(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je začela veljati 16. avgusta 2012. Zahteve, ki jih vsebuje, in sicer centralni kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC; zahteve po kritju in zahteve za zmanjševanje operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa; obveznost poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih; zahteve za centralne nasprotne stranke (CNS) in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov prispevajo k zmanjšanju sistemskega tveganja s povečanjem preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter zmanjšanjem kreditnega tveganja nasprotne stranke in operativnega tveganja, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)

Poenostavitev nekaterih področij, ki jih zajema Uredba (EU) št. 648/2012, in bolj sorazmeren pristop k njim sta v skladu s programom Komisije o ustreznosti in uspešnosti predpisov, ki je zlasti usmerjen v zmanjševanje regulativnih in upravnih bremen in v katerem je poudarjena potreba po zmanjševanju stroškov in po poenostavitvi, zato da bi politike Unije svoje cilje dosegale čim bolj učinkovito. Ta poenostavitev in bolj sorazmeren pristop ne bi smela posegati v krovna cilja ohranitve finančne stabilnosti in zmanjšanja sistemskih tveganj v skladu z izjavo voditeljev skupine G-20 na vrhu v Pittsburghu 26. septembra 2009.

(3)

Učinkoviti in odporni potrgovalni sistemi in trgi zavarovanj so bistveni elementi za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in krepijo prizadevanja za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

(4)

Komisija je v letih 2015 in 2016 izvedla dve javni posvetovanji o uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija je prispevke o uporabi te uredbe prejela tudi od Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Pri teh javnih posvetovanjih se je izkazalo, da zainteresirane strani podpirajo cilje Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je torej ni treba korenito spremeniti. Komisija je 23. novembra 2016 v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 sprejela splošno poročilo. Čeprav se vse določbe Uredbe (EU) št. 648/2012 še niso uporabljale v celoti in zato celovita ocena navedene uredbe ni bila mogoča, so bila v navedenem poročilu opredeljena področja, na katerih je potrebno ciljno usmerjeno ukrepanje, da se zagotovi sorazmernejše, učinkovitejše in uspešnejše izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Uredba (EU) št. 648/2012 bi morala zajemati vse finančne nasprotne stranke, ki lahko pomenijo pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem. Zato bi bilo treba opredelitev finančne nasprotne stranke spremeniti.

(6)

Programi nakupov delnic za zaposlene so sheme, ki jih običajno uvede podjetje in v okviru katerih lahko osebe neposredno ali posredno vpišejo, kupijo, prejmejo ali imajo v lasti delnice navedenega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine, pod pogojem, da imajo koristi od tega programa vsaj zaposleni ali nekdanji zaposleni zadevnega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine, ali člani ali nekdanji člani odbora zadevnega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine. V sporočilu Komisije z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov so ukrepi v zvezi s programi nakupov delnic za zaposlene opredeljeni kot ukrepi, s katerimi bi lahko okrepili unijo kapitalskih trgov z namenom spodbujanja naložb malih vlagateljev. V skladu z načelom sorazmernosti se zato kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali alternativni investicijski sklad (AIS), vzpostavljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupov delnic za zaposlene, ne bi smel šteti za finančno nasprotno stranko.

(7)

Pri nekaterih finančnih nasprotnih strankah je obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC premajhen, da bi pomenil pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem, in premajhen, da bi bil centralni kliring ekonomsko izvedljiv. Te nasprotne stranke, splošno znane kot majhne finančne nasprotne stranke, bi morale biti izvzete iz obveznosti kliringa, še vedno pa bi zanje morala veljati zahteva za izmenjavo zavarovanja s premoženjem za zmanjševanje morebitnega sistemskega tveganja. Kadar pa pozicija finančne nasprotne stranke presega prag kliringa za vsaj en razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, izračunano na ravni skupine, bi morala obveznost kliringa veljati za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, in sicer zaradi medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank in morebitnega sistemskega tveganja za finančni sistem, ki bi lahko nastalo, če za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne bi bil opravljen centralni kliring. Finančna nasprotna stranka bi morala imeti možnost, da kadar koli dokaže, da njene pozicije ne presegajo več praga kliringa za kateri koli razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, in v tem primeru obveznost kliringa ne bi smela več veljati.

