(1)

Svet je marca 2013 po protidampinški preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 217/2013 (2) (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7607 11 11 in ex 7607 19 10, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK).

(2)

Z dokončno uredbo je bila uvedena protidampinška dajatev v višini 14,2 % do 15,6 % na uvoz vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, 14,6 % za nevzorčene sodelujoče družbe in 35,6 % za vse ostale proizvajalce izvoznike v LRK.

(3)

Komisija je 14. junija 2017 v Uradnem listu Evropske unije (3) objavila obvestilo o bližnjem izteku protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz LRK.

(4)

14. decembra 2017 je osem proizvajalcev Unije (ALEURO Converting Sp. Z o.o., CeDo Sp. z o.o., Cuki Cofresco SpA, Fora Folienfabrik GmbH, ITS BV, Rul-Let A/S, SPHERE SA in Wrapex Ltd) (v nadaljnjem besedilu: vložniki), ki predstavljajo več kot 40 % skupne proizvodnje nekaterih aluminijastih folij v zvitkih v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija), vložilo zahtevek za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Vložniki so zahtevek utemeljili s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, 13. marca 2018 v Uradnem listu Evropske unije (4) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(8)

Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Komisija je posebej obvestila vložnike, znane proizvajalce Unije in njihova združenja, znane uvoznike nekaterih aluminijastih folij v zvitkih v Uniji, organe LRK in znane proizvajalce izvoznike v LRK o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa ter jih pozvala k sodelovanju.

(10)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskave in zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanja ni zahtevala nobena zainteresirana stran.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije.

(13)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje podobnega izdelka, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(14)

Začasno izbrani vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije, ki so predstavljali približno 66 % celotnega obsega proizvodnje sodelujočih proizvajalcev Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu, pripombe pa je prejela le od družbe Sphere SA, ki je zahtevala potrditev, da bo v vzorec vključena le njena proizvodna družba Sphere France SAS. Zato je bilo ugotovljeno, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je v obvestilu o začetku pozvala uvoznike in njihova predstavniška združenja, naj se javijo in predložijo določene informacije.

(16)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Ena družba je odgovorila, da ni niti uvoznik niti uporabnik izdelka, ki se pregleduje.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo LRK pri Evropski uniji pozvala, naj sodeluje in navede morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(18)

Izpolnjene obrazce za vzorčenje so predložile štiri skupine kitajskih proizvajalcev. Glede na majhno število izpolnjenih obrazcev se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, in vse kitajske proizvajalce, ki so predložili izpolnjene obrazce za vzorčenje, pozvala, naj izpolnijo vprašalnik.

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala uporabnike in njihova predstavniška združenja ter reprezentativne potrošniške organizacije, naj se javijo in sodelujejo. Javil se ni noben uporabnik v Uniji ali združenje uporabnikov.

(20)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, so bili vprašalniki poslani tudi štirim skupinam proizvajalcev v LRK.

(21)

Izpolnjene vprašalnike so predložili trije vzorčeni proizvajalci Unije. Vendar nobeden od kitajskih proizvajalcev, ki so predložili izpolnjene obrazce za vzorčenje, ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Komisija je proizvajalce izvoznike obvestila o posledicah nesodelovanja, vendar kljub temu v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik.

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev Unije:

(23)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija menila, da je primerno začeti preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(24)

Da bi se torej zbrali potrebni podatki za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o proizvodnih sredstvih, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Informacije v zvezi s tem so zagotovile štiri skupine kitajskih proizvajalcev.

(25)

Da bi pridobila informacije, za katere meni, da jih potrebuje pri preiskavi o domnevnih znatnih izkrivljanjih v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija vprašalnik poslala tudi vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada). Od kitajske vlade ni prejela nobenega odgovora.

(26)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave navedenega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki niso predložili nobenih stališč ali dodatnih dokazov v zvezi s tem.

(27)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da se določi normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(28)

Komisija je 19. aprila 2018 objavila prvo obvestilo za dokumentacijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 19. aprila 2018), v katerem je zaprosila za mnenje zainteresiranih strani o ustreznih virih, ki jih Komisija lahko uporabi za določitev normalne vrednosti. V obvestilu z dne 19. aprila 2018 je Komisija predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, energija in delovna sila, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je Komisija ob upoštevanju meril za izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v tej fazi opredelila Turčijo kot potencialno reprezentativno državo. Komisija je navedla tudi, da je opredelila proizvajalca, družbo Sedat Tahir A.S., katerega računovodski izkazi so bili javno dostopni in ki je proizvajal izdelek, ki se pregleduje, v potencialni reprezentativni državi.

(29)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da v 10 dneh predložijo pripombe, vendar pripomb ni prejela.

(30)

V „drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti“ z dne 3. oktobra 2018 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 3. oktobra 2018) je Komisija potrdila svoj namen, da uporabi Turčijo kot reprezentativno državo, potrdila posebne carinske oznake in vire podatkov za proizvodne dejavnike ter potrdila prodajne, splošne in upravne stroške in podatke o dobičku, ki se nanašajo na turško podjetje Sedat Tahir A.S., ki naj bi se po potrebi uporabili za konstruiranje normalne vrednosti.

(31)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da v 10 dneh predložijo pripombe, vendar pripomb ni prejela.

(32)

Izdelek, ki se pregleduje, je isti kot v prvotni preiskavi, in sicer so to aluminijaste folije debeline 0,007 mm ali več, vendar manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjane in ne dalje obdelane, reliefne ali ne, v lahkih zvitkih z maso največ 10 kg, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7607 11 11 in ex 7607 19 10 (oznaki TARIC 7607111110 in 7607191010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(33)

Izdelek, ki se pregleduje, se na splošno uporablja kot potrošniški izdelek za pakiranje in drugo uporabo v gospodinjstvu/gostinstvu (v nadaljnjem besedilu: gospodinjska aluminijasta folija).

(34)

Štelo se je, da imajo izdelek, ki se pregleduje in je bil proizveden v LRK ter izvožen v Unijo, izdelek, proizveden v reprezentativni državi Turčiji, in izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede določitve podobnega izdelka.

(35)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(36)

Komisija ni prejela trditev glede obsega izdelka.

(37)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(38)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Tako proizvajalci izvozniki niso predložili izpolnjenih vprašalnikov, niti nikakršnih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, zmogljivostih, proizvodnji, naložbah itd. Poleg tega kitajska vlada in proizvajalci izvozniki niso predložili pripomb glede dokazov v zvezi z zadevo, niti glede „Delovnega dokumenta služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav v zvezi s trgovinsko zaščito“ (5) (v nadaljnjem besedilu: poročilo) ter dodatnih dokazov, ki so jih predložili vložniki, iz katerih je razvidno, da so na take cene in stroške vplivala znatna poseganja države. Zato se je Komisija odločila, da bo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(39)

Komisija je obvestila kitajske organe in proizvajalce izvoznike iz uvodne izjave 18 o uporabi člena 18 osnovne uredbe in jim dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija ni prejela pripomb. V skladu s členom 18(1) osnovne uredbe so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, predloženih pripombah zainteresiranih strani in statističnih podatkih, ki so na voljo v zbirki podatkov iz člena 14(6) oziroma prek Eurostata.

(40)

Za obdobje preiskave v zvezi s pregledom statistični podatki Eurostata kažejo, da se je izdelek, ki se pregleduje, še naprej uvažal iz LRK v Unijo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je uvoz znašal 1 519 ton in je predstavljal 1,8 % celotne potrošnje Unije. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da takšna raven v okviru pregledov zaradi izteka ukrepov ni neobičajno nizka, saj se pričakuje, da bodo učinkoviti ukrepi za odpravo škodljivih učinkov dampinškega uvoza zmanjšali uvoz s prejšnje škodljive dampinške ravni. Dejansko obseg uvoza iz LRK v OPP znaša 22,9 % celotnega uvoza. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 165, tudi izračun dampinga na podlagi izvoznih cen v tretje države v OPP kaže podobne stopnje dampinga. To potrjuje, da so reprezentativne tudi ugotovitve, sprejete na podlagi obsega uvoza v EU v OPP. Zato je Komisija sklenila, da je bil dejanski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen, in je zato preučila, ali se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(41)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „normalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici.“

(42)

Vendar pa v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe velja: „Če se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.“ Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila na podlagi razpoložljivih dokazov in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe ustrezna.

(43)

Člen 2(6a)(b) osnovne uredbe opredeljuje znatno izkrivljanje kot „izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(44)

Člen 2(6a)(c) osnovne uredbe določa: „Kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju.“

(45)

Zainteresirane strani so bile ob začetku pozvane, naj izpodbijajo ali dopolnijo dokaze iz preiskovalne dokumentacije ali predložijo pripombe nanje. Dokumentacija je vsebovala zlasti trditve in dokaze vložnikov o obstoju znatnih izkrivljanj na kitajskem trgu aluminija. Dokumentacija je vsebovala tudi izvod poročila, ki ga je pripravila Komisija in ki kaže obstoj znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno s specifičnim izkrivljanjem glede številnih ključnih proizvodnih dejavnikov (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delovna sila) ter v specifičnih sektorjih (kot je aluminij). Poročilo je bilo vključeno v dokumentacijo o preiskavi ob njenem začetku.

(46)

Na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi iz poročila, se je Komisija torej odločila, da bo preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK, in sicer zaradi znatnih izkrivljanj v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. Navedena analiza je zajemala pregled obsežnih poseganj države v svoje gospodarstvo na splošno, pa tudi specifične tržne razmere v zadevnem sektorju (tj. aluminij), vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(47)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 25 in 26, niti kitajska vlada niti proizvajalci izvozniki niso predložili pripomb ali dokazov, ki bi podprli ali ovrgli obstoječe dokaze v dokumentaciji o preiskavi, vključno s poročilom, ter dodatne dokaze, ki so jih predložili vložniki, o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v tej zadevi.

