke veljati zahteve za okoljsko primerno zasnovo, da se prihrani več energije.

(17)

Glavna uporaba sušilnikov za brisače je odvisna od izhodne toplotne moči izdelka. Sušilniki za brisače s srednjo do visoko izhodno toplotno močjo naj bi prispevali k toplotnemu ugodju, zato naj bi bilo ogrevanje ali sušenje brisač le sekundarna uporaba, medtem ko naj bi se sušilniki za brisače z nizko izhodno toplotno močjo uporabljali predvsem za ogrevanje ali sušenje brisač, k toplotnemu ugodju pa naj bi prispevala le majhna količina toplote. Raven strogosti zahtev za okoljsko primerno zasnovo bi bilo zato treba prilagoditi glavni uporabi izdelka, ki jo določa njegova izhodna toplotna moč.

(18)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/807 (5) določa faktor primarne energije za električno energijo 1,9 (pretvorbeni koeficient), ki se uporablja pri izračunu prihrankov energije v smislu primarne energije na podlagi porabe končne energije. Ta faktor primarne energije bi bilo treba uporabiti pri izračunu sezonskega energijskega izkoristka pri ogrevanju prostorov za električne lokalne grelnike prostorov.

(19)

Pri vseh načinih z nizko porabo energije, ki se trenutno uporabljajo v lokalnih grelnikih prostorov, se porablja dodatna energija. V tej uredbi bi bilo treba določiti posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za načine z nizko porabo energije, vključno s stanjem mirovanja ali omrežnim stanjem pripravljenosti, in sicer za lokalne grelnike prostorov in za ločene krmilnike.

(20)

Primerno je, da se strožje zahteve za načine z nizko porabo energije za lokalne grelnike prostorov in ločene krmilnike uporabljajo hkrati z zahtevami, določenimi za porabo energije v stanju izklopa v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/826 (6).

(21)

Ukrepi za okoljsko primerno zasnovo bi se morali izvajati le na ravni Unije, saj se uporabljajo neposredno za zadevni izdelek, katerega enotnost je treba zagotoviti, da ne bi različna nacionalna pravila škodovala notranjemu trgu navedenega izdelka.

(22)

V akcijskem načrtu Komisije za krožno gospodarstvo (7) ter Delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024 je poudarjeno, kako pomembna je uporaba okvira za okoljsko primerno zasnovo pri podpiranju prehoda na krožno gospodarstvo, ki bo bolj gospodarno z viri. Ta uredba bi zato morala določiti ustrezne zahteve v zvezi s krožnostjo, s katerimi bi se zagotovilo učinkovito popravilo izdelkov zaradi razpoložljivosti najrazličnejših nadomestnih delov, določil najdaljši rok za dobavo nadomestnih delov in pojasnilo, katere informacije o popravilu in vzdrževanju je treba zagotoviti poklicnim serviserjem in končnim uporabnikom. Lokalni grelniki prostorov bi morali biti zasnovani tako, da omogočajo predelavo materialov in sestavnih delov.

(23)

Prehodno obdobje za uvedbo novih zahtev za okoljsko primerno zasnovo bi moralo proizvajalcem zadostovati za prilagoditev lokalnih grelnikov prostorov navedenim zahtevam. V tem obdobju bi bilo treba upoštevati morebitne vplive na stroške proizvajalcev, zlasti malih in srednjih podjetij, in hkrati zagotoviti, da bodo doseženi cilji te uredbe.

(24)

Bistvene značilnosti lokalnih grelnikov prostorov glede okoljsko primerne zasnove bi bilo treba izmeriti in izračunati z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, vključno z morebitnimi harmoniziranimi standardi, ki jih evropske organizacije za standardizacijo na zahtevo Komisije sprejmejo v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Če ni harmoniziranih standardov, je treba za podporo preverjanju skladnosti lokalnih grelnikov prostorov s to uredbo uporabiti prehodne metode iz Priloge IV. Ko bodo harmonizirani standardi sprejeti, bi bilo treba Prilogo IV k tej uredbi razveljaviti.

(25)

Izračun energijske učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov glede na izgube izhodne toplotne moči in rekuperacijo izhodne toplotne moči s krmilniki bi moral biti reprezentativen za dejanski fizični učinek, ki se pojavi, ko je lokalni grelnik prostorov aktiven. Izgube in rekuperacija proizvedene izhodne toplotne moči bi morale zato temeljiti na faktorjih, s katerimi se pomnoži končna energija, namesto da se odštejejo od primarne energije.