(8)

Nefinančne nasprotne stranke so manj medsebojno povezane kot finančne nasprotne stranke. Poleg tega so pogosto večinoma dejavne le v enem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC. Njihova dejavnost v primerjavi z dejavnostjo finančnih nasprotnih strank zato pomeni manjše sistemsko tveganje za finančni sistem. Področje uporabe obveznosti kliringa za nefinančne nasprotne stranke, ki se odločijo, da bodo svoje pozicije izračunavale vsakih 12 mesecev glede na pragove kliringa, bi bilo zato treba omejiti. Za te nefinančne nasprotne stranke bi morala obveznost kliringa veljati le v zvezi s tistimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki presegajo prag kliringa. Vendar pa bi za nefinančne nasprotne stranke morala še vedno veljati zahteva po izmenjavi zavarovanja s premoženjem, v primeru da bi bil presežen kateri izmed pragov kliringa. Za nefinančne nasprotne stranke, ki se odločijo, da svojih pozicij ne bodo izračunavale glede na pragove kliringa, bi morala obveznost kliringa veljati za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC. Nefinančna nasprotna stranka bi morala imeti možnost, da kadar koli dokaže, da njene pozicije ne presegajo več praga kliringa za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC; v tem primeru obveznost kliringa za navedeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC preneha veljati.

(9)

Da bi upoštevali morebitne spremembe na finančnih trgih, bi ESMA morala redno pregledovati pragove kliringa in jih po potrebi posodobiti. Temu rednemu pregledu bi moralo biti priloženo poročilo.

(10)

Zahteva po kliringu nekaterih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, povzroča pravno negotovost in operativne težave, prinaša pa le majhne koristi. Zlasti pa ta zahteva od nasprotnih strank pri teh pogodbah terja dodatne stroške in napore ter lahko vpliva tudi na nemoteno delovanje trga, ne da bi bistveno izboljšala enotno in dosledno uporabo Uredbe (EU) št. 648/2012 ali vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu. To zahtevo bi bilo zato treba odpraviti.

(11)

Nasprotne stranke z omejenim obsegom dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC imajo težave z dostopom do centralnega kliringa, bodisi kot stranke klirinškega člana ali prek posrednih ureditev kliringa. Zato bi bilo treba zahtevati, da klirinški člani in stranke klirinških članov klirinške storitve za druge nasprotne stranke opravljajo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali to počnejo neposredno ali pa posredno tako, da omogočajo lastnim strankam, da jih opravljajo. Čeprav ta zahteva ne bi smela privesti do regulacije cen ali obveznosti sklepanja pogodb, bi bilo treba klirinškim članom in strankam dovoliti, da nadzorujejo tveganja, povezana s ponujenimi klirinškimi storitvami, kot so tveganja nasprotne stranke.

(12)

Informacije o finančnih instrumentih, zajete z dovoljenji CNS, morda ne določajo vseh razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere ima CNS dovoljenje za kliring. Da bi lahko ESMA izvajala svoje naloge in dolžnosti glede obveznosti kliringa, bi jo morali pristojni organi brez odlašanja uradno obvestiti o vseh informacijah, ki jih prejmejo od CNS v zvezi z namero CNS, da začne izvajati kliring za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki je zajet z njenim obstoječim dovoljenjem.