(48)

Zahtevek je vseboval nekaj relevantnih dokazov, ki podpirajo trditve o znatnih izkrivljanjih in dopolnjujejo poročilo.

(49)

Prvič, vložniki so v oddelku III A.1.a zahtevka navedli, da je Komisija že v preiskavi, ki je privedla do sprejetja prvotne uredbe (6), opozorila, da je „cena osnovne surovine, aluminija, ‚izkrivljena‘“ in da „so bila ta izkrivljanja ugotovljena tudi v ceni vmesne surovine, aluminijastih folij v zvitkih“.

(50)

V zvezi s tem je Komisija v preiskavi, ki je privedla do sprejetja prvotne uredbe, najprej ugotovila, da primarni aluminij predstavlja približno 60–70 % stroškov proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, in je zato glavni povzročitelj stroškov pri njegovi proizvodnji. Drugič, Komisija je ugotovila, da so se cene aluminija na kitajskem trgu (tako imenovana cena SHFE) (7) zelo razlikovale od cene na londonski borzi kovin (8), ki je svetovna referenčna cena. Tretjič, Komisija je menila, da je mogoče položaj pojasniti s „številnimi dejavniki, ki jih usmerja država, in znatnim poseganjem države na domači trg z več orodji“ (9). Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija v prvotni uredbi sklenila, da so ti dejavniki v bistvu povzročili, da so kitajske cene primarnega aluminija in cene aluminijastih izdelkov nižje v proizvodni verigi rezultat poseganja države, ki je neodvisna od nihanj cen na mednarodnih trgih.

(51)

Drugič, vložniki so v oddelku III A.1.b zahtevka za pregled navedli, da poleg navedb o dokazih iz poročila še vedno obstajajo izkrivljanja, ki jih je izpostavila Komisija v prvotni uredbi. V zvezi s tem navajajo, da je bilo izkrivljanje trga v kitajski industriji neželeznih kovin poudarjeno v poročilu z dne 24. aprila 2017, ki ga je nemško združenje neželeznih kovin pripravilo za družbo WV Metalle (v nadaljnjem besedilu: poročilo WV Metalle) (Priloga 5 k zahtevku). Poročilo WV Metalle je potrdilo, da je sektor neželeznih kovin osrednji element vladnega načrtovanja v okviru strateške pobude za nastajajoče industrije, načrta Made in China 2025 ter drugih programov na visoki ravni. Navaja, da kitajska vlada neposredno posega v oblikovanje cen kapitala, delovne sile, zemljišč, surovin in osnovnih proizvodnih sredstev v proizvodnem procesu.

(52)

Glede na navedbe vložnikov poročilo WV Metalle navaja tudi, da tekoča pobuda menjave dolga za kapitalski delež ni tržno usmerjena, da je bil sektor neželeznih kovin tako v preteklosti kot sedaj stalno upravičen do velikodušne finančne in nedenarne podpore, da je kitajski sektor neželeznih kovin prejel znatne subvencije, vključno s subvencijami za energijo, ki so usmerjene zlasti v podjetja v državni lasti, in da kitajska vlada strogo nadzoruje obseg in cene izdelkov industrije neželeznih kovin, vključno z izvoznimi dajatvami, kvotami, licencami, izvoznimi omejitvami, spodbujevalnimi subvencijami, davki in davčnimi olajšavami.

(53)

Tretjič, v Prilogi 6 k zahtevku so vložniki navedli, da predhodne pozitivne ugotovitve ministrstva ZDA za trgovino v okviru njegove preiskave v zvezi z izravnalno dajatvijo za nekatere izdelke iz aluminija iz Kitajske kažejo, da 37 % domače porabe aluminija na Kitajskem izvira iz podjetij v državni lasti in da kitajska vlada za primarni aluminij nalaga izvozno tarifo v višini 30 %, kar povzroča izkrivljanje kitajskega domačega trga za aluminij nižje v proizvodni verigi. Ministrstvo ZDA za trgovino je 5. marca 2018 potrdilo začasne ugotovitve v končni ugotovitvi.

(54)

Poleg tega so vložniki menili, da je ministrstvo ZDA za trgovino ugotovilo, da so bili kitajski proizvajalci aluminijastih folij upravičeni do številnih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, zato so vložniki menili, da kitajski trg aluminija v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, nadzora, nadzora politike ali navodil organov države izvoznice, da javne politike vplivajo na sile prostega trga na kitajskem trgu aluminija in jih izkrivljajo ter da imajo kitajski proizvajalci dostop do financiranja, ki ga dodelijo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali ne delujejo neodvisno od države. To naj bi povzročilo izkrivljanje cen SHFE.

(55)

Bistvo kitajskega gospodarskega sistema, tj. koncepta tako imenovanega „socialističnega tržnega gospodarstva“, je v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Temeljno načelo tega sistema je „socialistična javna last proizvodnih sredstev, in sicer lastništvo s strani celotnega prebivalstva ter skupno lastništvo s strani delovno aktivnega prebivalstva“. Gospodarstvo v državni lasti se šteje za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“ in poslanstvo države je „zagotovitev njegove konsolidacije in rasti“ (10). Zato splošna ureditev kitajskega gospodarstva ne le omogoča znatno poseganje države v gospodarstvo, temveč ga izrecno predpisuje. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je v vseh osrednjih zakonodajnih aktih poudarjen kot splošno načelo. Glavni primer te vzročne zveze je kitajsko nepremičninsko pravo. Nanaša se na osnovno stopnjo socializma in državi poverja spoštovanje osnovnega gospodarskega sistema, v katerem ima javno lastništvo prevladujočo vlogo. Druge oblike lastništva se tolerirajo in zakonodaja jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (11).

(56)

Poleg tega se v skladu z zadevno kitajsko zakonodajo socialistična tržna ekonomija razvija pod vodstvom komunistične partije Kitajske. Strukture kitajske države in komunistične partije so prepletene na vseh ravneh (pravnih, institucionalnih, osebnih) in tvorijo nadgradnjo, v kateri vlog komunistične partije in države ni več mogoče razlikovati. Po spremembi kitajske ustave marca 2018 je vodilna vloga komunistične partije dobila še večji pomen, in sicer z navedbo, ki je ponovno potrjena v členu 1 ustave. Za prvim stavkom ustave, ki določa: „Socialistični sistem je osnovni sistem Ljudske republike Kitajske.“ je bil vstavljen nov stavek, ki se glasi: „Bistvena lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo kitajske komunistične partije.“ (12) To ponazarja nedvomen in stalno naraščajoč nadzor komunistične partije nad gospodarskim sistemom LRK. Ta nadzor je del kitajskega sistema in sega precej širše od običajnih razmer v drugih državah, kjer vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor v okviru meja, ki jih zagotavljajo sile prostega trga.

(57)

Kitajska država izvaja intervencionistično gospodarsko politiko v zasledovanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom komunistične partije in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (13). Intervencionistična gospodarska orodja, ki jih uporabljajo kitajski organi, so večplastna, vključno s sistemom industrijskega načrtovanja, finančnim sistemom in različnimi vidiki zakonodajnega okolja.

(58)

Prvič, na ravni splošnega upravnega nadzora vodenje kitajskega gospodarstva ureja zapleten sistem industrijskega načrtovanja, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so običajno precej podrobni, medtem ko nacionalni načrti določajo nekoliko širše cilje. V načrtih je določen tudi nabor orodij za podporo zadevnim industrijam/sektorjem ter časovni okviri za doseganje ciljev. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji običajen del prejšnjih načrtovalnih ciklov. V okviru teh načrtov so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot prednostne (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in se jim dodelijo posebni razvojni cilji (industrijska nadgradnja, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, zasebni in v državni lasti, morajo dejansko prilagoditi svoje poslovne dejavnosti glede na dejansko stanje, ki ga določa sistem načrtovanja. Razlog za to ni le formalno zavezujoča narava načrtov. Bistveno je, da zadevni kitajski organi na vseh ravneh vlade spoštujejo sistem načrtov in v skladu s tem uporabljajo svoja pooblastila, kar pomeni, da morajo gospodarski subjekti upoštevati prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi točko 3.3.1.5 v nadaljevanju) (14).

(59)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike slediti ciljem vladne industrijske politike in ne ocenam ekonomskih koristi posameznega projekta (glej tudi točko 3.3.1.8 v nadaljevanju) (15). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni kot bančni sektor, so institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim bolj učinkovitemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in komunistične partije (16).

(60)

Tretjič, na ravni regulativnega okolja država posega v gospodarstvo na več načinov. Pravila o javnih naročilih se na primer redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki niso gospodarski, s tem pa spodkopavajo tržno utemeljena načela na tem področju. Veljavna zakonodaja izrecno določa, da se javna naročila izvajajo za lažje doseganje ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev ostaja neopredeljena, zaradi česar imajo organi odločanja široko polje proste presoje (17). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja precejšen nadzor ter vpliv na cilj in obseg državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (18).

(61)

Če povzamemo, kitajski gospodarski model temelji na nekaterih osnovnih aksiomih, ki omogočajo in spodbujajo pogosta poseganja države. Takšna obsežna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega razporejanja virov v skladu s tržnimi načeli (19).

