1.   Veljavna vozniška dovoljenja, ki jih je izdala Ukrajina, se priznavajo na ozemlju Unije, kadar njihovi imetniki v skladu z Direktivo 2001/55/ES in Izvedbenim sklepom (EU) 2022/382 uživajo začasno zaščito ali ustrezno zaščito na podlagi nacionalnega prava, do trenutka, ko ta začasna zaščita preneha veljati. Takšno priznavanje ne posega v uporabo nacionalnih predpisov o omejitvi, začasnem odvzemu, odvzemu ali preklicu pravice do vožnje na ozemlju te države članice, v skladu z načelom teritorialnosti kazenske in policijske zakonodaje.

2.   Kadar ima oseba, ki uživa začasno zaščito ali ustrezno zaščito na podlagi nacionalnega prava v skladu z Direktivo 2001/55/ES in Izvedbenim sklepom (EU) 2022/382, veljavno vozniško dovoljenje, ki ga je izdala Ukrajina, države članice ne zahtevajo predložitve overjenega prevoda ali mednarodnega vozniškega dovoljenja iz člena 41(2) Dunajske konvencije o cestnem prometu. Države članice lahko zahtevajo predložitev potnega lista, dokumenta o začasnem prebivališču ali drugega ustreznega dokumenta, da bi preverile identiteto imetnika vozniškega dovoljenja.

1.   Na zahtevo osebe, ki ima izkaznico o vozniških kvalifikacijah, ki jo je izdala Ukrajina, iz člena 2, točka (b), te uredbe in ki v skladu z Direktivo 2001/55/ES in Izvedbenim sklepom (EU) 2022/382 uživa začasno zaščito ali ustrezno zaščito na podlagi nacionalnega prava, lahko država članica, v kateri je bilo tej osebi izdano dovoljenje za začasno prebivanje, ali država članica, v kateri ta oseba uživa ustrezno zaščito na podlagi nacionalnega prava:

Z odstopanjem od člena 10(2) Direktive 2003/59/ES mora imeti voznik, ki uživa začasno zaščito ali ustrezno zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo in ki ima izkaznico o vozniških kvalifikacijah za cestni prevoz blaga, ki jo je izdala Ukrajina, tudi možnost, da lahko s potrdilom za voznike, določenim z Uredbo (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7), dokaže, da ima kvalifikacije in opravljeno usposabljanje, določene v odstavku 4 tega člena, če potrdilo vključuje oznako Unije „95.01 (najdlje do 6. marca 2025)“.

Za namene te uredbe država članica, ki izda potrdilo, navede oznako Unije „95.01 (najdlje do 6. marca 2025)“ pod opombami v potrdilu za voznike v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1072/2009, če je zadevni imetnik opravil usposabljanje in preskus ter izpolnjuje minimalne standarde v zvezi s telesnim in duševnim zdravjem, ki so določeni v tem členu.

2.   Izkaznice o vozniških kvalifikacijah in oznaka na vozniških dovoljenjih iz odstavka 1, točki (a) in (b) tega člena ter potrdila za voznike iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena se vzajemno priznajo na ozemlju Unije. Za imetnike takšnih izkaznic o vozniških kvalifikacijah, takšnih vozniških dovoljenj s posebno začasno oznako Unije „95.01 (najdlje do 6. marca 2025)“ ali takšnih potrdil za voznike s posebno začasno oznako Unije „95.01 (najdlje do 6. marca 2025)“ se šteje, da izpolnjujejo zahtevo glede obveznih temeljnih kvalifikacij za opravljanje vožnje iz člena 3 Direktive 2003/59/ES.

3.   Brez poseganja v prihodnje akte Unije v zvezi s trajanjem začasne zaščite, z odstopanjem od točk 4(b) in 11 Priloge 1 k Direktivi 2006/126/ES in točke 4(b) Priloge II k Direktivi 2003/59/ES, se kot datum izteka, naveden v takšnih izkaznicah o vozniških kvalifikacijah ali pri posebni začasni oznaki Unije na vozniških dovoljenjih, določi 6. marec 2025.