(13)

V določenih izjemnih okoliščinah bi moralo biti možno uvesti začasno mirovanje obveznosti kliringa. Taka uvedba mirovanja bi morala biti možna, kadar ne bi bila več izpolnjena merila, na podlagi katerih je bila za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uvedena obveznost kliringa. To bi se lahko zgodilo v primeru, kadar bi posamezni razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC postali neprimerni za obvezni centralni kliring ali kadar bi se katero od teh meril v zvezi s posameznimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC bistveno spremenilo. Uvedba mirovanja obveznosti kliringa bi morala biti možna tudi, kadar CNS ne bi več ponujala klirinške storitve za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke ter kadar druge CNS ne bi mogle dovolj hitro prevzeti teh klirinških storitev. Uvedba mirovanja obveznosti kliringa pa bi morala biti možna tudi, kadar bi se to štelo za potrebno zaradi preprečitve resne grožnje za finančno stabilnost v Uniji. Da bi zagotovili finančno stabilnost in preprečili motnje na trgu, bi morala ESMA ob upoštevanju ciljev G-20 zagotoviti, da bi bila v primeru, da je odprava obveznosti kliringa primerna, ta izvedena med mirovanjem obveznosti kliringa in v dovolj dolgem časovnem obdobju, da bi bilo mogoče spremeniti ustrezne regulativne tehnične standarde.

(14)

Obveznost iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7), v skladu s katero morajo nasprotne stranke z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja obveznost kliringa, trgovati na mestih trgovanja, v skladu s postopkom obveznosti trgovanja, podrobno pojasnjenim v navedeni uredbi, začne vejati, če se za določen razred izvedenih finančnih instrumentov določi, da zanj velja obveznost kliringa. Mirovanje obveznosti kliringa lahko povzroči, da nasprotne stranke niso zmožne izpolniti obveznosti trgovanja. Zato bi v primeru, da je bilo zaprošeno, da se uvede mirovanje obveznosti kliringa, in kadar se šteje, da so merila za začetek veljavnosti obveznosti trgovanja bistveno spremenjena, morala ESMA imeti možnost predlagati sočasno mirovanje obveznosti trgovanja na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 namesto Uredbe (EU) št. 600/2014.

(15)

Poročanje o preteklih pogodbah se je izkazalo za težavno zaradi pomanjkanja nekaterih podrobnosti, o katerih je sedaj treba poročati, pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 648/2012 pa o njih ni bilo treba poročati. Posledica sta visoka stopnja neporočanja in slaba kakovost sporočenih podatkov, hkrati pa je breme poročanja o teh pogodbah precejšno. Zato obstaja velika verjetnost, da ti pretekli podatki ne bodo uporabljeni. Poleg tega bodo številne pretekle pogodbe, ko bo začel veljati rok za poročanje o njih, že potekle, skupaj z njimi pa tudi zadevne izpostavljenosti in tveganja. Zaradi tega bi bilo treba zahtevo po poročanju o preteklih pogodbah odpraviti.

(16)

Transakcije znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke, pomenijo le razmeroma majhen del vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC in se uporabljajo predvsem za notranje varovanje pred tveganji znotraj skupin. Te transakcije zato ne prispevajo znatno k sistemskemu tveganju in medsebojni povezanosti, hkrati pa obveznost poročanja o njih povzroča znatne stroške in obremenitve za nefinančne nasprotne stranke. Transakcije med nasprotnimi strankami znotraj skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, bi zato morale biti izvzete iz obveznosti poročanja, ne glede na sedež nefinančne nasprotne stranke.

(17)

Komisija je leta 2017 začela preverjati ustreznost javnega poročanja podjetij. Namen tega preverjanja je zbrati podatke o doslednosti, skladnosti, uspešnosti in učinkovitosti okvira Unije za poročanje. Glede na navedeno bi bilo treba podrobneje preučiti, ali bi bilo mogoče preprečiti nepotrebno podvajanje pri poročanju ter zmanjšati obseg poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, ali ga poenostaviti, pri tem pa upoštevati, da mora biti poročanje pravočasno in da je treba sprejeti ukrepe v skladu z uredbama (EU) št. 648/2012 in (EU) št. 600/2014. Pri tej analizi bi bilo treba predvsem preučiti sporočene podrobnosti, dostopnost podatkov za ustrezne organe in ukrepe za nadaljnjo poenostavitev verig poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, brez nepotrebne izgube informacij, zlasti glede nefinančnih nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa. Možnost splošnejše ocene uspešnosti in učinkovitosti ukrepov, ki jih je uvedla Uredba (EU) št. 648/2012 za izboljšanje delovanja in zmanjšanje bremena poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bi bilo treba preučiti, ko bo na voljo dovolj izkušenj in podatkov o uporabi navedene uredbe, zlasti glede kakovosti in dostopnosti podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov, pa tudi o uvedbi in izvajanju prenosa poročanja.