(62)

Ob upoštevanju prevladujočega položaja državnega lastništva v kitajskem gospodarskem modelu so podjetja v državni lasti bistven del kitajskega gospodarstva. Vlada in komunistična partija ohranjata strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv v podjetjih v državni lasti. Država ne le dejavno oblikuje in nadzoruje izvajanje splošnih gospodarskih politik s strani posameznih podjetij v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do sodelovanja pri operativnih odločitvah podjetij v državni lasti. To se običajno izvaja z rotacijo funkcionarjev med državnimi organi in podjetji v državni lasti, in sicer s prisotnostjo članov partije v podjetjih v državni lasti in partijskimi celicami v podjetjih (glej tudi točko 3.3.1.4 v nadaljevanju) ter z oblikovanjem podjetniške strukture sektorja podjetij v državni lasti (20). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih proizvodnih sredstev, vključno s financiranjem (21).

(63)

V zvezi s tem se študija OECD, ki je bila objavljena januarja 2019 (v nadaljnjem besedilu: študija OECD) (22), nanaša na podjetja v državni lasti v sektorju aluminija, ki v svojih regulativnih načrtih posebej poudarjajo, kako državno lastništvo vpliva na ustrezne industrijske politike in na kakšen način državno lastništvo pomeni državno podporo. Natančneje, eno podjetje v državni lasti v svojem pregledu obveznic iz leta 2016 navaja, da je eno od 52 osrednjih podjetij v državni lasti, da ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik v energetskem sektorju ter da od kitajske vlade prejema celovito in trajnostno podporo. Drugo podjetje v državni lasti v pregledu obveznic iz leta 2017 navaja dejstvo, da lahko zadevna vlada province znatno vpliva na skupino (23).

(64)

To je še toliko bolj pomembno, ker je LRK največja proizvajalka aluminija na svetu, več njenih velikih podjetij v državni lasti pa je med največjimi posameznimi svetovnimi proizvajalci. Po ocenah podjetja v državni lasti predstavljajo več kot 50 % skupne proizvodnje primarnega aluminija v LRK (24). Nedavna študija industrije neželeznih kovin v LRK prav tako kaže, da imajo podjetja v državni lasti prevladujoč delež na domačem trgu (25). Medtem ko se lahko povečanje zmogljivosti v zadnjih letih delno pripiše podjetjem v zasebni lasti, bi tudi to povečanje zmogljivosti običajno vključevalo različne oblike posredovanja (lokalne) vlade, kot je dopuščanje nezakonitih širitev zmogljivosti (26). Poleg tega se je tudi med glavnimi podjetji v državni lasti povečala proizvodna zmogljivost aluminija, čeprav v manjšem obsegu (27).

(65)

Visoka raven poseganja države v industriji aluminija in visok delež podjetij v državni lasti v tem sektorju tudi zasebnim proizvajalcem aluminija preprečujeta poslovanje pod tržnimi pogoji. Tako javna kot zasebna podjetja v sektorju aluminija pa so tudi predmet nadzora politike in navodil, kot je opisano v oddelku 3.3.1.5 v nadaljevanju.

(66)

Državni nadzor in poseganje v proizvodnjo zadevnega izdelka (gospodinjske aluminijaste folije) se izvajata v opisanem splošnem okviru. Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, so številni glavni proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, v državni lasti. Razpoložljivi dokazi kažejo, da so proizvajalci aluminijastih folij v LRK podvrženi enakemu lastništvu, nadzoru ali nadzoru politike in navodilom kitajske vlade, zato ne delujejo v skladu s tržnimi načeli.

(67)

Poleg tega, da nadzoruje gospodarstvo z lastništvom podjetij v državni lasti, lahko kitajska država vpliva na cene in stroške prek svoje prisotnosti v podjetjih. Medtem ko se lahko šteje, da pravica do imenovanja in odstavitve ključnega vodstvenega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je predvideno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastninske pravice (28), so še en način, na katerega lahko država posega v poslovne odločitve, celice komunistične partije v podjetjih v državni in zasebni lasti. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo komunistične partije (z vsaj tremi člani komunistične partije, kot je določeno v statutu komunistične partije (29)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da v preteklosti ta zahteva ni bila vedno upoštevana ali strogo uveljavljena. Vendar pa je vsaj od leta 2016 komunistična partija okrepila zahtevo po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti kot politično načelo. Prav tako naj bi komunistična partija izvajala pritisk nad zasebnimi podjetji, da naj na prvo mesto postavijo „domoljubje“ in da sledijo partijski disciplini (30). Po poročilih naj bi leta 2017 partijske celice obstajale v 70 % od približno 1,86 milijona podjetij v zasebni lasti, pri čemer vse bolj narašča pritisk, da bi imele organizacije komunistične partije zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih podjetjih (31). Ta pravila se na splošno uporabljajo v kitajskem gospodarstvu, tudi med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in dobavitelji njihovih proizvodnih sredstev.

(68)

Naslednji primer dobro kaže zgoraj opisani trend krepitve poseganja kitajske vlade v sektor aluminija.

(69)

Leta 2017 je kitajski proizvajalec aluminija v državni lasti, tj. China Aluminium International Engineering Corporation Limited (Chalieco), spremenil svoj statut in dal večji pomen vlogi partijskih celic v družbi. Vključil je celo poglavje o partijskem odboru, katerega člen 113 določa: „Pri odločanju o pomembnih poslovnih zadevah se odbor vnaprej posvetuje s partijskim odborom družbe.“ (32) Poleg tega družba Aluminum Corporation of China (Chalco) v svojem letnem poročilu za leto 2017 (33) navaja, da so številni direktorji, nadzorniki in višje vodstvo, vključno s predsednikom in izvršnim direktorjem ter predsednikom nadzornega odbora, člani komunistične partije.

(70)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in proizvodnih sredstev dodatno izkrivljajo trg. Zato prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju aluminija in drugih sektorjih (kot so finančni sektor in sektorji proizvodnih sredstev) vladi omogoča, da posega v cene in stroške.

(71)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Na splošno je zaradi sistema načrtovanja v LRK na voljo dovolj sredstev za sektorje, ki jih vlada določi kot strateško ali kako drugače politično pomembne, namesto da bi se razporejali v skladu s tržnimi silami (34).

(72)

Vlada ima na primer ključno vlogo pri razvoju kitajskega sektorja aluminija (vključno z izdelkom, ki se pregleduje). Obstajajo številni načrti, smernice in drugi dokumenti v zvezi z aluminijem, izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni, iz katerih je jasno razvidna visoka stopnja poseganja kitajske vlade. S pomočjo teh in drugih instrumentov vlada vodi in nadzoruje tako rekoč vse vidike razvoja in delovanja sektorja aluminija.

(73)

Te politike in cilji za sektor aluminija imajo pomemben neposreden ali posreden vpliv na proizvodne stroške izdelka, ki se pregleduje.

(74)

Čeprav 13. petletni načrt za gospodarski in socialni razvoj (35) ne vsebuje posebnih določb o aluminiju, za industrijo neželeznih kovin na splošno predvideva strategijo spodbujanja sodelovanja pri mednarodnih proizvodnih zmogljivostih in proizvodnji opreme. Za dosego teh ciljev načrt potrjuje okrepitev podpornih sistemov, povezanih z obdavčenjem, financiranjem, zavarovanjem, naložbami in finančnimi platformami ter platformami za ocenjevanje tveganja (36).

(75)

Ustrezni sektorski načrt, tj. razvojni načrt za industrijo neželeznih kovin (2016–2020) (v nadaljnjem besedilu: načrt) določa posebne politike in cilje, ki si jih vlada prizadeva doseči za številne sektorje industrije neželeznih kovin (37), vključno s sektorjem aluminija.

(76)

Cilj načrta je posodobitev nabora izdelkov, ki jih proizvaja kitajska industrija aluminija, med drugim s podpiranjem inovacij. Poziva k hitremu razvoju sistema mešanega lastništva in spodbuditvi vitalnosti podjetij v državni lasti. Nadalje določa možnost kopičenja zalog neželeznih kovin, izboljšanje zaščite virov, vključno z aluminijem, in določa specifične količinske cilje za zmanjšanje porabe energije, povečanje deleža recikliranega aluminija v proizvodnji in povečanje izkoriščenosti zmogljivosti (38).

(77)

Načrt nadalje določa strukturne prilagoditve s strožjim nadzorom novih obratov za taljenje in odpravo zastarelih zmogljivosti. Zagotavlja geografsko razporeditev predelovalnih obratov, se osredotoča na projekte za povečanje izkoriščanja virov boksita in aluminijevega oksida ter zajema oskrbo z električno energijo in cenovno politiko (39).

(78)

Načrt s širokim naborom ukrepov in politik predstavlja nadaljevanje načrta za prilagoditev in oživitev industrije neželeznih kovin iz leta 2009, ki je bil sprejet, da bi se ublažili negativni učinki finančne krize na industrijo neželeznih kovin. Ključni cilji, določeni v načrtu, med drugim vključujejo nadzor obsega proizvodnje, prestrukturiranje, pridobivanje surovin, politiko izvoznih dajatev, zanesljivost oskrbe z viri, kopičenje zalog, tehnološke inovacije, finančno politiko ter načrtovanje in izvajanje (40).

(79)

Drug dokument politike, ki je usmerjen v sektor aluminija, so standardni pogoji, ki veljajo za industrijo aluminija, ki jih je 18. julija 2013 izdalo ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, da bi pospešilo strukturno prilagoditev in omejilo neurejeno širjenje zmogljivosti za taljenje aluminija. Standardni pogoji uvajajo minimalne količine proizvodnje za nove obrate, standarde kakovosti in zanesljivost oskrbe za uvožen in domač boksit ter aluminijev oksid. Standardni pogoji kažejo, da je ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo organ, ki je odgovoren za standardizacijo in upravljanje industrije aluminija ter objavo seznama družb, ki jim je dovoljeno poslovanje v industriji aluminija (41).

(80)

Glavni cilj vstopnih pogojev za industrijo aluminija, ki jih je oktobra 2007 izdala nacionalna komisija za razvoj in reforme ter so uradno veljali do leta 2016, je bil spodbujanje razvoja industrije aluminija in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (42).