(26)

Da bi se zagotovila učinkovitost Uredbe in zaščitili potrošniki, spreminjanje učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov v preizkusnih pogojih za izboljšanje deklariranih vrednosti glede okoljsko primerne zasnove ne bi smelo biti dovoljeno. To med drugim vključuje lokalne grelnike prostorov, ki so zasnovani tako, da prepoznajo preizkusne pogoje ali preizkusni cikel in posledično samodejno spremenijo svoje vedenje ali lastnosti, in lokalne grelnike prostorov, ki so vnaprej nastavljeni tako, da ob preizkušanju spremenijo svoje vedenje ali lastnosti. Vključuje tudi predpisovanje ročnega spreminjanja lokalnega grelnika prostorov pri pripravi na preizkus, ki spremeni njegovo vedenje ali lastnosti za običajno uporabo. Iz istih razlogov se s posodobitvami programske opreme lokalnih grelnikov prostorov ne bi smele poslabšati deklarirane lastnosti.

(27)

Da bi se zagotovila možnost učinkovitega popravila naprav, bi morali biti poklicnim serviserjem ali končnim uporabnikom na voljo najrazličnejši nadomestni deli. Tudi cena nadomestnih delov bi morala biti razumna in ne bi smela odvračati od popravila. Da bi se zagotovila preglednost in spodbujalo določanje razumnih cen, bi morala biti okvirna cena pred obdavčitvijo za nadomestne dele, zagotovljena v skladu s to uredbo, dostopna na prosto dostopnem spletnem mestu.

(28)

V skladu s členom 8(2) Direktive 2009/125/ES bi morala ta uredba določiti, kateri postopki ocenjevanja skladnosti se uporabljajo.

(29)

Da bi se olajšalo preverjanje skladnosti, bi morali proizvajalci zagotoviti informacije v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES, če se te informacije nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(30)

Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirne ciljne vrednosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov v njihovem življenjskem ciklu.

(31)

To uredbo bi bilo treba pregledati, da se ocenita ustreznost in učinkovitost njenih določb pri doseganju njenih ciljev. Časovni okvir pregleda bi moral zadoščati za uporabo vseh določb in njihovo učinkovanje na trg.

(32)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

(1)

„lokalni grelnik prostorov“ pomeni napravo, opremljeno z enim ali več generatorji toplote, ki električno energijo iz omrežja ali plinasta ali tekoča goriva neposredno pretvarja v toploto za zagotavljanje toplotnega ugodja ljudem v zaprtem prostoru, v katerem se nahaja, z neposrednim prenosom toplote, pri čemer izdelek, če je mogoče, s toploto oskrbuje tudi druge prostore ali prenaša toploto prek tekočine;

(2)

„gospodinjski lokalni grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov, ki ni komercialni lokalni grelnik prostorov;

(3)

„nazivna izhodna toplotna moč“ (Pnom) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov, izraženo v kW, kot jo navede proizvajalec, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najvišjo izhodno toplotno moč, ki se lahko ohranja v daljšem obdobju;

(4)

„komercialni lokalni grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov z zgorevanjem na površini ali cevni lokalni grelnik prostorov;

(5)

„lokalni grelnik z zgorevanjem na površini“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto gorivo ali lokalni grelnik prostorov na tekoče gorivo z gorilnikom, ki se namesti nad višino glave v smeri mesta uporabe, tako da toplota, ki jo gorilnik oddaja, pri čemer gre večinoma za infrardeče sevanje, neposredno ogreva ljudi, ki jih je treba ogreti, saj grelnik produkte zgorevanja oddaja v prostor, v katerem se nahaja;

(6)

„cevni lokalni grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo z gorilnikom, ki se namesti nad višino glave v bližini ljudi, ki jih je treba ogreti, in ki prostor ogreva predvsem s pomočjo infrardečega sevanja iz ene ali več cevi ali linij, ki se segrevajo z notranjim pretokom produktov zgorevanja, pri čemer se produkti zgorevanja odvedejo skozi dimni kanal;

(7)

„cevni segment“ pomeni del cevnega lokalnega grelnika prostorov, ki vključuje vse elemente, potrebne za samostojno delovanje in ga je zato mogoče preizkusiti ločeno od drugih delov sistema cevnih grelnikov;

(8)

