Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi Urad ZN za razoroževanje. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih projektov iz člena 1(2).

Člen 5

PRILOGA

Projekt v podporo odpornosti na področju biološke varnosti in biološke zaščite s Konvencijo o biološkem in toksičnem orožju (BTWC)

1.   OZADJE

Pandemija COVID-19 je prikazala svetovne motnje, ki jih lahko povzročijo nalezljive bolezni, ter izpostavila pomanjkanje pripravljenosti na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni za odzivanje na biološke dogodke. Če bi bila takšna bolezen namenoma manipulirana, da bi postala bolj virulentna, ali namerno sprožena na več mestih naenkrat, bi to lahko vodilo v še večjo svetovno krizo. Obenem je treba upoštevati tudi napredek na področju biotehnologije, saj lahko prinese številne koristi s pozitivnim učinkom na trajnostni razvoj, vendar prinaša tudi številna tveganja s potencialno katastrofalnimi posledicami. V teh okoliščinah je treba okrepiti prizadevanja za obravnavo vprašanj biološke varnosti in biološke zaščite v okviru Konvencije o biološkem in toksičnem orožju.

2.   CILJI

Ta sklep Sveta je bil zasnovan posebej za krepitev biološke varnosti in biološke zaščite na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni glede na sedanjo pandemijo COVID-19. Ta sklep bo dopolnil Sklep Sveta (SZVP) 2019/97 z dne 21. januarja 2019 (1) v podporo BTWC. Sklep 2019/97 izvaja oddelek Urada Združenih narodov za razorožitev (UNODA) v Ženevi v tesnem sodelovanju z enoto za podporo izvajanju BTWC. Kjer je ustrezno, bo ta sklep temeljil na dosežkih Sklepa 2019/97 ter prejšnjih skupnih ukrepov in sklepov Sveta v podporo BTWC, ne da bi podvajal kakršne koli tekoče dejavnosti (2). Med fazo izvajanja tega sklepa se bodo čim bolje izkoristile morebitne sinergije s Sklepom 2019/97.

Ta sklep Sveta temelji na naslednjih načelih:

(a)	čim boljša uporaba izkušenj, pridobljenih na podlagi prejšnjih skupnih ukrepov in sklepov Sveta v podporo BTWC;

(b)	upoštevanje posebnih potreb, ki so jih izrazile države pogodbenice in države, ki niso pogodbenice BTWC, v zvezi s krepitvijo biološke varnosti in biološke zaščite na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni v okviru BTWC;

(c)	spodbujanje lokalnega in regionalnega prevzemanja odgovornosti za projekte, da bi zagotovili njihovo dolgoročno vzdržnost ter vzpostavili partnerstvo med Evropsko unijo in tretjimi stranmi v okviru BTWC;

(d)	usmerjanje na tiste dejavnosti, za katere je bilo dokazano, da so prinesle konkretne rezultate v smislu krepitve nacionalnih, regionalnih in mednarodnih zmogljivosti za pomoč, odzivanje in pripravljenost;

(e)	prispevanje k napredku pri uresničevanju ciljev, povezanih z zagotavljanjem miru in varnosti, ter ciljev na področju zdravja z učinkovitim izvajanjem BTWC s strani držav pogodbenic.

3.   PROJEKTI

3.1   Projekt 1 – Krepitev zmogljivosti za biološko varnost in biološko zaščito v Afriki z okrepljenim regionalnim usklajevanjem

3.1.1   Namen projekta

Ta projekt se osredotoča na krepitev izvajanja BTWC in spodbujanje njene vsesplošne uporabe na afriški celini s povečanjem zmogljivosti nacionalnih organov ter regionalnih subjektov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji biološke varnosti in biološke zaščite v Afriki. Cilj projekta je tudi okrepiti sodelovanje in usklajevanje med temi akterji.

Trenutno 14 držav – štiri države podpisnice in deset držav, ki niso podpisnice – še ni ratificiralo BTWC ali pristopilo k njej. Osem od teh držav je v Afriki: Čad, Džibuti, Egipt, Eritreja, Komori, Namibija, Somalija in Južni Sudan. Dve od teh držav, Egipt in Somalija, sta podpisnici BTWC, drugih šest držav pa konvencije ni podpisalo. Afriška celina je zato prednostno področje v smislu vsesplošne uporabe BTWC. Poleg tega bi se lahko izvajanje konvencije znatno okrepilo s povečanjem zmogljivosti afriških držav pogodbenic na področju biološke varnosti in biološke zaščite.