(81)

Nazadnje, v smernicah za pospeševanje prestrukturiranja industrije aluminija (v nadaljnjem besedilu: smernice o prestrukturiranju) (43), ki jih je aprila 2006 izdala nacionalna komisija za razvoj in reforme, je navedeno, da je aluminij temeljni izdelek v razvoju nacionalnega gospodarstva.

(82)

Smernice za prestrukturiranje navajajo tudi, da se pri izvajanju industrijske razvojne politike, ki jo je odobril državni svet, na nekaterih področjih dosežejo specifični cilji. Ti cilji so:

(83)

Kar zadeva organizacijo industrije in odpravo zastarelih zmogljivosti, so bili cilji, navedeni v smernicah za prestrukturiranje, doseženi tudi z novejšimi politikami, kot na primer z načrtom, ki spodbuja podjetja, ki proizvajajo neželezne kovine, naj oblikujejo povezave višje in nižje v proizvodni verigi ter s prestrukturiranjem znotraj sektorja in med sektorji povečajo raven koncentracije sektorja in okrepijo povezovanje podjetij in preoblikovanje procesov (glej tudi uvodne izjave 74–76).

(84)

Iz številnih načrtov, smernic in drugih dokumentov v zvezi z aluminijem, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni, je jasno razvidna visoka stopnja poseganja kitajske vlade v sektorju aluminija (44). S pomočjo teh in drugih instrumentov vlada vodi in nadzoruje tako rekoč vse vidike razvoja in delovanja sektorja.

(85)

Poleg načrtov država v sektor med drugim posega v obliki z izvozom povezanih ukrepov, vključno z izvoznimi dajatvami, izvoznimi kvotami, zahtevami glede izvozne zmogljivosti in zahtevami glede minimalne izvozne cene različnih surovin za aluminij.

(86)

Kitajska vlada nadalje odvrača od izvoza primarnega aluminija in njegovih proizvodnih sredstev in spodbuja izdelke iz aluminija z večjo dodano vrednostjo. Ta cilj se uresničuje z odobritvijo popolnih ali delnih olajšav DDV za izdelke iz spodnjega dela proizvodne verige v kombinaciji z nepopolnimi olajšavami DDV in izvoznimi dajatvami za primarni aluminij (45).

(87)

Poleg tega na ceno ključnih proizvodnih sredstev, kot sta energija in elektrika, vplivajo različne vrste poseganja države (46). Druge vrste poseganja države, ki povzročajo izkrivljanje trga, vključujejo politiko kopičenja zalog prek urada za državne rezerve in vlogo SHFE (47). Poleg tega je več preiskav o trgovinski zaščiti ugotovilo, da je kitajska vlada proizvajalcem aluminija dosledno dodeljevala različne vrste ukrepov državne podpore (48). Obsežno poseganje kitajske vlade v sektorju aluminija je privedlo do presežnih zmogljivosti (49), kar najjasneje ponazarja rezultate politik kitajske vlade in posledično izkrivljanje.

(88)

Študija OECD je opredelila tudi dodatno vladno podporo, ki vpliva na tržne sile v sektorju aluminija. Taka podpora je običajno v obliki proizvodnih sredstev, zlasti električne energije (50) in primarnega aluminija, ki se prodajata po cenah, nižjih od tržnih (51). Študija OECD nadalje opisuje, kako se cilji kitajske vlade za sektor aluminija pretvorijo v industrijske politike in posebne ukrepe na ravni provinc in na lokalni ravni, vključno na primer s kapitalskimi injekcijami, prednostnimi pravicami v zvezi z mineralnimi viri, vladnimi nepovratnimi sredstvi in subvencijami ali davčnimi spodbudami (52).

(89)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in surovinami, ki se uporabljajo za njegovo proizvodnjo. Taki ukrepi preprečujejo običajno delovanje trga.

(90)

Kitajski stečajni sistem se zdi neustrezen za uresničitev lastnih glavnih ciljev, na primer za pošteno poravnavo terjatev in dolgov ter za zaščito zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da čeprav kitajska stečajna zakonodaja formalno temelji na podobnih načelih kot ustrezna zakonodaja v drugih državah, je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje. Število stečajev je še vedno zelo nizko glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker imajo postopki v primeru insolventnosti številne pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od predlogov za sprožitev stečajnega postopka. Poleg tega je vloga države v postopkih v primeru insolventnosti še vedno močna in dejavna ter pogosto neposredno vpliva na izid postopka (53).

(91)

Hkrati so pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic še posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do njihove uporabe v LRK (54). Vsa zemljišča so v lasti države (na podeželju v skupni lasti in na mestnih območjih v državni lasti). Za njihovo dodelitev je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je, da se pravice do rabe zemljišč dodelijo na pregleden način in po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe večinoma ne spoštujejo, pri čemer nekateri kupci dobijo zemljišča zastonj ali pod tržnimi cenami (55). Poleg tega organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto izvajajo specifične politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (56).

(92)

Zato se zdi, da kitajska stečajna in nepremičninska zakonodaja ne deluje ustrezno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju insolventnih podjetij, pa tudi pri zagotavljanju in pridobivanju zemljišč v LRK. Zdi se, da ti pomisleki glede na razpoložljive dokaze v celoti veljajo tudi v sektorju aluminija, natančneje v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

(93)

To ugotovitev podpira začasna pozitivna ugotovitev ministrstva ZDA za trgovino v preiskavi o izravnalni dajatvi za nekatere aluminijaste folije iz Ljudske republike Kitajske, v kateri je bilo z uporabo razpoložljivih negativnih dejstev ugotovljeno, da zagotavljanje zemljišč s strani kitajske vlade v zameno za nižje nadomestilo od ustreznega pomeni finančni prispevek v smislu člena 771(5)(D) Zakona o tarifah iz leta 1930, kakor je bil spremenjen (57).

(94)

V LRK ni mogoče v celoti razviti na trgu temelječega sistema plač, saj so pravice delavcev in delodajalcev do organizacije omejene. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (58). V skladu z nacionalno zakonodajo je dejavna le ena sindikalna organizacija. Vendar ta organizacija ni dovolj neodvisna od državnih organov, njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev pa ostaja nepopolno (59). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena zaradi sistema registracije gospodinjstev, ki dostop do celotnega obsega socialne varnosti in drugih ugodnosti omejuje na lokalne prebivalce določenega upravnega območja. To običajno pomeni, da se delavci, ki nimajo lokalno registriranega prebivališča, znajdejo v ranljivem zaposlitvenem položaju in prejemajo nižje dohodke od delavcev z registriranim prebivališčem (60). Na podlagi tega je mogoče ugotoviti izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(95)

Komisija ni prejela nobenega dokaza, da za sektor aluminija, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, ne bi veljal zgoraj opisani kitajski sistem delovne zakonodaje. Na sektor aluminija torej vpliva izkrivljanje stroškov plač tako neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) kot posredno (pri dostopu do kapitala ali proizvodnih sredstev družb, za katere velja v LRK isti delovni sistem).

(96)

Pri dostopu gospodarskih subjektov v LRK do kapitala se pojavljajo različna izkrivljanja.

(97)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan tržni položaj bank v državni lasti (61), ki pri odobritvi dostopa do financiranja upoštevajo drugačna merila od ekonomske upravičenosti projekta. Podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti ostajajo banke povezane z državo ne le prek lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (končno odločitev o imenovanju vodilnih kadrov velikih finančnih institucij v državni lasti sprejme komunistična partija) (62) in, prav tako kot nefinančna podjetja v državni lasti, banke redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke izpolnjujejo izrecno zakonsko obveznost vodenja svojega poslovanja v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter pod vodstvom industrijskih politik države (63). To še zaostrujejo dodatna obstoječa pravila, ki financiranje usmerjajo v sektorje, za katere je vlada določila, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (64).

(98)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil varnega in skrbnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(99)

Poleg tega so ocene obveznic in bonitetne ocene pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vpliva strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in moč morebitnega implicitnega jamstva vlade. Ocene močno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim bonitetnim ocenam.

(100)

To še zaostrujejo dodatna obstoječa pravila, ki financiranje usmerjajo v sektorje, za katere je vlada določila, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (65). V sektorju aluminija je bilo s smernicami za prestrukturiranje predpisano zagotavljanje posojil podjetjem, ki izpolnjujejo ustrezne državne industrijske politike (66). Zaradi takih posegov v dodelitev kapitala so posojila lažje dostopna podjetjem v državni lasti, velikim dobro povezanim zasebnim podjetjem in podjetjem v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu. Dejansko obstajajo dokazi, tudi za sektor aluminija, da banke prednostno obravnavajo podjetja v državni lasti v smislu obrestnih mer, zneskov in pogojev za posojila, kar pomeni konkurenčno prednost za podjetja v državni lasti (67).

(101)

Drugič, stroški posojil so umetno nizki, da bi se spodbudila rast naložb. To je privedlo do čezmerne uporabe kapitalskih naložb, pri čemer se donosnost naložb nenehno zmanjšuje. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(102)

V zvezi s tem se študija OECD nanaša na nepotrjene dokaze, da so nekateri proizvajalci aluminija v LRK pridobili financiranje pod ugodnejšimi pogoji, pri čemer naj bi se stroški financiranja ločili od ustrezne ravni zadolženosti podjetja. V skladu s študijo je en proizvajalec aluminija v državni lasti v svojem pregledu obveznic iz leta 2016 izrecno navedel, da privablja precejšnjo finančno podporo kitajskih bank, ki izvajajo politike države in katerih obrestna mera je pod referenčno vrednostjo. Podobno pregled obveznic iz leta 2017, ki ga je pripravil drug proizvajalec v državni lasti, navaja močne vezi, ki jih ima družba s kitajskimi bankami, vključno z bankami, ki izvajajo politike države in ki so podjetju zagotovile poceni financiranje. Študija OECD v zvezi s tem ugotavlja, da čeprav lahko obstajajo številni razlogi, zakaj so obrestne mere za ta podjetja nizke, pa lahko nasprotje med slabimi finančnimi kazalniki in nizkimi obrestnimi merami kaže na morebitno podcenjevanje tveganja, povezanega s temi posojilojemalci (68).

