(1)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014 se 791 000 000 EUR dodeli za razvoj informacijskih sistemov, ki podpirajo upravljanje migracijskih tokov prek zunanjih meja, če bodo sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije.

(2)

Komisija je na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014 pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, ki določa razčlenitev zneska iz člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 za razvoj informacijskih sistemov, če razčlenitev takega zneska ni določena v ustreznih zakonodajnih aktih Unije.

(3)

Z Uredbo (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bil vzpostavljen evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (v nadaljnjem besedilu: sistem ETIAS) Sistem ETIAS je osrednji sestavni del informacijskih sistemov iz Uredbe (EU) št. 515/2014.

(4)

Uredba (EU) 2018/1240 ne določa skupnega zneska financiranja iz finančnih sredstev v višini 791 000 000 EUR, predvidenih v Uredbi (EU) št. 515/2014 za kritje stroškov, ki nastanejo pri razvoju sistema ETIAS, ali njegove razčlenitve po vrsti stroškov in upravičencih. Zato je treba tako dodelitev in ustrezno razčlenitev po različnih upravičencih določiti z delegiranim aktom Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014.

(5)

Uredba (EU) št. 515/2014 v členu 6(3a) določa skupni znesek v višini 96,5 milijona EUR, ki ga države članice prejmejo za kritje stroškov v zvezi z razvojem sistema ETIAS.

(6)

Od zneska iz člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 bi bilo treba za kritje stroškov v zvezi z razvojem sistema ETIAS v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240 dodeliti skupna sredstva v višini 209 904 000 EUR.

(7)

Od navedenih skupnih dodeljenih sredstev bi bilo treba znesek v višini 100 873 000 EUR dodeliti Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljeni z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: eu-LISA). Ta sredstva bi morala v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240 kriti stroške agencije eu-LISA pri razvoju informacijskega sistema ETIAS, zlasti pri vzpostavitvi centralnega sistema, nacionalnega enotnega vmesnika v vsaki državi članici, varne komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki, javnega spletišča in mobilne aplikacije za mobilne naprave, storitve elektronske pošte, storitve varnega računa, protokola za prevoznike, spletne storitve in programske opreme, ki bo centralni enoti ETIAS in nacionalnim enotam ETIAS omogočila obdelavo vlog.

(8)

Od navedenih skupnih dodeljenih sredstev bi bilo treba znesek v višini 12 531 000 EUR dodeliti Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, ustanovljeni z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex). Ta sredstva bi morala v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240 kriti stroške agencije Frontex pri ustanovitvi centralne enote ETIAS, vključno s pripravo pisarniških prostorov, nabavo in namestitvijo informacijske opreme, ki jo bo uporabljalo osebje, ter zaposlovanjem in usposabljanjem uslužbencev centralne enote.

(9)

Od navedenih skupnih dodeljenih sredstev bi bilo treba skupni znesek v višini 96 500 000 EUR dodeliti državam članicam, ki izvajajo sistem ETIAS. Ta sredstva bi morala v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240 kriti stroške držav članic pri povezovanju obstoječe nacionalne infrastrukture, povezovanju z nacionalnim enotnim vmesnikom, gostiteljstvu nacionalnega enotnega vmesnika in ustanovitvi nacionalnih enot ETIAS, vključno z nabavo in namestitvijo informacijske opreme, ki jo bo uporabljalo osebje, ter zaposlovanjem in usposabljanjem uslužbencev. Ker so stroški na državo članico, ki nastanejo pri navedenih dejavnostih, zelo podobni ne glede na velikost države, dolžino zunanjih meja, število mejnih prehodov, število oseb, ki prehajajo meje, itd., bi bilo treba tak znesek dodeliti sodelujočim državam v enakih deležih.

(10)

Ker Uredba (EU) 2018/1240 nadgrajuje schengenski pravni red, se je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, odločila za prenos Uredbe (EU) 2018/1240 v svojo nacionalno zakonodajo (5). Dansko tako ta uredba zavezuje v skladu z mednarodnim pravom.

(11)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (6). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(12)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (7). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(13)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (9).

(14)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (11).

(15)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (13).

(16)

Ta uredba predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(17)

Ker je treba čim prej začeti v praksi izvajati Uredbo (EU) 2018/1240, da bi lahko sistem ETIAS v celoti začel delovati tri leta po začetku veljavnosti navedene uredbe, kot je tudi načrtovano, in da bi se posledično omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem, ki so ga izrazili strokovnjaki iz vseh držav članic, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje posebej v ta namen.

(19)

Uredbo (EU) št. 515/2014 bi bilo zato treba ustrezno dopolniti –