(18)

Da bi za nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa, zmanjšali breme poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bi morala biti finančna nasprotna stranka praviloma edina odgovorna, tudi pravno, za poročanje – tako v lastnem imenu kot v imenu nefinančnih nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo te nefinančne nasprotne stranke, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti. Da bi zagotovili, da ima finančna nasprotna stranka podatke, potrebne za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, bi morala nefinančna nasprotna stranka predložiti podrobnosti o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni mogoče razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Vendar bi morale nefinančne nasprotne stranke imeti možnost, da se odločijo poročati o svojih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC. V takih primerih bi morala nefinančna nasprotna stranka o tem obvestiti finančno nasprotno stranko ter bi morala biti odgovorna, tudi pravno, za sporočanje teh podatkov in zagotavljanje njihove točnosti.

(19)

Prav tako bi bilo treba določiti, kdo je odgovoren za poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih sta ena ali obe nasprotni stranki KNPVP ali AIS. Zato bi bilo treba opredeliti, da je za poročanje – v imenu KNPVP – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene ta KNPVP, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti odgovorna, tudi pravno, družba, ki ta KNPVP upravlja. Podobno bi moral biti za poročanje – v imenu AIS – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene ta AIS, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti odgovoren, tudi pravno, upravitelj tega AIS.

(20)

Da bi preprečili neskladnosti v Uniji pri uporabi tehnik zmanjševanja tveganja, bi morali pristojni organi postopke upravljanja tveganja, pri katerih je potrebna pravočasna, natančna in primerno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem med nasprotnimi strankami in pri katerih se uporabljajo notranji modeli, ter vse bistvene spremembe teh postopkov zaradi njihove zapletenosti potrditi, preden se začnejo izvajati.

(21)

Ker je potrebno mednarodno regulativno zbliževanje ter ker morajo nefinančne nasprotne stranke in majhne finančne nasprotne stranke zmanjšati tveganja zaradi svoje izpostavljenosti valutnemu tveganju, je treba določiti posebne postopke upravljanja tveganja za fizično poravnane valutne terminske posle in fizično poravnane valutne zamenjave. Primerno je, da se obvezna izmenjava gibljivega kritja pri fizično poravnanih valutnih terminskih poslih in fizično poravnanih valutnih zamenjavah zaradi njihovega specifičnega profila tveganja omeji na transakcije med najbolj sistemskimi nasprotnimi strankami, s čimer se omeji nastanek sistemskega tveganja in prepreči regulativno razhajanje na mednarodni ravni. Mednarodno regulativno zbliževanje bi bilo treba zagotoviti tudi glede postopkov upravljanja tveganja za druge razrede izvedenih finančnih instrumentov.

(22)

Storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju vključujejo storitve, kot je stiskanje portfelja. Stiskanje portfelja je izključeno iz področja uporabe obveznosti trgovanja, določene v Uredbi (EU) št. 600/2014. Za uskladitev Uredbe (EU) št. 648/2012 z Uredbo (EU) št. 600/2014, kadar je to potrebno in ustrezno, bi morala Komisija v sodelovanju z ESMA in ESRB oceniti, za katere storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju bi bilo morda treba odobriti izvzetje iz obveznosti kliringa, pri čemer bi morala upoštevati razlike med navedenima uredbama, možnost za izogibanje obveznosti kliringa, pa tudi to, v kolikšni meri storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju blažijo ali zmanjšujejo tveganje.