(103)

Tretjič, čeprav je bila oktobra 2015 dosežena nominalna liberalizacija obrestnih mer, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali nižji od nje, še vedno obsega 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem tudi pretirana uporaba kapitala.

(104)

Splošna rast posojil v LRK kaže, da se je poslabšala učinkovitost dodelitve kapitala brez kakršnih koli znakov omejitev kreditiranja, ki bi jih bilo mogoče pričakovati v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečuje. V razmerah naraščajoče stopnje zadolženosti se je kitajska vlada odločila preprečiti neizpolnjevanje plačilnih obveznosti. Zato so se primeri slabega dolga reševali z refinanciranjem dolga, s čimer so bile ustvarjene tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva dolga (npr. z združitvami ali pretvorbo dolga v lastniški delež), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna dolžniška težava ali temeljni vzroki dolga.

(105)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK vplivajo pomembna sistemska vprašanja in izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(106)

Predložen ni bil noben dokaz, da bi bil sektor aluminija, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva ne tržne razmere na vseh ravneh.

(107)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanje, opisano v poročilu, ni omejeno na sektor aluminija na splošno ali izrecno na izdelek, ki se pregleduje. Nasprotno, razpoložljivi dokazi kažejo, da dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisane zgoraj v oddelkih 3.3.1.1 –3.3.1.5 ter v delu I poročila veljajo po vsej državi in v vseh gospodarskih sektorjih. Enako velja za opis proizvodnih dejavnikov, kot je navedeno zgoraj v oddelkih 3.3.1.6–3.3.1.8 in v delu II poročila.

(108)

Za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, so potrebna različna proizvodna sredstva. V dokumentaciji preiskave ni dokazov, da ta proizvodna sredstva ne izvirajo iz LRK. Ko kitajski proizvajalci aluminijaste folije kupijo oziroma nabavijo ta proizvodna sredstva, so cene, ki jih plačajo (in so prikazane kot njihovi stroški), jasno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji proizvodnih sredstev zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju; dobavitelji v LRK si lahko izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju oziroma pri dodelitvi kapitala; zanje velja sistem pravic do uporabe zemljišč, ki izkrivlja stroške uporabe zemljišč; predvsem pa zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh uprave in sektorjev, kar neposredno in posredno vpliva na njihov proizvodni proces.

(109)

Posledično ni mogoče uporabiti domačih prodajnih cen izdelka, ki se pregleduje, poleg tega pa so vsi stroški proizvodnih sredstev (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.) na enak način obremenjeni z znatnimi izkrivljanji v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe, ker na oblikovanje njihovih cen vpliva znatno poseganje države, kot je opisano v delih I in II poročila. Poseganja države, opisana v zvezi z dodelitvijo kapitala, zemljišč, dela, energije in surovin, so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je proizvodno sredstvo, ki je bilo že samo proizvedeno v LRK z združitvijo več dejavnikov proizvodnje, verjetno izpostavljeno znatnim izkrivljanjem v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija ni prejela nobenih dokazov – niti ni opredelila nasprotnih dokazov – ki bi izpodbijali to ugotovitev. Enako velja za sredstva za proizvodnjo proizvodnih sredstev in tako naprej. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali argumentov o nasprotnem.

(110)

Analiza iz oddelkov 3.3.1.2 do 3.3.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov v zvezi s poseganjem LRK v gospodarstvu na splošno in v sektorju aluminija (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, saj nanje vpliva znatno poseganje države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na podlagi tega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(111)

Zato je Komisija normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodih stroškov in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, torej v tem primeru na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je ponovno opozorila, da po predložitvi obrazcev za vzorčenje noben proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi in da nihče ni trdil, da bi bili nekateri domači stroški neizkrivljeni v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(112)

V skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi.

(113)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(114)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 28 in 29, je Komisija v obvestilu z dne 19. aprila 2018 zainteresirane strani obvestila, da je kot možno reprezentativno državo opredelila samo Turčijo, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in predlagajo druge države. V zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb.

(115)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 30 in 31, je Komisija v obvestilu z dne 3. oktobra 2018 potrdila, da namerava kot potencialno reprezentativno državo uporabiti Turčijo, in zaprosila za pripombe. V zvezi s tem ni pozneje prejela nobenih pripomb.

(116)

Svetovna banka Turčijo obravnava kot državo s podobno ravnjo gospodarskega razvoja, kot jo ima LRK, kar pomeni, da je na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvrščena med „države z višjim srednjim dohodkom“ (70), tako kot LRK.

(117)

Komisija je v obvestilu z dne 19. aprila 2018 navedla, da je opredelila proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, v Turčiji, in sicer družbo Sedat Tahir A.Ș. Zainteresirane strani so bile pozvane, da predložijo pripombe in predlagajo druge proizvajalce v drugih reprezentativnih državah, ki izpolnjujejo merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija ni prejela nobenih pripomb ali predlogov niti o ustreznosti reprezentativne države niti glede drugih držav, ki bi bile lahko reprezentativne.

(118)

Komisija je v obvestilu z dne 19. aprila 2018 navedla, da sta glavna surovina (tj. aluminijaste folije v t. i. velikih zvitkih z maso nad 10 kg) in izdelek, ki se pregleduje (tj. aluminijaste folije v majhnih zvitkih z maso do vključno 10 kg), uvrščena pod isti oznaki HS, in sicer 7607 11 in 7607 19. Da se zagotovi pravilna opredelitev surovin, se lahko za primerne reprezentativne države štejejo le države, ki dodatno razlikujejo med glavno surovino in izdelkom, ki se pregleduje, da se pravilno izračuna normalna vrednost. Na tej stopnji se je štelo, da je samo v Turčiji glavna surovina uvrščena pod druge oznake kot izdelek, ki se pregleduje, in je na voljo celoten sklop javnih podatkov.

(119)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede ustreznosti Turčije, med drugim v skladu z zgornjimi merili. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(120)

Za Turčijo so bili podatki o uvozu glavnih surovin, uporabljenih pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, na voljo v zbirki Global Trade Atlas, podatki o drugih pomembnih proizvodnih dejavnikih, kot so stroški dela in električne energije, pa so bili na voljo tudi na spletišču turškega statističnega inštituta.

(121)

Preiskava je pokazala, da so za turškega proizvajalca, družbo Sedat Tahir A.Ș., javno dostopni finančni podatki za leto 2017.

(122)

V skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe je cilj, da se v morebitni reprezentativni državi poišče vse ali čim več ustreznih neizkrivljenih proizvodnih dejavnikov, ki jih uporabljajo sodelujoči kitajski proizvajalci, in neizkrivljenih zneskov za proizvodne režijske stroške, prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček.

(123)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, da se lahko šteje za primerno reprezentativno državo. Turčija proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in na voljo je celoten sklop podatkov za vse proizvodne dejavnike, proizvodne režijske stroške, prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček.

(124)

Ker je bilo ugotovljeno, da je Turčija v tem primeru primerna reprezentativna država, ni bilo potrebe po nadaljnji analizi ravni socialne zaščite in varstva okolja v Turčiji.

(125)

V skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe „računsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(126)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 28 do 31, je Komisija navedla, da je opredelila proizvajalca, družbo Sedat Tahir A.S., katerega računovodski izkazi so bili javno dostopni in ki je proizvajal izdelek, ki se pregleduje, v potencialni reprezentativni državi. Poleg tega je navedla, da namerava uporabiti podatke iz izkaza poslovnega izida družbe Sedat Tahir A.Ș. za leto 2017 kot podlago za določitev odstotkov prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička za konstrukcijo normalne vrednosti. V zvezi s tem v roku 10 dni ni prejela nobenih pripomb.

(127)

Proizvodni režijski stroški v razpoložljivih podatkih iz izkaza poslovnega izida družbe Sedat Tahir A.Ș. niso navedeni posebej, zato jih je Komisija upoštevala kot vključene v stroške prodanega blaga ali proizvodne stroške.

(128)

Komisija je nato podatke iz izkaza poslovnega izida družbe Sedat Tahir A.Ș. za leto 2017 uporabila kot osnovo za določitev odstotkov prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička pri proizvodnih stroških, ki se bodo uporabili pri konstruiranih proizvodnih stroških, da bi se določila konstruirana normalna vrednost.

(129)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe se „normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti“, in „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(130)

Komisija je v obvestilu z dne 19. aprila 2018 navedla, da namerava za določitev neizkrivljenih stroškov za prvih pet surovin iz preglednice 1 v nadaljevanju uporabiti podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA). Komisija je nadalje navedla, da namerava kot vir za stroške dela in električne energije uporabiti turški statistični inštitut. Navedla je tudi, da načrtuje uporabo podatkovne zbirke Orbis kot vira javno dostopnih računovodskih izkazov za določitev razumnega zneska za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.