„izhodna toplotna moč cevnega segmenta“ pomeni izhodno toplotno moč cevnega segmenta, izraženo v kW, ki skupaj z drugimi cevnimi segmenti tvori del konfiguracije sistema cevnih grelnikov;

(9)

„sistem cevnih grelnikov“ pomeni cevni lokalni grelnik prostorov, ki je opremljen z več kot enim cevnim segmentom, pri katerem so produkti zgorevanja enega cevnega segmenta lahko speljani v naslednji cevni segment in iz katerega produkte zgorevanja več cevnih segmentov odvaja skupni izpušni ventilator;

(10)

„neposredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka, izraženo v kW, ki se proizvede s sevanjem ali konvekcijo toplote, sproščene iz samega izdelka v zrak, razen izhodne toplotne moči izdelka, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote;

(11)

„posredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka, izraženo v kW, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote z enakim postopkom proizvajanja toplote, ki zagotavlja neposredno izhodno toplotno moč izdelka;

(12)

„izdelek za toplozračno ogrevanje“ pomeni izdelek za toplozračno ogrevanje, kot je opredeljen v členu 2, točka (1), Uredbe (EU) 2016/2281 (9);

(13)

„peč za savno“ pomeni izdelek za ogrevanje prostorov, ki je zasnovan, preizkušen, se trži in je deklariran za izključno uporabo v suhi ali parni savni ali v podobnih okoljih;

(14)

„kuhalni aparat“ pomeni aparat ali njegov del z enim ali več prostori, ki uporablja električno energijo, plin ali oboje za pripravo hrane z uporabo običajnega načina ali načina z ventilatorjem;

(15)

„lokalni grelnik prostorov na plinasto gorivo“ pomeni lokalni grelnik prostorov, ki uporablja plinasto gorivo;

(16)

„lokalni grelnik prostorov na tekoče gorivo“ pomeni lokalni grelnik prostorov, ki uporablja tekoče gorivo;

(17)

„enakovredni model“ pomeni model, ki se daje na trg z enakimi tehničnimi parametri iz Priloge II, preglednica 1, preglednica 2, preglednica 3, preglednica 4, preglednica 5 ali preglednica 6, kot drug model, ki ga daje na trg isti proizvajalec;

(18)

„krmilnik“ pomeni opremo, ki zagotavlja eno ali več funkcij krmiljenja in ki deluje kot vmesnik s končnim uporabnikom za uravnavanje izhodne toplotne moči lokalnega grelnika prostorov, ki spada na področje uporabe te uredbe;

(19)

„funkcija krmiljenja“ pomeni vsako od različnih funkcij krmiljenja v skladu s preglednicama 10 in 11 Priloge III za krmilnik lokalnega grelnika prostorov;

(20)

„ločeni povezani krmilnik“ pomeni krmilnik, ki je namenjen uporabi z lokalnimi grelniki prostorov s področja uporabe te uredbe, vendar se na trg daje ločeno;

(21)

„deklarirane vrednosti“ pomeni vrednosti, ki jih proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik predloži za navedene, izračunane ali izmerjene tehnične parametre v skladu s členom 4 za preverjanje skladnosti s strani organov držav članic;

(22)

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika.

—

ali je primerno določiti strožje zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede energijske učinkovitosti ter izpustov onesnaževal;

—

ali je treba spremeniti odstopanja pri preverjanjih;

—

veljavnost korekcijskih faktorjev, ki se uporabljajo za ocenjevanje sezonskega energijskega izkoristka lokalnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov;

—

ali je primerno uvesti certificiranje, ki ga opravijo tretje osebe;

—

ali je primerno na področje uporabe te uredbe vključiti lokalne grelnike prostorov samo za uporabo na prostem, peči za savne in programske krmilnike;

—

ali je primerno določiti dodatne zahteve glede učinkovite rabe virov v skladu s cilji krožnega gospodarstva, vključno s tem, ali bi moralo biti na voljo več nadomestnih delov, ali bi bilo treba določiti zahteve glede kritičnih surovin in ali bi bilo treba določiti dodatne zahteve glede razpoložljivosti nadomestnih delov;

—

ali se je življenjska doba lokalnih grelnikov prostorov skrajšala zaradi uvedbe naprednejših krmilnikov in ali je primerno pregledati zahteve v zvezi s krmilniki in njihovo uporabo, da se zagotovi čim daljša življenjska doba;

—

ali je primerno določiti dodatne zahteve glede možnosti nadgradnje krmilnikov.