(23)

Da se povečata preglednost in predvidljivost začetnih kritij ter da se CNS prepreči, da bi spreminjale svoje modele začetnega kritja na način, ki bi se lahko zdel procikličen, bi morale CNS svojim klirinškim članom zagotoviti tako orodja za simulacijo zahtev za začetno kritje kot podroben pregled modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo. To je v skladu z mednarodnimi standardi, ki sta jih objavila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo in odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti pa z okvirom za razkrivanje, objavljenim decembra 2012, in standardi za javna kvantitativna razkritja za CNS, objavljenimi leta 2015, ki so pomembni za spodbujanje natančnega razumevanja tveganj in stroškov, povezanih z morebitnim sodelovanjem klirinških članov v CNS, in za povečanje preglednosti CNS za udeležence na trgu.

(24)

Nacionalna insolvenčna zakonodaja držav članic ne bi smela preprečevati, da bi bile CNS v primeru insolventnosti klirinškega člana sposobne z zadostno pravno varnostjo prenesti pozicije strank ali izplačati prilive iz likvidacije neposredno strankam, če gre za sredstva na zbirnih in posameznih ločenih računih za stranke. Da bi spodbujali kliring in izboljšali dostop do njega, nacionalna insolvenčna zakonodaja držav članic ne bi smela preprečevati, da bi CNS v zvezi s sredstvi in pozicijami, evidentiranimi na zbirnih ali posameznih ločenih računih za stranke, odprtih pri klirinškemu članu in pri CNS, uporabile postopke v primeru neplačil v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Kadar so vzpostavljene posredne ureditve kliringa, bi morale biti posredne stranke kljub temu še naprej deležne zaščite, ki bi bila po učinku enakovredna zaščiti, določeni s pravili o ločevanju in prenosljivosti ter postopki v primeru neplačil iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(25)

Globe, ki jih ESMA naloži repozitorijem sklenjenih poslov, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, bi morale biti dovolj učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da bi zagotovile učinkovitost nadzornih pooblastil ESMA ter povečale preglednost pozicij in izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente. Zneski glob, ki so bili prvotno določeni v Uredbi (EU) št. 648/2012, se glede na trenutni promet repozitorijev sklenjenih poslov niso izkazali za dovolj odvračilne, to pa bi lahko omejilo učinkovitost na navedeni uredbi temelječih nadzornih pooblastil, ki jih ima ESMA v zvezi z repozitoriji sklenjenih poslov. Zgornjo mejo osnovnih zneskov glob bi bilo zato treba povečati.

(26)

Organi tretje države bi morali imeti dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov Unije, kadar tretja država izpolnjuje določene pogoje, ki zagotavljajo obdelavo teh podatkov, in kadar določa pravno zavezujočo in izvršljivo obveznost, ki organom Unije daje neposreden dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov v tej tretji državi.

(27)

Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (8) za repozitorije sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, omogoča poenostavljen postopek registracije. Podoben poenostavljen postopek registracije bi bilo treba uvesti za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih.

(28)

Zaradi nezadostne kakovosti in preglednosti podatkov, ki jih dajo na voljo repozitoriji sklenjenih poslov, jih subjekti, ki imajo odobren dostop do teh podatkov, težko uporabljajo za spremljanje trgov izvedenih finančnih instrumentov, regulatorji in nadzorniki pa ne morejo pravočasno identificirati tveganj za finančno stabilnost. Za izboljšanje kakovosti in preglednosti podatkov ter za uskladitev zahtev glede poročanja iz Uredbe (EU) št. 648/2012 s tovrstnimi zahtevami iz uredb (EU) 2015/2365 in (EU) št. 600/2014 je potrebna nadaljnja harmonizacija pravil in zahtev v zvezi s poročanjem, zlasti nadaljnja harmonizacija podatkovnih standardov, oblik, metod in ureditev za poročanje ter nadaljnja harmonizacija postopkov, ki bi jih repozitoriji sklenjenih poslov morali uporabljati za potrjevanje popolnosti in točnosti sporočenih podatkov ter postopkov za usklajevanje podatkov s podatki v drugih repozitorijih sklenjenih poslov. Poleg tega bi morali repozitoriji sklenjenih poslov nasprotnim strankam, ki ne poročajo, na zahtevo omogočiti, da pod razumnimi tržnimi pogoji dostopajo do vseh podatkov, sporočenih v njihovem imenu.