(131)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, je Komisija v obvestilu z dne 19. aprila 2018 določila začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov iz Turčije, ki naj bi se uporabili za vse proizvodne dejavnike, kot so surovine, energija in delovna sila, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(132)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov je Komisija količine različnih proizvodnih dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, in jih je posredoval velik vzorčen proizvajalec Unije, uporabila za turške stroške za enoto, ki so jih posredovali različni viri iz uvodnih izjav 130 in 144 za različne proizvodne dejavnike, ki so bili uporabljeni za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, da bi se določili stroški proizvodnje. Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v prvotni preiskavi, se zdi, da so proizvodni proces kitajskih proizvajalcev izvoznikov in uporabljene surovine popolnoma enaki tistim, ki jih je predložil zadevni proizvajalec Unije.

(133)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in rezultatov preveritvenega obiska v prostorih enega od vložnikov so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki, oznake HS in po potrebi 12-mestne tarifne oznake Turčije.

Preglednica 1

(134)

Kar zadeva aluminijaste folije, so vložniki navedli, da so standardna uporabljena surovina aluminijaste folije, brez podlage, samo valjane, vendar dalje ne obdelane, ki se uvrščajo pod oznako HS 7607 11. To sta potrdila dva od štirih kitajskih proizvajalcev, ki sta predložila odgovore na Prilogo III k obvestilu o začetku. Eden od vložnikov je predložil dodatne informacije, da sta 12-mestni tarifni oznaki Turčije za velike zvitke 7607 11 19 00 11 in 7607 11 19 00 12. Ob odsotnosti dodatnih informacij s strani kitajskih proizvajalcev in pripomb drugih zainteresiranih strani se je Komisija odločila, da bo za konstruiranje normalne vrednosti uporabila navedeni 12-mestni tarifni oznaki.

(135)

Za barvne zaboje/kartonaste zaboje za enojne zvitke so vložniki navedli, da se uporablja oznaka HS 4819 10, en kitajski proizvajalec pa je navedel, da se uporablja oznaka HS 4819 20. Pod oznako HS 4819 10 spadajo zaboji iz valovitega papirja ali valovitega kartona, pod oznako HS 4819 20 pa zaboji iz nevalovitega papirja ali nevalovitega kartona. Ker zadevni zaboji niso valoviti, se je Komisija odločila, da bo proučila oznako HS 4819 20. Turška nomenklatura je bila podrobneje proučena v okviru te oznake HS, vendar natančnejša ustrezna oznaka ni bila opredeljena. Zato se je Komisija odločila, da bo za določitev stroškov tega elementa pri stroških proizvodnje, ki se bodo uporabili za konstruiranje normalne vrednosti, uporabila navedeno oznako HS na 6-mestni ravni.

(136)

Vložniki so za papirnato sredico navedli isto oznako HS 4819 10 kot za barvne zaboje/kartonaste zaboje. Komisija je ob pregledu svojega opisa ugotovila, da bi bilo treba izdelek uvrstiti pod oznako HS 4822 90 kot druge motke iz kartona. Turška nomenklatura je bila podrobneje proučena v okviru te oznake HS, vendar natančnejša ustrezna oznaka ni bila opredeljena, zato se je Komisija odločila, da bo za določitev stroškov tega elementa pri stroških proizvodnje, ki se bodo uporabili za konstruiranje normalne vrednosti, uporabila oznako HS 4822 90 na 6-mestni ravni.

(137)

Eden od vložnikov je predložil informacije, da je treba kot proizvodni dejavnik upoštevati tudi zunanjo kaseto (uporablja se za pakiranje 24 zvitkov iz aluminijastih folij). Komisija je ob pregledu svojega opisa ugotovila, da bi bilo treba tudi ta izdelek uvrstiti pod oznako HS 4819 20. Turška nomenklatura je bila podrobneje proučena v okviru te oznake HS, vendar natančnejša ustrezna oznaka ni bila opredeljena, zato se je Komisija odločila, da bo za določitev stroškov tega elementa pri stroških proizvodnje, ki se bodo uporabili za konstruiranje normalne vrednosti, uporabila oznako HS 4819 20 na 6-mestni ravni.

(138)

Za aluminijaste folije je Komisija za leto 2017 izvedla uvozno vrednost v EUR in količino uvoza v kilogramih iz drugih delov sveta, razen LRK, v Turčijo, in sicer za turški tarifni oznaki 7607 11 19 00 11 in 7607 11 19 00 12. Na podlagi teh podatkov je nato za velike zvitke aluminija izračunala tehtano povprečno uvozno vrednost v EUR na kilogram, ki se bo kot ustrezni stroški surovin upoštevala pri stroških proizvodnje.

(139)

Kar zadeva barvne zaboje/kartonaste zaboje in zunanje kasete, je Komisija za leto 2017 izvedla uvozno vrednost v EUR in količino uvoza v kilogramih iz drugih delov sveta, razen LRK, v Turčijo, in sicer za oznako HS 4819 20. Na podlagi teh podatkov je nato za barvne zaboje/kartonaste zaboje in zunanje kasete izračunala tehtano povprečno uvozno vrednost v EUR na kilogram, ki se bo kot ustrezni stroški surovin upoštevala pri stroških proizvodnje.

(140)

Za papirnato sredico je Komisija za leto 2017 izvedla uvozno vrednost v EUR in količino uvoza v kilogramih iz drugih delov sveta, razen LRK, v Turčijo, in sicer za oznako HS 4822 90. Na podlagi teh podatkov je nato za papirnato sredico izračunala tehtano povprečno uvozno vrednost v EUR na kilogram, ki se bo kot ustrezni stroški surovin upoštevala pri stroških proizvodnje.

(141)

Po navedbah enega od vložnikov se lahko za odpadne aluminijaste folije šteje, da ni odpadkov, zato jih ni treba upoštevati pri konstruiranih proizvodnih stroških za odpadke. Ker drugih pripomb ni bilo, se je Komisija odločila, da bo sprejela ta pristop.

(142)

Za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so bile dostavljene na vhod tovarne proizvajalca izvoznika, je Komisija proučila, ali je uvozni ceni primerno dodati uvozno dajatev reprezentativne države (Turčije) in stroške notranjega prevoza surovin. Komisija je ugotovila, da Turčija za uvoz glavne surovine, tj. aluminijastih folij v velikih zvitkih, iz drugih držav, kot je LRK, iz katerih izvira večina uvoza, ni uporabila uvozne dajatve. Informacije o notranjem prevozu surovin niso na voljo, ker ni sodeloval noben kitajski proizvajalec. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 153, je že iz normalne vrednosti, ki ni bila prilagojena za take uvozne dajatve in stroške prevoza, razvidno, da je stopnja dampinga izvoza zelo visoka. Zato bi pregled notranjih stroškov prevoza surovin in uvoznih dajatev, s posledico, da bi bilo treba normalno vrednost za take stroške prilagoditi navzgor, lahko vodil le do povečanja normalne vrednosti in s tem stopnje dampinga. Glede na navedeno se Komisiji v tem primeru ni zdela potrebna prilagoditev stroškov surovin, da bi se upoštevale uvozne dajatve in stroški notranjega prevoza.

(143)

Za stroške dela je Komisija v obvestilu z dne 3. oktobra 2018 navedla, da namerava uporabiti podatke, ki jih je objavil turški statistični inštitut. Navedla je, da namerava uporabiti stroške dela na uro v proizvodnem sektorju za leto 2016 za gospodarsko dejavnost C.24 (proizvodnja osnovnih kovin (71)) iz NACE Rev. 2 (72), ki vključuje najnovejše razpoložljive statistične podatke (73). Navedla je tudi, da bodo vrednosti ustrezno prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen domačih proizvajalcev (74), ki ga je objavil turški statistični inštitut. Ker pripomb ni bilo, je Komisija sprejela ta pristop.

(144)

Za stroške električne energije je Komisija v obvestilu z dne 3. oktobra 2018 ob odsotnosti informacij o ravneh potrošnje v LRK navedla, da namerava uporabiti povprečno ceno električne energije na enoto za industrijske uporabnike, kot je navedena v sporočilu za javnost, ki ga je izdal turški statistični urad (75). Ker pripomb ni bilo, je Komisija sprejela ta pristop.

(145)

Za določitev konstruirane normalne vrednosti je Komisija sledila naslednjima dvema korakoma.

(146)

Prvič, določila je neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov je Komisija nato dejavnike uporabe, kot so bili ugotovljeni na ravni proizvodnega procesa za surovine, delo in energijo, pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi Turčiji.

(147)

Drugič, za zgoraj opredeljene proizvodne stroške je Komisija uporabila proizvodne režijske stroške, prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček družbe Sedat Tahir A.Ș. Opredeljeni so bili na podlagi poročila družbe Sedat Tahir A.Ș. za leto 2017.

(148)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Ker ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik, je bila normalna vrednost določena na ravni države in ne za vsakega izvoznika in proizvajalca posebej.

(149)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, Komisija ni prejela izpolnjenih vprašalnikov od nobenega proizvajalca v LRK. Komisija je zato za vse vrste gospodinjskih aluminijastih folij določila eno tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu (COMEXT).

(150)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(151)

Kadar je bilo to utemeljeno s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila glede na razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. Normalna vrednost je bila zvišana za 2 % zaradi nevračljivih stroškov DDV, izvozna cena pa je bila znižana za 1 % do 3 % zaradi stroškov mednarodnega prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza.

(152)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka in tehtano povprečno ceno celotnega izvoza v Unijo.

(153)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, višja od 150 %. Zato je zaključila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(154)

Komisija je po ugotovitvi o obstoju dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(155)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz LRK je ta pregled temeljil na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo, tj. informacijah, predloženih v zahtevku za pregled, in informacijah iz drugih neodvisnih virov, kot so uradna uvozna statistika in informacije, pridobljene od zainteresiranih strani med preiskavo.

(156)

Za proučitev verjetnega gibanja uvoza v primeru razveljavitve ukrepov je Komisija analizirala neizkoriščeno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije.