Vendar ne glede na datum, ki je naveden na takšnih dokumentih, njihova veljavnost ustreza trajanju začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine iz člena 4 Direktive 2001/55/ES, trajanju ustrezne zaščite na podlagi nacionalnega prava imetnika ali obdobju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar koli se izteče prej. Imetnika se ustrezno obvesti o tej omejitvi.

4.   Države članice pred izdajo izkaznice o vozniških kvalifikacijah ali vnosom posebne začasne oznake Unije „95.01 (najdlje do 6. marca 2025)“ v vozniško dovoljenje ali v potrdilo za voznike iz odstavka 1 tega člena zahtevajo, da imetnik izkaznice o vozniških kvalifikacijah, ki jo je izdala Ukrajina, iz člena 2, točka (b), opravi dodatno obvezno usposabljanje, ki se zaključi s preizkusom, da se preveri, ali ima voznik stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Priloge I k Direktivi 2003/59/ES.

Dodatno obvezno usposabljanje traja vsaj 35 ur in največ 60 ur, pri čemer vključuje vsaj 2,5 uri individualne vožnje, kot je določeno v oddelku 2, točka 2.1, Priloge I k Direktivi 2003/59/ES. Takšno usposabljanje lahko poteka v obliki obveznega rednega usposabljanja, kot je določeno v razdelku 4 Priloge I k Direktivi 2003/59/ES. Glede na posebne potrebe usposabljanja, ki jih je treba s tem v zvezi upoštevati, bi bilo treba poudarek dati na pridobitev znanja o predpisih v Uredbi (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

Ob koncu usposabljanja pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, voznikovo usposobljenost pisno ali ustno preizkusijo ali na podlagi računalniškega preizkusa v ustreznih preizkusnih centrih.

Države članice obvestijo Komisijo o nacionalnih pravilih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, preden izdajo izkaznico o vozniških kvalifikacijah ali označijo vozniško dovoljenje iz odstavka 1.

5.   V primeru izgube ali kraje izkaznice o vozniških kvalifikacijah, iz člena 2, točka (b), te uredbe, katerega imetnik je oseba, ki v skladu z Direktivo 2001/55/ES in Izvedbenim sklepom (EU) 2022/382 uživa začasno zaščito ali ustrezno zaščito na podlagi nacionalnega prava, lahko država članica, v kateri je bilo tej osebi izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali v kateri ta oseba uživa ustrezno zaščito na podlagi nacionalnega prava, na zahtevo te osebe preveri, vključno pri pristojnih ukrajinskih organih, ali je ta oseba imetnik veljavnega spričevala o strokovni usposobljenosti, ki ga je Ukrajina izdala v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, in ali ta oseba nima dokumenta, ki ga je v skladu z odstavkom 1 tega člena označila ali izdala druga država članica.

Zadevna država članica lahko po izvedbi tega preverjanja izda izkaznico o vozniških kvalifikacijah ali vnese posebno začasno oznako Unije „95.01 (najdlje do 6. marca 2025)“ v vozniško dovoljenje ali v potrdilo za voznike v skladu s postopki iz odstavkov 1 do 4.

6.   Kadar oseba iz odstavka 1 tega člena nima vozniškega dovoljenja, ki ustreza vzorcu Unije in ga je izdala država članica, država članica pred izdajo izkaznice o vozniških kvalifikacijah ali vnosom posebne začasne oznake Unije v potrdilo za voznike v skladu s tem členom zahteva preverjanje minimalnih standardov telesnega in duševnega zdravja, ki so potrebni za vožnjo, v skladu z nacionalnim pravom za prenos Priloge III k Direktivi 2006/126/ES.

7.   Z iztekom obdobja veljavnosti za razseljene osebe iz Ukrajine, kot je določeno v členu 4 Direktive 2001/55/ES, so izkaznice o vozniških kvalifikacijah, potrdila za voznike in posebne začasne oznake Unije vnesene v vozniško dovoljenje ki so jih izdale države članice v skladu s tem členom, nične.

