a)

uskladitev, v tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki, strategij in načrtov na področju izobraževanja in usposabljanja z zelenim prehodom in trajnostnim razvojem, vključno s tistimi, ki se nanašajo na izobraževalne programe in ocenjevanje ter na začetno izobraževanje in stalni strokovni razvoj izobraževalcev; podpora izvajanju nacionalnih in drugih strategij in politik, tudi o povezanih konceptih, kot je izobraževanje za trajnostni razvoj, z mehanizmi za nadaljnje ukrepanje in spremljanje;

b)

po potrebi vlaganje v zeleno in trajnostno opremo, vire in infrastrukturo (stavbe, zemljišča in tehnologijo) za učenje, druženje in rekreacijo ter nudenje usposabljanja na tem področju, da bi zagotovili zdrava, vključujoča, ustvarjalna in odporna učna okolja;

c)

ozaveščanje o koristih in priložnostih učenja za zeleni prehod in trajnostni razvoj ter podpora ustanovam za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje, tudi na področju predšolske vzgoje in varstva, da bi vprašanja podnebnih sprememb, varstva okolja, biotske raznovrstnosti in trajnostnosti postala relevantna za vsakdanje življenje učečih se ter da bi spodbujali kulturo trajnostnosti;

d)

razvijanje znanj, spretnosti in odnosov učečih se vseh starosti za bolj trajnostno življenje, spodbujanje trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje, sprejemanje bolj zdravega in okolju prijaznejšega načina življenja ter posamično in skupno prispevanje k preoblikovanju naših družb;

e)

podpiranje in krepitev poučevanja in učenja za zeleni prehod in trajnostni razvoj z zagotavljanjem infrastrukture, digitalnih orodij in virov ter podpiranje digitalnih kompetenc izobraževalcev;

f)

smiselno in usklajeno vključevanje vseh učečih se v predlaganje in soustvarjanje pristopov k temu, kaj, kako in kje se učijo o zelenem prehodu in trajnostnem razvoju ter zanju; spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov učečih se iz vseh okolij, tudi tistih z manj priložnostmi; opolnomočenje vseh učečih se za participacijo in aktivno udeležbo pri odločanju na ravni njihovih ustanov ter lokalnih in širših skupnosti;

g)

razvijanje in podpiranje izobraževalnih programov in okvirov, ki učečim se dajejo čas in prostor, da že od zgodnjega otroštva razvijajo trajnostne kompetence (17), v tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki. Z medgeneracijskim učenjem ter lokalnimi primeri, težavami in odzivi lahko izobraževalni programi postanejo za učeče se ustreznejši, saj se tako dokaže, da so podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, varstvo okolja in trajnostnost lokalna vprašanja in razlog za ukrepanje;

h)

podpiranje sodelovanja in mreženja za trajnostnost, varstvo okolja in biotsko raznovrstnost, ki vključujeta, na primer, lokalne organe, organizacije za delo z mladimi in mladinske organizacije, centre za okoljsko izobraževanje in usposabljanje, centre za globalno učenje, gozdove, parke, kmetije, muzeje, knjižnice, nevladne organizacije, raziskovalne in potrošniške organizacije ter podjetja in tako krepita povezave med formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem;

i)

podpiranje širjenja dobrih praks in pedagoških raziskav o poučevanju in učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja;

a)

zagotavljanje priložnosti učečim se, že od predšolskega obdobja, za razumevanje in spoštovanje naravnega sveta in njegove biotske raznovrstnosti ter ukvarjanje z njim, spodbujanje radovednosti in čudenja ter učenje posamičnega in skupnega ukrepanja za trajnostnost;

b)

krepitev, tudi s finančno podporo v skladu z nacionalnimi shemami finančne podpore, visokokakovostnega vseživljenjskega učenja za zeleni prehod in trajnostni razvoj, vključno s praksami, vajeništvom, prostovoljstvom, obšolskimi dejavnostmi, dejavnostmi v okviru dela z mladimi ter drugimi oblikami formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter povezavami med njimi; spodbujanje in priznavanje pomena s tem povezanih dejavnosti in programov v okviru državljanskega udejstvovanja;

c)

omogočanje učnih metod in pristopov, ki temeljijo na sodelovanju in izkušnjah, so praktični ter ustrezajo lokalnim okoliščinam in tradicijam, ter podpiranje interdisciplinarnih in medpredmetnih dejavnosti. To vključuje zagotavljanje praktičnih priložnosti učečim se za opazovanje narave in skrb zanjo, manjšo potrošnjo, popravila, ponovno uporabo in recikliranje, s čimer se jim pomaga, da bodo razumeli pomen trajnostnega načina življenja in krožnega gospodarstva;

d)