3.1.2   Opis projekta

Ta projekt bo vključeval vzpostavitev funkcije uradnika za politične zadeve kategorije P3 s sedežem v Adis Abebi, da bi si posebej prizadevali za vsesplošno uporabo in okrepljeno izvajanje konvencije na afriški celini ter preučili možnosti za sinergije z regionalnimi okviri za mir in varnost, zdravstveno varnost in razvoj. Konkretno bi bil uradnik za politične zadeve odgovoren za naslednje naloge:

(a)	zagotavljanje zakonodajne pomoči državam pogodbenicam, ki želijo izboljšati svojo zakonodajo v zvezi z BTWC, pa tudi državam, ki se želijo pridružiti konvenciji ter nameravajo pregledati in prilagoditi svojo obstoječo zakonodajo;

(b)	zagotavljanje posebnih usposabljanj za države pogodbenice v zvezi s pripravo in predložitvijo poročil o ukrepih za krepitev zaupanja v okviru BTWC;

(c)

pomoč afriškim državam pogodbenicam BTWC pri poizvedbah v zvezi z ukrepi za krepitev zaupanja. Cilj te dodatne pomoči, ki bi okrepila podporo, ki jo že zagotavlja enota za podporo izvajanju BTWC, je doseči večje število in kakovost poročil o ukrepih za krepitev zaupanja, ki jih predložijo afriške države pogodbenice;

(d)

tesno sodelovanje z afriškimi državami, ki niso pogodbenice BTWC, tudi prek njihovih stalnih misij pri Afriški uniji v Adis Abebi, da bi opredelili posebne nacionalne izzive za pristop h konvenciji ali njeno ratifikacijo ter olajšali procese pristopa oziroma ratifikacije, po potrebi z zagotavljanjem s tem povezane tehnične in zakonodajne pomoči;

(e)	tesno sodelovanje in usklajevanje dejavnosti z ustreznimi deležniki, podregionalnimi skupinami in partnerskimi organizacijami s sedežem v Afriki (3) ter

(f)	podpiranje izvajanja vseh drugih dejavnosti v okviru tega sklepa Sveta EU v Afriki.

Uradniku za politične zadeve bodo po potrebi pomagali zunanji svetovalci za posebne vsebinske naloge (npr. zagotavljanje zakonodajne podpore in tehnične pomoči). Prisotnost UNODA v Afriki prek njegovega Regionalnega centra za mir in razorožitev v Afriki (UNREC) se bo, kjer je ustrezno, uporabila za spodbujanje in podpiranje vidikov dejavnosti.

Vse dejavnosti uradnika za politične zadeve se bodo tesno usklajevale z osebjem enote za podporo izvajanju BTWC in projektnim osebjem v okviru sklepa Sveta EU s sedežem v Ženevi. Uradnik za politične zadeve bo tesno sodeloval z regionalnim koordinatorjem za Afriko v okviru UNODA in v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1540 (2004) (4) ter bo imel sedež v stavbi Ekonomske komisije Združenih narodov za Afriko v Adis Abebi.

3.1.3   Pričakovani rezultati projekta

Ta projekt naj bi pospešil vsesplošno uporabo in izboljšal nacionalno izvajanje konvencije na afriški celini. Namenjen je tudi krepitvi sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi organi ter regionalnimi subjekti in organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji biološke varnosti in biološke zaščite v Afriki.

Z uvedbo položaja uradnika za politične zadeve v Adis Abebi se pričakuje, da bodo tesnejši stiki z nacionalnimi organi v Afriki, ustreznimi veleposlaništvi Adis Abebi in regionalnimi platformami za oblikovanje politik odločilno prispevali k napredku pri izvajanju BTWC in vsesplošni uporabi konvencije v Afriki, kot je bilo navedeno.

3.2   Projekt 2 – Krepitev zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk za BTWC

3.2.1   Namen projekta

Cilj tega projekta je pripraviti gradiva za usposabljanje in nacionalnim kontaktnim točkam za BTWC zagotoviti ciljno usposabljanje o izvajanju BTWC na nacionalni ravni. S projektom naj bi ustvarili tudi sredstva in priložnosti za dialog in izmenjavo informacij o izvajanju BTWC na nacionalni ravni med nacionalnimi kontaktnimi točkami, vključno z izmenjavo najboljših praks. Cilj tega projekta je okrepiti izvajanje BTWC z zagotavljanjem namenske krepitve zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk ter spodbujanjem večje izmenjave in sodelovanja med njimi na regionalni in mednarodni ravni.