(29)

Uredba (EU) št. 648/2012 je vzpostavila konkurenčno okolje za storitve, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov. Nasprotne stranke bi zato morale imeti možnost, da izberejo repozitorij sklenjenih poslov, kateremu želijo poročati, in da repozitorij sklenjenih poslov tudi zamenjajo, če to želijo. Da se olajšajo take zamenjave in se zagotovi neprekinjena razpoložljivost podatkov brez podvajanja, bi morali repozitoriji sklenjenih poslov oblikovati ustrezne politike, s katerimi bi omogočili urejen prenos sporočenih podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar bi to zahtevala nasprotna stranka, za katero velja obveznost poročanja.

(30)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da obveznost kliringa ne velja za pokojninske sheme, dokler CNS ne razvijejo ustrezne tehnične rešitve za prenos zavarovanja z nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja. Ker do zdaj še ni bila razvita izvedljiva rešitev, ki bi pokojninskim shemam omogočala udeležbo v centralnem kliringu, bi bilo treba to prehodno obdobje podaljšati za najmanj nadaljnji dve leti. Vendar bi moral centralni kliring ostati končni cilj, saj trenutni regulativni in tržni premiki udeležencem na trgu omogočajo, da v tem obdobju razvijejo ustrezne tehnične rešitve. Komisija bi morala ob pomoči ESMA, Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) (EBA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in ESRB spremljati napredek CNS, klirinških članov in pokojninskih shem pri oblikovanju izvedljivih rešitev, ki bodo omogočale udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu, in pripraviti poročilo o tem napredku. To poročilo bi moralo zajemati tudi rešitve in zadevne stroške za pokojninske sheme ob upoštevanju regulativnih in tržnih premikov, na primer sprememb, ki zadevajo vrsto finančne nasprotne stranke, za katero velja obveznost kliringa. Da bi se Komisija lahko odzvala na premike, ki ob sprejetju te uredbe niso bili predvideni, bi bilo treba nanjo prenesti pooblastilo, da navedeno prehodno obdobje podaljša dvakrat za eno leto, pri čemer najprej skrbno oceni potrebo po takšnem podaljšanju.

(31)

Prehodno obdobje, med katerim so bile pokojninske sheme izvzete iz obveznosti kliringa, je poteklo 16. avgusta 2018. Zaradi pravne varnosti in da bi se izognili prekinitvi, je treba retroaktivno podaljšati prehodno obdobje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih pokojninske sheme sklenile od 17. avgusta 2018 do 16. junija 2019.

(32)

Da bi poenostavili regulativni okvir, bi bilo treba preučiti, v kolikšni meri je potrebno in primerno obveznost trgovanja iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uskladiti s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi s to uredbo, zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa. Ko bo na voljo dovolj izkušenj in podatkov o uporabi te uredbe, bi bilo treba pripraviti bolj splošno oceno, kakšni so učinki te uredbe na raven kliringa, ki ga izvajajo različne vrste nasprotnih strank, in na razporeditev kliringa znotraj vsake vrste nasprotnih strank, pa tudi na dostopnost klirinških storitev, vključno z učinkovitostjo sprememb, uvedenih s to uredbo, kar zadeva zagotavljanje klirinških storitev pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji s ciljem, da bi omogočili lažji dostop do kliringa.