zagotavljanje na dejstvih temelječih in dostopnih informacij o podnebni in okoljski krizi in krizi biotske raznovrstnosti ter njihovih vzrokih, kot je bilo dogovorjeno na podlagi Aarhuške konvencije (18);

e)

razvoj spretnosti za reševanje težav in sodelovanje, spodbujanje kritičnega mišljenja, medijske pismenosti in sistemskega razmišljanja ter podpiranje pozitivnega delovanja, vključno s prostovoljstvom, da bi se spoprijeli s strahom in nemočjo, ki bi ju učeči se lahko doživeli v času planetarnih kriz, ter ju zmanjšali;

a)

zavedanje, da so vsi izobraževalci, ne glede na njihovo panogo ali izobraževalni sektor, izobraževalci za trajnostnost, ki morajo podpirati svoje učence pri pripravi na zeleni prehod, ter jih usposobiti za ozaveščanje učencev o ciljih trajnostnega razvoja; vključitev izobraževalcev v pripravo izobraževalnih programov in druge reforme izobraževanja, povezane z zelenim prehodom in trajnostnim razvojem, ter v zasnovo ustreznega strokovnega razvoja, pa tudi posvetovanje z njimi in njihovo podpiranje pri teh dejavnostih;

b)

podpiranje vključevanja zelenega prehoda in trajnostnega razvoja v programe začetnega izobraževanja učiteljev in mentorjev, pa tudi v nadaljevalne programe strokovnega razvoja ter v poklicne standarde in okvire za učitelje, da bi se podprl razvoj kompetenc izobraževalcev na področju trajnostnosti;

c)

podpiranje mentorskih shem in programov strokovnega razvoja na ravni ustanov; podpora izobraževalcem pri uporabi digitalnih orodij in tehnologij v praksi za izboljšanje poučevanja in učenja za zeleni prehod in trajnostni razvoj;

d)

nadaljnji razvoj in preučevanje priložnosti in spodbud za izobraževalce, da bi sodelovali v programih strokovnega razvoja, povezanih s trajnostnostjo, na primer z njihovim upoštevanjem pri poklicnem napredovanju in razvoju ter ustvarjanjem vlog za izobraževalce, kot je koordinator za trajnostnost;

e)

podpora izobraževalcem, tudi z zagotavljanjem potrebnega časa in prostora, pri sprejemanju pedagoških pristopov, ki izboljšujejo interdisciplinarno poučevanje in učenje o zelenem prehodu in trajnostnem razvoju ter s katerimi se razvijajo socialno-čustveni vidiki učenja, tako da bodo lahko vsi učeči se postali nosilci sprememb ter se naučili posamičnega in skupnega razmišljanja in ukrepanja na lokalni in globalni ravni za bolj trajnosten svet;

f)

po potrebi spodbujanje in omogočanje preobrazbenega in interdisciplinarnega poučevanja in učenja z uporabo tradicionalnih in inovativnih učnih pristopov, vključno s praktičnim učenjem, pristopom STEAM (19), hekatoni, učenjem prek dela in igrifikacijo;

g)

razvoj in omogočanje dostopa do virov za podporo izobraževalcem, vključno pri ocenjevanju; podpora izobraževalcem pri uporabi tradicionalnih in novih orodij in gradiv za poučevanje za zeleni prehod in trajnostni razvoj v različnih notranjih in zunanjih ter digitalnih in nedigitalnih okoljih; zagotavljanje dostopa do strokovnih središč, vključno s središči za okoljsko izobraževanje in usposabljanje;

h)

spodbujanje raziskovalne in inovacijske skupnosti k sodelovanju s ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja in usposabljanja za podporo izobraževalcem na področju zelenega prehoda in trajnostnega razvoja; podpiranje sodelovanja v raziskovalnih projektih in raziskavah, povezanih z izrednimi podnebnimi razmerami, okoljsko krizo in trajnostnostjo;

a)

spodbujanje in omogočanje učinkovitih pristopov na ravni celotne ustanove k trajnostnosti, ki vključujejo poučevanje in učenje, vizijo, načrtovanje in upravljanje, aktivno sodelovanje učečih se in osebja, udeležbo družin, upravljanje stavb in virov, partnerstva z lokalnimi in širšimi skupnostmi ter raziskave in inovacije; podpora vodstvenim delavcem pri obvladovanju organizacijskih sprememb z namenskim strokovnim razvojem in svetovalnim delom glede njihovih vlog;

b)

podpora ustanovam za izobraževanje in usposabljanje pri oblikovanju, spremljanju in ocenjevanju njihovih strategij trajnostnosti in/ali vključitvi trajnostnosti v obstoječe procese in ukrepe (npr. razvojne načrte šol, izjave o poslanstvu in strategije v visokošolskem izobraževanju); priznanje, da je to dolgoročen proces, ki zahteva majhne merljive korake, ki se stalno spremljajo in vrednotijo, vključno s samoevalvacijo ustanove;