Na šesti konferenci za pregled leta 2006 je bilo sklenjeno, da mora vsaka država pogodbenica imenovati nacionalno kontaktno točko za:

—	usklajevanje nacionalnega izvajanja in komuniciranje z drugimi državami pogodbenicami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami;

—	pripravo in predložitev letnih poročil o ukrepih za krepitev zaupanja;

—	izmenjavo informacij o prizadevanjih za vsesplošno uporabo.

Od sedanjih 183 držav pogodbenic je nacionalne kontaktne točke doslej imenovalo samo 134 držav. Nacionalne kontaktne točke so vključene v različne subjekte na nacionalni ravni, imajo različna ozadja in različne ravni predhodnega znanja o BTWC. Doslej so usposabljanja za nacionalne kontaktne točke BTWC na voljo le priložnostno in so odvisna od financiranja s strani donatorjev.

3.2.2   Opis projekta

Ta projekt vključuje pripravo standardiziranega tečaja usposabljanja, ki bo na voljo vsem nacionalnim kontaktnim točkam. Usposabljanje za nacionalne predstavnike, ki delujejo kot nacionalne kontaktne točke BTWC, bo na voljo v virtualni ali fizični obliki v različnih regijah (odvisno od razvoja pandemije COVID-19). Tečaj usposabljanja bo vključeval informacije o vseh vidikih izvajanja BTWC na nacionalni ravni, vključno s pripravo poročil o ukrepih za krepitev zaupanja v BTWC in obravnavo zakonodajnih vprašanj. Usposabljanje bo temeljilo na Priročniku o izvajanju BTWC, ki se pripravlja v skladu s Sklepom Sveta EU 2019/97.

Čeprav enota za podporo izvajanju BTWC na ločeni strani z omejenim dostopom vsem državam pogodbenicam omogoča dostop do kontaktnih podatkov vseh imenovanih nacionalnih kontaktnih točk, ni formaliziranih načinov za medsebojno sodelovanje nacionalnih kontaktnih točk. Ta projekt zato predvideva vrsto neformalnih regionalnih forumov za dialog za nacionalne kontaktne točke BTWC (v virtualni ali fizični obliki), da bi olajšali izmenjavo informacij in najboljših praks.

Poleg tega bo v Ženevi organiziran dogodek, na katerem bodo sodelovale vse nacionalne kontaktne točke BTWC, na primer pred srečanjem držav pogodbenic BTWC, da se omogoči izmenjava informacij in mreženje med nacionalnimi kontaktnimi točkami po regijah, podobno kot na letnem srečanju nacionalnih organov OPCW v okviru Konvencije o kemičnem orožju. Dodatno se bo razširila tudi stran z omejenim dostopom, ki bo služila kot zbirališče ustreznih informacij za nacionalne kontaktne točke ter bo vključevala tudi vso ustrezno gradivo za usposabljanje, poleg tega pa bo služila kot interaktivna platforma, ki bo nacionalnim kontaktnim točkam omogočala, da komunicirajo med seboj in z enoto za podporo izvajanju BTWC. Stran z omejenim dostopom bo vzdrževala in upravljala enota za podporo izvajanju BTWC, da se zagotovi nadaljnja pospešena izmenjava med nacionalnimi kontaktnimi točkami zunaj okvirov sprejetja tega sklepa Sveta.

Tečaj usposabljanja in forumi za dialog imajo močan element mreženja, saj bi nacionalne kontaktne točke dobile priložnost, da se seznanijo in povežejo druga z drugo.

3.2.3   Pričakovani rezultati projekta

Kot pozitivna posledica tega usposabljanja se pričakuje, da bo z zagotavljanjem programa usposabljanja več držav pogodbenic imenovalo nacionalne kontaktne točke. Pričakuje se tudi, da bo zagotovljeno usposabljanje privedlo do večjega števila in kakovosti letnih poročil o ukrepih za krepitev zaupanja, kar bo zagotovilo dodatne informacije o stanju izvajanja konvencije na svetovni ravni. Da bi zagotovili trajnost, bo gradivo za usposabljanje zasnovano tako, da bo uporabno in dostopno nacionalnim kontaktnim točkam za prihodnja usposabljanja po zaključku tega sklepa Sveta. Poleg tega naj bi ta projekt olajšal izmenjavo informacij in najboljših praks med nacionalnimi kontaktnimi točkami.