1.   Kadar oseba, ki v skladu z Direktivo 2001/55/ES in Izvedbenim sklepom (EU) 2022/382 uživa začasno zaščito ali ustrezno zaščito na podlagi nacionalnega prava, prijavi izgubo ali krajo svojega vozniškega dovoljenja, država članica, v kateri je bilo tej osebi izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali v kateri uživa ustrezno zaščito na podlagi nacionalnega prava, na zahtevo te osebe lahko preveri, vključno pri pristojnih ukrajinskih organih, pravice do vožnje, ki jih je ta oseba pridobila v skladu z zakonodajo, ki velja v Ukrajini, in ali nobena druga država članica še ni izdala vozniškega dovoljenja tej osebi v skladu s tem členom, zlasti za zagotovitev, da vozniško dovoljenje ni bilo omejeno, začasno odvzeto ali odvzeto.

2.   Z odstopanjem od člena 11(6) Direktive 2006/126/ES lahko država članica po izvedbi preverjanja iz odstavka 1 tega člena zadevni osebi izda vozniško dovoljenje iste kategorije ali kategorij na podlagi vzorca Unije iz Priloge I k Direktivi 2006/126/ES. Države članice v takem primeru in z odstopanjem od točke 12 Priloge I k Direktivi 2006/126/ES v polje 12 vozniškega dovoljenja vnesejo posebno začasno oznako Unije „99.01 (najdlje do 6. marca 2025)“, in sicer „Posebna izdaja, veljavna le med začasno zaščito (izgubljeno ali ukradeno ukrajinsko dovoljenje)“.

Države članice lahko pri preverjanju iz odstavka 1 tega člena in pred izdajo vozniškega dovoljenja iz tega odstavka za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in BE zahtevajo preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov telesnega in duševnega zdravja za vožnjo v skladu z nacionalnim pravom za prenos Priloge III k Direktivi 2006/126/ES.

Države članice lahko pri preverjanju iz odstavka 1 tega člena pred izdajo vozniškega dovoljenja iz tega odstavka za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E zahtevajo preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov telesnega in duševnega zdravja za vožnjo v skladu z nacionalnim pravom za prenos Priloge III k Direktivi 2006/126/ES.

3.   Vozniško dovoljenje iz odstavka 2 tega člena se vzajemno prizna v Uniji. Brez poseganja v prihodnje akte Unije v zvezi s trajanjem začasne zaščite, z odstopanjem od točk 4(b) in 11 Priloge 1 k Direktivi 2006/126/ES, se kot datum izteka na takšnem vozniškem dovoljenju določi 6. marec 2025. Vendar ne glede na datum, naveden na takšnem vozniškem dovoljenju, njegova veljavnost ustreza trajanju začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine iz člena 4 Direktive 2001/55/ES ali trajanju začasne zaščite ali ustrezne zaščite na podlagi nacionalnega prava imetnika, kar koli se izteče prej. Imetnika se ustrezno obvesti o tej omejitvi.

4.   Kadar ni mogoče izvesti preverjanja iz odstavka 1, zadevna država članica ne izda vozniškega dovoljenja iz odstavka 2. V tem primeru lahko država članica zadevni osebi v skladu s svojim nacionalnim pravom izda vozniško dovoljenje, ki velja le na njenem ozemlju. Tako dovoljenje se razlikuje od vzorca iz Priloge I k Direktivi 2006/126/ES.

5.   Z iztekom obdobja veljavnosti za razseljene osebe iz Ukrajine, kot je določeno v členu 4 Direktive 2001/55/ES, so vozniška dovoljenja, ki so jih izdale države članice v skladu s tem členom, nična.

1.   Ta uredba začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se preneha uporabljati dan po koncu obdobja uporabe začasne zaščite v zvezi z razseljenimi osebami iz Ukrajine iz člena 4 Direktive 2001/55/ES v skladu s členom 6 navedene direktive.