c)

spodbujanje in podpiranje centrov za predšolsko vzgojo in varstvo, šol, visokošolskih ustanov, izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ustanov za učenje odraslih ter drugih ponudnikov izobraževanja, da v skladu s svojo institucionalno avtonomijo sodelujejo pri pobudah za okoljski znak, ki lahko imajo okoljske, izobraževalne in ekonomske koristi; zagotavljanje podpornih struktur za takšne sheme, npr. agencij ali organov, ki podpirajo pristope, mentorstva in mreženja na ravni celotne ustanove, predlog in smernic ter finančne podpore;

d)

osredotočenje dela notranjih in/ali zunanjih pregledov in mehanizmov za zagotavljanje kakovosti organizacij za izobraževanje in usposabljanje na trajnostnost; priznanje učinkovitega delovanja visokošolskih ustanov z ustreznimi sredstvi, na primer tudi z mehanizmi financiranja;

e)

nadaljnje vključevanje zelenega prehoda in trajnostnega razvoja v programe, učne načrte in module za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visokošolsko izobraževanje (v skladu z institucionalno avtonomijo in akademsko svobodo) v različnih panogah, vključno s poslovnimi študiji, družbenimi vedami, pedagoškimi vedami, humanistiko, umetnostjo, arhitekturo in inženirstvom ter načrtovanjem in upravljanjem rabe zemljišč; uporaba virov in gradiv, ki so jih razvile okoljske in izobraževalne nevladne organizacije ter drugi ustrezni organi;

f)

podpora visokošolskim ustanovam, ustanovam za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter ustanovam za učenje odraslih pri razvoju majhnih in prilagojenih učnih tečajev o zelenem prehodu in trajnostnem razvoju, na katerih se lahko med drugim pridobijo mikrodokazila, da bi poglobili, razširili in posodobili strokovne kompetence;

g)

podpora partnerstvom v vseh panogah in z vsemi akterji, vključno s podjetji, kmetijami, zavodi s področja umetnosti, kulturne dediščine, športa in mladine, raziskovalnimi inštituti, organizacijami civilne družbe, industrijo izobraževalnih virov (vključno s tehnologijo, založništvom in drugo opremo za izvedbo izobraževalnega programa) in raziskavami v izobraževanju; podpiranje razvoja obšolskih, poletnih in drugih programov ob zagotavljanju podpore za prakse, na primer v laboratorijih, podjetjih, raziskovalnih institucijah in nevladnih organizacijah;

h)

podpiranje programov, ki spodbujajo trajnostne inovacije in podjetništvo; krepitev visokošolskih ustanov ter ustanov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se vzpostavijo ali okrepijo vozlišča trajnostnosti, ki bodo okrepila inovacije in podjetništvo za zeleni prehod in trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo in biotsko raznovrstnost;

a)

strateškim okvirom za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (20), v katerem je izobraževanje in usposabljanje za zeleni prehod ključno prednostno področje;

b)

razširjanjem in spodbujanjem izkoriščanja možnosti za promocijo, podpiranje in omogočanje formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja za zeleni prehod in trajnostni razvoj v okviru programov financiranja EU, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota, LIFE, Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Obzorje Evropa, vključno z ukrepi Marie Skłodowske-Curie, program za izobraževanje in ozaveščanje državljanov o razvoju ter Instrument za tehnično podporo;

c)

izmenjavo dobrih praks, pridobljenih pri izmenjavah osebja, projektih in mrežah Erasmus+, tudi v okviru zavezništev Evropske univerze, spletne skupnosti eTwinning, učiteljskih akademij Erasmus+, pa tudi centrov poklicne odličnosti, ukrepov Marie Skłodowske-Curie in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo;

d)

določitvijo, evidentiranjem in izmenjavo dobrih praks, tudi prek obstoječih spletnih platform (21), ter podpiranjem mreženja nacionalnih in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ter zelenim prehodom in trajnostnim razvojem v formalnem in neformalnem izobraževanju in usposabljanju;

e)

vključevanjem mladih v izvajanje Priporočila, zlasti v okviru evropskega leta mladih 2022 in mladinskega dialoga EU, da se zagotovi popolno upoštevanje mnenj, stališč in potreb mladih in mladinskih organizacij;

f)

ustvarjanjem sinergij z izobraževalno koalicijo za podnebje in novim evropskim Bauhausom;

a)

zagotavljanjem virov in podpornega gradiva za prostovoljno uporabo na evropski platformi za šolsko izobraževanje, EPALE in evropskem mladinskem portalu;

b)

priznavanjem izjemnih prizadevanj pri poučevanju in učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj prek sistemov EU za podeljevanje nagrad, vključno z evropsko nagrado za inovativno poučevanje, nagrado eTwinning in evropskimi nagradami za poklicne spretnosti;