(33)

Da bi zagotovili dosledno harmonizacijo tega, kdaj tržni pogoji pri opravljanju klirinških storitev štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne, ter da bi pod določenimi pogoji udeležencem na trgu zagotovili več časa, da razvijejo klirinške rešitve za pokojninske sheme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z določitvijo, kdaj tržni pogoji pri opravljanju klirinških storitev štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne, ter s podaljšanjem prehodnega obdobja, v katerem ne bi smela veljati obveznost kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenile pokojninske sheme. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(34)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, zlasti glede uvedbe mirovanja obveznosti kliringa in obveznosti trgovanja ter glede neposrednega dostopa zadevnih organov tretjih držav do informacij v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj in s katerimi bi se za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uvedlo mirovanje obveznosti kliringa in obveznosti trgovanja, saj je za zagotovitev pravne varnosti glede izida postopka za uvedbo mirovanja potrebna takojšnja odločitev in so torej podani ustrezno utemeljeni izredno nujni razlogi.

(35)

Za zagotovitev dosledne harmonizacije pravil o tehnikah zmanjševanja tveganja, registraciji repozitorijev sklenjenih poslov in zahtevah glede poročanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde, ki jih pripravi EBA ali ESMA in ki zadevajo: nadzorne postopke za zagotovitev začetne in tekoče potrditve postopkov upravljanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in primerno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem; podrobnosti o poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran na podlagi Uredbe (EU) 2015/2365; postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov, postopke, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov uporabljajo za preverjanje, ali nasprotna stranka poročevalka oz. subjekt poročevalec izpolnjuje zahteve glede poročanja in ali so sporočene informacije popolne in točne; pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih določeni subjekti dobijo dostop do repozitorijev sklenjenih poslov. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010.

(36)

Prav tako bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde, ki jih pripravi ESMA v zvezi s podatkovnimi standardi za informacije, ki jih je treba sporočati za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov, ter v zvezi z metodami in ureditvami za poročanje ter obliko vloge za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran na podlagi Uredbe (EU) 2015/2365. Komisija bi navedene izvedbene tehnične standarde morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(37)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti, da so pravila sorazmerna, ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena ali stroškov za zagotavljanje skladnosti, ne ogrožajo finančne stabilnosti ter povečujejo preglednost pozicij in izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente OTC, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(38)

Uporabo nekaterih določb te uredbe bi bilo treba odložiti, da se vzpostavijo vsi bistveni izvedbeni ukrepi in se udeležencem na trgu omogoči sprejetje potrebnih ukrepov za namene skladnosti.

(39)

Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 2 se točka 8 nadomesti z naslednjim:

(*1)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349)."

(*2)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338)."

(*3)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1)."

(*4)  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37)."

(*5)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;"

(2)

člen 4 se spremeni:

(3)

vstavi se naslednji člen:

(4)

člen 5 se spremeni:

(5)

členu 6(2) se spremeni:

(6)

vstavi se naslednji člen

(7)

člen 9 se spremeni:

(8)

člen 10 se spremeni:

(9)

v členu 11 se odstavek 15 spremeni:

(10)

v členu 38 se dodata naslednja odstavka:

(11)

v členu 39 se doda naslednji odstavek 11:

(12)

člen 56 se spremeni:

(13)

v členu 62 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

(14)

člen 63 se spremeni:

(15)

člen 64 se spremeni:

(16)

v členu 65 se odstavek 2 spremeni:

(17)

v členu 67, se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(18)

v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(19)

vstavi se naslednji člen:

(20)

v členu 78 se dodata naslednja odstavka:

(21)

v členu 80 se vstavi naslednji odstavek:

(22)

člen 81 se spremeni:

(23)

v členu 82 se odstavki 2 do 6 nadomestijo z naslednjim:

(24)

člen 85 se spremeni:

(25)

v členu 86 se doda naslednji odstavek:

(26)

v členu 89(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(27)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

(a)

določb iz točk 10 in 11 člena 1 te uredbe, ki se nanašajo na člen 38(6) in (7) ter člen 39(11) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljajo od 18. decembra 2019;

(b)

določb iz točke 7(b) člena 1 te uredbe, ki se nanašajo na člen 9(1a) do (1d) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljajo od 18. junija 2020;

(c)

določb iz točk 2(b) in 20 člena 1 te uredbe, ki se nanašata na člen 4(3a) ter člen 78(9) in (10) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljata od 18. junija 2021.