3.3   Projekt 3 – Olajšanje pregleda razvoja na področju znanosti in tehnologije, ki je pomemben za BTWC, z vključitvijo akademskih krogov in industrije

3.3.1   Namen projekta

Cilj tega projekta je olajšati pregled znanosti in tehnologije, pomembnih za konvencijo. Države pogodbenice BTWC so večkrat priznale, kako pomembna je stalna informiranost o relevantnem napredku na področju znanosti in tehnologije. Takšen napredek bi lahko po eni strani pomenil tveganja, ki bi lahko privedla do morebitnih kršitev konvencije, po drugi strani pa bi lahko za konvencijo prinesel koristi, na primer z izboljšanjem cepiv in diagnosticiranjem bolezni. Ker je tehnologija, povezana z BTWC, sama po sebi tehnologija z dvojno rabo, je zelo pomembno nenehno sodelovanje in izmenjava z akademskimi krogi in industrijo.

3.3.2   Opis projekta

Ta projekt zajema organizacijo mednarodne konference o znanosti in tehnologiji v okviru priprav na deveto konferenco za pregled, ki bo namenjena predvsem strokovnjakom iz akademskih krogov, industrije in vladnim strokovnjakom, da bi njihova stališča vključili v razprave, ki bodo nato sestavni del programa devete konference za pregled. Na konferenci se bodo po potrebi upoštevali in nadgradili rezultati petih regionalnih delavnic s področja znanosti in tehnologije, ki so bile organizirane v okviru Sklepa Sveta (SZVP) 2016/51 v podporo BTWC. Na konferenci se bodo obravnavali tudi predlogi držav pogodbenic BTWC v zvezi s znanostjo in tehnologijo, kot so uvedba kodeksa ravnanja za bioznanstvenike in prizadevanja za vzpostavitev mehanizma za pregled znanosti in tehnologije. O teh temah se bo ponovno razpravljalo na deveti konferenci za pregled. Konferenca bo potekala v eni od držav svetovnega juga, na primer v eni od držav, ki so predložile (5) resolucijo Generalne skupščine ZN o vlogi znanosti in tehnologije v okviru mednarodne varnosti in razoroževanja. Če zaradi pandemije COVID-19 konferenca s fizično navzočnostjo ne bo izvedljiva, bo potekala v virtualni obliki. Za organizacijo in izvedbo konference bo pristojen zunanji svetovalec z ustreznimi izkušnjami ter tesnimi vezmi z akademskimi krogi in/ali industrijo. Zunanji svetovalec bo zadolžen tudi za razvoj dolgoročne strategije za večjo angažiranost različnih deležnikov v okviru BTWC.

Konferenco o znanosti in tehnologiji bo dopolnjevala ustanovitev pobude „Znanost za diplomate“, katere cilj je zagotoviti, da se oblikovalci politik zavedajo, da lahko tehnološki in znanstveni napredek za konvencijo na eni strani pomeni koristi, na drugi pa izzive. Pobuda „Znanost za diplomate“ bo zajemala organizacijo vrste dogodkov s poudarkom na tehnološkem razvoju, ki je še posebej pomemben za konvencijo. Zunanji svetovalec bo odgovoren tudi za organizacijo dogodkov „Znanost za diplomate“.

3.3.3   Pričakovani rezultati projekta

Pričakuje se, da bodo informacije s konference o znanosti in tehnologiji pomembno prispevale k vsebinskim razpravam, ki bodo potekale med deveto konferenco za pregled. Razprava o ustreznih predlogih držav pogodbenic BTWC, ki zadevajo znanost in tehnologijo, kot so uvedba kodeksa ravnanja za bioznanstvenike in prizadevanja za vzpostavitev mehanizma za pregled znanosti in tehnologije, je namenjena lažjemu oblikovanju nacionalnih in/ali regionalnih stališč ter razpravi in pogajanjem o teh predlogih na deveti konferenci za pregled.

Cilj pobude „Znanost za diplomate“ je oblikovalce politik seznaniti s ključnim tehnološkim in znanstvenim napredkom, ki je pomemben za konvencijo.

3.4   Projekt 4 – Razširitev podpore za prostovoljne dejavnosti v zvezi s preglednostjo

3.4.1   Namen projekta

Cilj projekta je spodbujanje preglednosti in krepitev zaupanja v okviru konvencije. Temelji na preteklih prostovoljnih dejavnostih za preglednost, ki so jih države pogodbenice izvajale od leta 2011, njegov cilj pa je dodatno okrepiti podporo takim pobudam z vzpostavitvijo platforme za izmenjavo prostovoljnih dejavnosti za preglednost. Med drugim vključuje tudi izvedbo celovite analize za opredelitev spoznanj iz navedenih dejavnosti in sklop praktičnih dejavnosti v podporo temu konceptu.