(157)

V zahtevku za pregled so vložniki opozorili, da je treba velike zvitke aluminija samo razrezati, da postanejo izdelek, ki se pregleduje, zato je presežna zmogljivost Kitajske za proizvodnjo velikih zvitkov aluminija pomembna pri določanju presežnih zmogljivosti za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(158)

Kot je navedeno v zahtevku za pregled, je bilo v izvedbeni uredbi Komisije z dne 17. decembra 2015 o razširitvi protidampinških ukrepov na aluminijaste folije v velikih zvitkih po pregledu zaradi izteka ukrepa (76) ocenjeno, da kitajska proizvodna zmogljivost za vse vrste aluminijastih folij za 450 000 ton presega skupno domačo kitajsko potrošnjo. Ocenjeno je bilo tudi, da bi se ta proizvodna zmogljivost z 2,5 milijona ton leta 2014 povečala na 2,8 milijona ton v letu 2018, povečanje domače potrošnje pa verjetno ne bi bilo dovolj za absorpcijo vse večje zmogljivosti (77). Potrošnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji znaša približno 85 600 ton.

(159)

V končni ugotovitvi v protidampinški in izravnalni preiskavi v zvezi z aluminijastimi folijami v velikih zvitkih, ki temelji na odgovorih izvoznikov in proizvajalcev iz LRK, je komisija ZDA za mednarodno trgovino neizkoriščeno zmogljivost LRK za proizvodnjo aluminijaste folije za leti 2017 in 2018 ocenila na 161 233 ton oziroma 157 305 ton (78), kar znatno presega povpraševanje v EU.

(160)

Poleg tega so odgovori štirih skupin proizvajalcev v LRK, ki so predložili izpolnjene obrazce za vzorčenje, potrdili, da imajo v povprečju neizkoriščeno zmogljivost v višini približno 25 %.

(161)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da ima LRK znatne presežne zmogljivosti, zato obstaja velika verjetnost, da se bo obseg uvoza v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov močno povečal in okrepil pritisk na cene.

(162)

Informacijam, ki so jih v zvezi s tem predložili vložniki, zainteresirane strani niso nasprotovale. Komisija ni našla dokazov, ki bi nasprotovali tem informacijam.

(163)

Da bi ugotovila morebitno gibanje uvoza v primeru razveljavitve ukrepov, je Komisija proučila privlačnost trga Unije glede na cene.

(164)

V zvezi s tem analiza statističnih podatkov o kitajskih izvoznih cenah ni uporabna, saj se tako surovina kot tudi končni izdelek v LRK sporočata pod istimi oznakami HS.

(165)

Vendar analiza izpolnjenih obrazcev za vzorčenje, ki so jih predložili kitajski proizvajalci, kaže, da kljub veljavnim ukrepom na trgu EU zaračunavajo v povprečju višje cene kot na trgih drugih tretjih držav in na domačem trgu. Cene na trgu EU so bile v povprečju 5 % do 10 % višje od cen v drugih tretjih državah in v povprečju 20 % do 25 % višje od cen na domačem trgu.

(166)

Kot je navedeno v zahtevku za pregled, sta tako Turčija kot tudi Indija leta 2014 oziroma 2017 uvedli protidampinške ukrepe proti aluminijastim folijam iz LRK. Če bi se ukrepi EU v zvezi z gospodinjsko aluminijasto folijo iztekli, bi se prodaja zaradi ukrepov proti uvozu na te druge trge in privlačnosti trga EU v smislu cene zelo verjetno preusmerila na trg EU.

(167)

Zaradi znatnega obsega izvoza in tržnega deleža LRK v obdobju prvotne preiskave (12 994 ton oziroma 13,4 %) in nadaljnjega izvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na trg Unije v obravnavanem obdobju (1 519 ton oziroma 1,8 %), lahko Komisija zaključi, da je trg Unije privlačen za proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v LRK.

(168)

Zato je verjetno, da bi se v primeru izteka ukrepov uvoz iz LRK v Unijo močno povečal, in sicer po dampinških cenah.

(169)

Glede na navedeno ter zlasti glede na stopnjo dampinga, ugotovljeno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, znatno neizkoriščeno zmogljivost, ki je na voljo v LRK, in privlačnost trga Unije Komisija pričakuje, da bi razveljavitev ukrepov verjetno pomenila nadaljevanje dampinga in vstop velikih količin dampinškega izvoza na trg Unije. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(170)

Preiskava je pokazala, da se je izvoz zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval tudi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Kljub sorazmerno majhnemu obsegu uvoza v primerjavi s potrošnjo Unije ugotovljene stopnje dampinga potrjuje analiza izvoznih cen v druge tretje države, za katere se zdi, da so še nižje, kot je navedeno v uvodni izjavi 165. Ob upoštevanju elementov, proučenih v oddelkih 3.7.1 in 3.7.2, je Komisija sklenila tudi, da je zelo verjetno, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov izvažali znatne količine gospodinjske aluminijaste folije v Unijo po dampinških cenah. Zato obstajajo dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga in v vsakem primeru verjetnosti ponovitve dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

(171)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo 20 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(172)

Komisija je ocenila škodo na podlagi trendov v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, prodajo, tržnim deležem, zaposlenostjo, produktivnostjo in rastjo, zbranih na ravni celotne industrije Unije, ter trendov v zvezi s cenami, dobičkonosnostjo, denarnim tokom, zmožnostjo zbiranja kapitala in naložb, zalogami, donosnostjo naložb in plačami, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(173)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela obseg prodaje v Uniji s strani industrije Unije in celoten uvoz v Unijo, kot ju navaja Eurostat.

(174)

Potrošnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(175)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju postopoma zmanjšala za 18 %. Analiza po posameznih letih kaže to postopno zmanjševanje v celotnem obdobju; v obdobju 2014–2015 je potekalo hitreje, od leta 2016 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom pa se je izravnalo.

(176)

Komisija je obseg uvoza iz LRK v Unijo določila na podlagi podatkov Eurostata na ravni TARIC, tržne deleže uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazano v preglednici 2.

(177)

Tržni delež uvoza iz LRK se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(178)

Uvoz iz LRK je bil največji leta 2014, leta 2015 se je znatno zmanjšal, v letu 2016 je rahlo okreval, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je spet znatno zmanjšal, tako da je zmanjšanje v obravnavanem obdobju skupaj znašalo 57 %. Tržni delež uvoza se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal s 3,4 % na 1,8 %.

(179)

Za analizo škode je treba opozoriti, da je uvoz iz LRK s plačanimi dajatvami še naprej vstopal v Unijo skozi celotno obravnavano obdobje.

(180)

Komisija je uporabila cene uvoza iz LRK, ki jih je sporočil Eurostat.

(181)

Povprečne cene uvoza iz LRK v Unijo so se gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Cene uvoza iz LRK

(182)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v letih 2014 in 2015 zvišale za 25 %, leta 2016 so se nekoliko znižale, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižale skoraj na raven iz leta 2014.

(183)

V obravnavanem obdobju je povprečna cena uvoza iz LRK na tono ostala bistveno nižja od povprečne prodajne cene na tono in povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije na tono, kot je prikazano v preglednici 10.

(184)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, in podatke Eurostata o cenah uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na ravni CIF, prilagojenih na ceno z vsemi stroški, vključno z zneskom konvencionalne carine.

(185)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek povprečne cene vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(186)

Primerjava je za uvoz iz LRK pokazala 29,3-odstotno povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(187)

Obseg uvoza v Unijo, njegov tržni delež in gibanja cen za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav je prikazan v preglednici 5. Količinska in cenovna gibanja temeljijo na podatkih Eurostata.

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(188)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju nihal. Med letoma 2014 in 2015 se je zmanjšal za 37 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom podvojil, kar kaže na skupno povečanje za 28 % v obravnavanem obdobju.

(189)

Ker se je celotna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, je to povečanje pomenilo povečanje tržnega deleža uvoza iz drugih tretjih držav v istem obdobju s 3,8 % leta 2014 na 6,0 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(190)

Povprečne cene uvoza iz tretjih držav razen LRK so se v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %, vendar so ostale precej pod ravnmi cen industrije Unije, kot so navedene v preglednici 10.

(191)

V obravnavanem obdobju je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav potekal predvsem iz Turčije, Norveške in Tajske.

(192)

Vložniki so v zahtevku za pregled trdili, da se je uvoz iz Norveške v obravnavanem obdobju znatno povečal, pri čemer glede na njihovo poznavanje trga ni bilo proizvodnje izdelka, ki se pregleduje. Vložniki so tudi trdili, da se na Tajskem in v Indoneziji izdelek, ki se pregleduje, pretovarja, ter sumili, da ti izdelki izvirajo iz LRK.

(193)

Komisija je analizirala podatke Eurostata v zvezi z zadevnim uvozom. Obseg uvoza iz Norveške, Tajske in Indonezije v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 6

Uvoz iz Norveške, Tajske in Indonezije

(194)

Komisija ni seznanjena s tem, da bi se na Norveškem proizvajal izdelek, ki se pregleduje. Ugotovila je tudi, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uvoz iz Norveške, Tajske in Indonezije v celoti nadomestil zmanjšanje uvoza iz LRK. Vložniki so trdili, da lahko prihaja do izogibanja obstoječim protidampinškim ukrepom za uvoz iz LRK s pretovarjanjem na Norveškem, Tajskem in v Indoneziji. Vendar Komisija ni mogla potrditi dokazov, ki jih je prejela v podporo tej trditvi.

(195)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse zadevne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(196)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je Komisija za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, uporabila vzorčenje.

(197)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(198)

Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije.

(199)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(200)

Komisija je za oba sklopa podatkov ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(201)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost in produktivnost.