3.4.2   Opis projekta

Od leta 2011 je 15 držav pogodbenic sprejelo prostovoljne pobude za izvedbo različnih vrst dejavnosti za preglednost v okviru konvencije. Pri teh dejavnostih je sodelovalo 35 držav iz vseh regionalnih skupin. Čeprav so se prejšnje dejavnosti razlikovale glede na posebne namene in cilje, obliko, raven sodelovanja in trajanje, vendarle temeljijo na istem skupnem razumevanju: vsi se prostovoljno dogovorijo dvostransko, večstransko ali v postopku, ki je odprt za vse države pogodbenice, zainteresirane za uporabo možnosti medsebojnega strokovnega pregleda. Ta pristop omogoča prilagoditev različnih ključnih parametrov glede na preference držav pogodbenic organizatork oziroma sodelujočih držav pogodbenic. V okviru prostovoljnih dejavnosti za preglednost se lahko obravnavajo različni vidiki, kot so nacionalno izvajanje, mednarodna pomoč in sodelovanje, pripravljenost in odziv, nadzor izvoza, zakonodaja o biološki varnosti in biološki zaščiti ali priprava poročil o ukrepih za krepitev zaupanja.

Projekt predvideva vzpostavitev spletnega priročnika za vse dejavnosti v zvezi s preglednostjo v obliki zbirke podatkov, ki omogoča iskanje, o vseh doslej izvedenih dejavnostih in pripravo izčrpne študije o preteklih dejavnostih za preglednost, vključno s spoznanji, pridobljenimi pri različnih dejavnostih. Študija se bo izvajala v tesnem sodelovanju z Inštitutom Združenih narodov za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR). Poleg tega si bo Urad Združenih narodov za razorožitev (UNODA) pri izvajanju projekta prizadeval za partnerstvo z zainteresiranimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, vključno s centri odličnosti EU na področju KBRJ. Vzpostavitev spletnega priročnika in izdelava študije o preteklih dejavnostih bosta dodeljena zunanjim svetovalcem.

3.4.3   Pričakovani rezultati projekta

Projekt naj bi z izmenjavo informacij in najboljših praks med državami pogodbenicami glede prostovoljnih dejavnosti v zvezi s preglednostjo okrepil izvajanje konvencije ter pomagal opredeliti potrebe po pomoči in sodelovanju v skladu s členom X BTWC. Pripomogel bo tudi k vzpostavitvi foruma za dialog o takšnih pobudah med zainteresiranimi državami pogodbenicami.

4.   KADROVSKA VPRAŠANJA

Za izvajanje tega sklepa Sveta bo potrebna kadrovska prisotnost v Ženevi, da se zagotovi usklajeno in racionalizirano izvajanje vseh dejavnosti iz tega sklepa Sveta. Zato je treba za delo v ženevski enoti UNODA imenovati uradnika za politične zadeve kategorije P2 in administrativnega pomočnika kategorije GS4. Kot je navedeno, bo imel uradnik za politične zadeve kategorije P3 sedež v Adis Abebi. Uradnika za politične zadeve kategorij P2 in P3 ter upravni pomočnik kategorije GS4 bodo poročali uradniku za politične zadeve P3, ki bo nadzoroval izvajanje Sklepa Sveta 2019/97, da se zagotovi racionalizirano in usklajeno izvajanje obeh sklepov Sveta.

Glede na visoko stopnjo specializacije, ki je potrebna za zagotavljanje zakonodajne in tehnične pomoči v Afriki, posodobitev spletne strani nacionalnih kontaktnih točk in pripravo gradiva za usposabljanje za nacionalne kontaktne točke, organizacijo konference o znanosti in tehnologiji ter uresničevanje pobude „Znanost za diplomate“, vzpostavitev spletnega priročnika o prostovoljnih dejavnostih za preglednost ter pripravo študije o preteklih dejavnostih in najboljših praksah, bo treba za izvajanje teh ciljev angažirati zunanje svetovalce.

5.   POROČANJE

Urad ZN za razoroževanje/enota za podporo izvajanju BTWC bo VP predložil šestmesečna poročila o napredku pri izvajanju projektov.

6.   TRAJANJE

Izvajanje projektov naj bi skupaj trajalo 24 mesecev.

7.   PREPOZNAVNOST EU

UNODA/enota za podporo izvajanju BTWC sprejme vse ustrezne ukrepe za objavo dejstva, da je izvedene dejavnosti financirala Unija. Takšni ukrepi se bodo izvajali v skladu s priročnikom o komunikaciji in prepoznavnosti pri zunanjem delovanju EU, ki ga je pripravila in objavila Evropska komisija. UNODA/enota za podporo izvajanju BTWC bo tako zagotovil prepoznavnost prispevka Unije z ustreznim trženjem in oglaševanjem, pri čemer bo izpostavljena vloga Unije in zagotovljena preglednost njenih ukrepov, javnost pa seznanjena z razlogi za ta sklep ter s podporo Unije temu sklepu in rezultati te podpore. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo na vidnem mestu prikazana zastava Unije v skladu s smernicami Unije za ustrezno uporabo in prikaz zastave.

8.   UPRAVIČENCI

Upravičenci projekta 1 za zagotavljanje pravne in tehnične pomoči bodo države pogodbenice BTWC, za dejavnosti vsesplošne uporabe pa države, ki niso pogodbenice BTWC (tako države podpisnice kot države, ki niso podpisnice), vključno z ustreznimi deležniki iz zasebnega sektorja, akademskih krogov in nevladnih organizacij ter podregionalnimi združenji in partnerskimi organizacijami s sedežem v Afriki (6), kjer je to ustrezno.

Upravičenci projekta 2 za krepitev zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk BTWC so države pogodbenice BTWC, zlasti uradniki, imenovani kot nacionalne kontaktne točke.

Upravičenci projekta 3 za olajšanje pregleda razvoja na področju znanosti in tehnologije, ki je pomemben za konvencijo, bodo uradniki, znanstveniki, akademiki in predstavniki industrije iz držav pogodbenic BTWC.

Upravičenke projekta 4 za razširitev podpore za prostovoljne dejavnosti v zvezi s preglednostjo bodo države pogodbenice BTWC.

---

(1)  Glavna področja delovanja sklepa Sveta EU 2019/97 so vsesplošna uporaba, programi pomoči za okrepitev izvajanja BTWC na nacionalni ravni, vzpostavitev mrež biološke zaščite med mladimi znanstveniki s svetovnega juga, podpora programu za obdobje med zasedanji in deveti konferenci za pregled, pa tudi razvoj gradiv za ozaveščanje in izobraževanje.

(2)  Skupna ukrepa 2006/184/SZVP in 2008/858/SZVP ter sklepa Sveta 2012/421/SZVP in (SZVP) 2016/51.

(3)  Kot so afriški center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (Africa Centre for Disease Control and Prevention – Africa CDC) v zvezi z njegovo Pobudo za biološko varnost in biološko zaščito, oddelek za mir in varnost Komisije Afriške unije (African Union Commission’s Peace and Security Department), razvojna agencija AU – afriška mreža strokovnega znanja na področju biološke varnosti (AU Development Agency – African Biosafety Network of Expertise – AUDA-NEPAD), regionalne gospodarske skupnosti (REC) in drugi zadevni subjekti AU, pa tudi edinstvena pobuda delovne skupine globalnega partnerstva na področju biološke zaščite.

(4)  Varnostni svet je v Resoluciji 1540 (2004) odločil, da se morajo vse države vzdržati zagotavljanja kakršne koli oblike podpore nedržavnim akterjem, ki poskušajo razviti, pridobiti, izdelovati, posedovati, prevažati, prenašati ali uporabljati jedrsko, kemično ali biološko orožje in njihove izstrelitvene sisteme, zlasti za teroristične namene.

(5)  Glej https://undocs.org/en/A/RES/73/32.

(6)  Kot so afriški center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (Africa Centre for Disease Control and Prevention – Africa CDC) v zvezi z njegovo Pobudo za biološko varnost in biološko zaščito, oddelek za mir in varnost Komisije Afriške unije (African Union Commission’s Peace and Security Department), razvojna agencija AU – afriška mreža strokovnega znanja na področju biološke varnosti (AU Development Agency – African Biosafety Network of Expertise – AUDA-NEPAD), regionalne gospodarske skupnosti (REC) in drugi zadevni subjekti AU, pa tudi edinstvena pobuda delovne skupine globalnega partnerstva na področju biološke zaščite.