(202)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, povprečni stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(203)

Celotna proizvodnja industrije Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

(204)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 % in je sledil zmanjšanju potrošnje Unije. Zmanjšanje je bilo od leta 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom manj izrazito.

(205)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %, kar kaže, da industriji Unije ni povsem uspelo zmanjšati zmogljivost v odziv na zmanjšanje proizvodnje v obravnavanem obdobju.

(206)

Izkoriščenost zmogljivosti je v obravnavanem obdobju nihala, v primerjavi z letom 2014 pa je najnižja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Na splošno se je izkoristek zmogljivosti v zadevnem obdobju zmanjšal za 11 %.

(207)

Obseg prodaje industrije Unije v Uniji in njen tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

(208)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 19 %. Zmanjšanje je sledilo zmanjšanju potrošnje Unije.

(209)

Industrija Unije je med letoma 2014 in 2015 pridobila tržni delež, vendar ga je leta 2016 znova izgubila. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je tržni delež industrije Unije celo nekoliko nižji kot na začetku obravnavanega obdobja.

(210)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja industrije Unije zmanjšala za 17 %, medtem ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 18 %, obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije pa se je zmanjšal za 19 %. Zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju je treba razumeti v okviru upadanja potrošnje v istem obdobju. Tržni delež Unije se je rahlo zmanjšal.

(211)

Zaposlenost in produktivnost industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

(212)

Zaradi zmanjšanja proizvodnje se je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. Vendar je to zmanjšanje zaposlenosti za 17 % nižje od zmanjšanja proizvodnje v obravnavanem obdobju. To je vplivalo na produktivnost proizvajalcev Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %.

(213)

Povprečne prodajne cene na enoto in proizvodni stroški vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

(214)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na tono za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 1 %, medtem ko so se njeni proizvodni stroški na tono v istem obdobju povečali za 7 %.

(215)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(216)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšali.

(217)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 12

Zaloge

(218)

Raven končnih zalog je v obravnavanem obdobju nihala. Skupaj se je v tem obdobju zmanjšala za 7 %.

(219)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je dobiček pred davkom pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(220)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 13

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(221)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšala, in sicer za 155 %. Čeprav se je med letoma 2014 in 2015 izboljšala za 9 %, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom toliko padla, da pomeni izgubo.

(222)

Neto denarni tok, sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 81 %. Med letoma 2014 in 2015 se je podvojil, v letu 2016 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je močno zmanjšal.

(223)

V obravnavanem obdobju so se letne naložbe industrije Unije v podobni izdelek povečale za 4 %.

(224)

Donosnost naložb industrije Unije, dobiček kot odstotek neto knjigovodske vrednosti sredstev, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 145 % in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postala negativna.

(225)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode razvijala negativno ter da sta se gospodarski in finančni položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju poslabšala.

(226)

Zaradi veljavnih ukrepov je industrija Unije lahko ohranila raven cen in tržni delež na upadajočem trgu.

(227)

Obseg proizvodnje in prodaje industrije Unije je sledil enakemu negativnemu trendu kot potrošnja Unije. Vendar negativni trendi dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb niso povezani z zmanjšanjem potrošnje. Ti kazalniki so se na začetku obravnavanega obdobja po uvedbi ukrepov razvijali pozitivno, vendar so se začeli hitro slabšati zaradi znatnega zmanjšanja potrošnje in povečanja stroškov proizvodnje. Industrija Unije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom začela ustvarjati izgubo.

(228)

Hkrati se je v obravnavanem obdobju povečal uvoz iz tretjih držav, in sicer tako absolutno kot tudi glede na tržni delež, ter, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 194, v celoti nadomestil zmanjšanje uvoza iz LRK. Čeprav so bile povprečne cene uvoza iz tretjih držav nižje od cen industrije Unije, Komisija ni mogla ugotoviti, ali je ta uvoz povzročil škodo industriji Unije, saj nabor izdelkov ni bil znan. Vendar je povprečna cena na enoto iz tretjih držav še vedno veliko višja od cen, po katerih je uvoz iz LRK vstopil na trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato poslabšanje gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije sovpada z nadaljnjo prisotnostjo dampinškega uvoza iz LRK v reprezentativnem obsegu na trgu Unije, ki še naprej nelojalno niža cene industrije Unije in tako še naprej povzroča nepravičen konkurenčni pritisk na industrijo Unije.

(229)

Komisija je sklenila, da industrija Unije podlagi splošne ocene dejavnikov škode ni izboljšala svojega gospodarskega in finančnega položaja in ni okrevala po znatni škodi, ki jo je Komisija ugotovila v prvotni preiskavi.

(230)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preverila, ali bi se v primeru izteka ukrepov proti LRK znatna škoda zaradi uvoza iz LRK nadaljevala. Preiskava je pokazala, da je uvoz iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom potekal po dampinških cenah (uvodna izjava 153) in da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga (uvodna izjava 169).

(231)

Da bi ugotovila verjetnost nadaljevanja škode v primeru razveljavitve ukrepov proti LRK, je Komisija analizirala (i) neizkoriščeno zmogljivost, ki je na voljo v LRK, (ii) privlačnost trga Unije in (iii) vpliv kitajskega uvoza na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(232)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 157 do 162, ima LRK znatne presežne zmogljivosti, ki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno presegajo celotno potrošnjo Unije. Poleg tega Komisija ni našla elementov, ki bi lahko nakazovali na večje povečanje domačega povpraševanja po izdelku, ki se pregleduje, v LRK ali na trgih drugih tretjih držav v bližnji prihodnosti. Komisija je zato sklenila, da domače povpraševanje v LRK ali na trgih drugih tretjih držav ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti v LRK.

(233)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 165 do 167, je trg Unije privlačen za proizvajalce izvoznike iz LRK. Tržni delež uvoza iz LRK je v obdobju prvotne preiskave (2010–2011) znašal 13,4 %, kar kaže na možno raven uvoza iz LRK v primeru izteka ukrepov.

(234)

Uvoz iz LRK, razen protidampinške dajatve, bi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 29,3 %. To kaže na verjetno raven cen uvoza iz LRK v primeru razveljavitve ukrepov. Zato je verjetno, da bi se cenovni pritisk na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov povečal, s čimer bi industrija Unije utrpela nadaljnjo škodo.

(235)

Na podlagi navedenega bi proizvajalci izvozniki iz LRK ob odsotnosti ukrepov verjetno povečali svojo navzočnost na trgu Unije v smislu obsega in tržnega deleža, in sicer po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(236)

Stalna prisotnost dampinškega uvoza iz LRK na trgu Unije in njena politika nizkih cen industriji Unije preprečujeta, da bi v celoti izkoristila obstoječe protidampinške ukrepe ter okrevala od preteklih škodljivih dampinških praks. Zaradi prisotnosti tega dampinškega uvoza industrija Unije višjih stroškov ne more upoštevati pri svojih prodajnih cenah, zaradi česar se je njena dobičkonosnost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno poslabšala in se spremenila v izgubo.

(237)

Industrija Unije v primeru razveljavitve ukrepov ob uvozu iz LRK po nizkih cenah ne bi mogla ohraniti svojega obsega prodaje in tržnega deleža. Zelo verjetno je, da bi se tržni delež LRK v primeru izteka ukrepov hitro povečal. Zmanjšanje prodaje bi povzročilo še nižjo stopnjo izkoriščenosti in zvišanje povprečnih proizvodnih stroškov. To bi skupaj s povečanim pritiskom na cene privedlo do nadaljnjega poslabšanja že tako negotovega finančnega položaja industrije Unije, zaprtja proizvodnih obratov in navsezadnje ukinitve industrije.

(238)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov privedel do nadaljevanja škode zaradi uvoza iz LRK in da bi se že zdaj negotov položaj industrije Unije še dodatno poslabšal.

(239)

Razveljavitev ukrepov bi po vsej verjetnosti privedla do znatnega povečanja dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije. Komisija je zato sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost nadaljevanja škode.

(240)

Komisija je ugotovila tudi, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti vodila k ponovitvi škode. Tudi če stalne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne bi bilo mogoče pripisati uvozu zadevnega izdelka, je Komisija ugotovila, da obstaja velika verjetnost ponovitve škode na podlagi nižjih izvoznih cen za tretje države (glej uvodno izjavo 165), znatne neizkoriščene zmogljivosti v LRK in privlačnosti trga EU (glej oddelek 4.7).

(241)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote.

(242)

Njena določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh raznovrstnih vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(243)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode obstajajo prepričljivi razlogi za sklep, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(244)

Preiskava je pokazala, da bi se negotovi položaj industrije Unije v primeru razveljavitve ukrepov nadalje bistveno poslabšal.

(245)

Zato je Komisija sklenila, da bi nadaljevanje ukrepov proti LRK koristilo industriji Unije.

(246)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 16 in 19, se ni javil noben uvoznik ali uporabnik, ki bi sodeloval v tej preiskavi. Tako kot v prejšnjih preiskavah, v katerih uvozniki in uporabniki niso sodelovali, je Komisija sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi negativno vplivalo na uvoznike in uporabnike v Uniji.

(247)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov za sklep, da podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov na uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK ni v interesu Unije.

(248)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila predvidena ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov. Na voljo jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile pripombe na to razkritje in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija ni prejela nobenih pripomb, stališč ali zahtev za zaslišanje.

(249)

Iz navedenega sledi, da je treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z dokončno uredbo, ohraniti.

(250)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, ki so navedene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(251)

Zahtevke za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj poslati Komisiji (79) skupaj z vsemi relevantnimi informacijami. Kakršno koli spremembo dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom v povezavi z na primer spremembo imena ali spremembo glede proizvodnih in prodajnih subjektov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(252)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (80) je obrestna mera, kadar je treba povrniti znesek na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(253)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –