(1)

Consejo Regulador del Tequila (v nadaljnjem besedilu: vložnik), mehiški organ, ustanovljen v skladu z mehiškim pravom, je vložil zahtevo za registracijo pijače „Tequila“ kot geografske označbe v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 110/2008 v skladu s postopkom iz člena 17(1) navedene uredbe. „Tequila“ je žgana pijača, ki se tradicionalno proizvaja v Združenih mehiških državah z destilacijo soka, pridobljenega iz modre agave (sorta Agave tequilana Weber).

(2)

V skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 je Komisija preučila zahtevo vložnika za registracijo imena „Tequila“.

(3)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahteva skladna z Uredbo (ES) št. 110/2008, je v skladu s členom 17(6) navedene uredbe za namene postopka ugovora v Uradnem listu Evropske unije (2) objavila glavne specifikacije tehnične dokumentacije za pijačo „Tequila“.

(4)

V skladu s členom 17(7) Uredbe (ES) št. 110/2008 in členom 13(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 716/2013 (3) sta združenji Unión Española del Licor iz Španije in Vinum et Spiritus iz Belgije v roku vložili ugovor zoper registracijo imena „Tequila“ kot geografsko označbo. Komisija je menila, da sta oba ugovora dopustna v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013. Komisija je prejela tudi ugovor združenja Unión de Licoristas Cataluña ter dodatne informacije združenj Unión Española del Licor in Vinum et Spiritus, vendar v skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 niso bili dopustni, ker niso bili predloženi v roku iz člena 17(7) Uredbe (ES) št. 110/2008.

(5)

Komisija je z dopisom z dne 4. aprila 2017 v skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 dopustna ugovora posredovala vložniku in ga pozvala, naj v dveh mesecih predloži svoja stališča. Vložnik je svoja stališča poslal v zahtevanem roku, in sicer 3. junija 2017.

(6)

V skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 je Komisija z dopisoma z dne 31. julija 2017 stališča vložnika posredovala vložnikoma ugovora ter ju pozvala, naj v dveh mesecih predložita pripombe v skladu s členom 15(2) navedene izvedbene uredbe. Komisija je 22. septembra 2017 prejela odgovor združenja Unión Española del Licor.

(7)

Ugovora Unión Española del Licor in Vinum et Spiritus se nanašata na obvezne zahteve, ki so določene v uradnem standardu NOM-006-SCFI-2012 (alkoholne pijače – „Tequila“ – specifikacije), objavljenem v Diario Oficial de la Federación z dne 13. decembra 2012 (4) (v nadaljnjem besedilu: uradni mehiški standard), in na katere se sklicuje tehnična dokumentacija za pijačo „Tequila“, in sicer glede: (a) zahtev za označevanje tržnih in zdravstvenih informacij ter referenčnih številk pooblaščenih proizvajalcev; (b) omejitev poslovnih dogovorov med dobavitelji in polnilnicami v zvezi z dovoljenjem za uporabo registriranih znamk ali drugih razlikovalnih znakov, kar omejuje možnosti polnilnic, da bi nabavile mehiški proizvod, in omejuje trženje pijače „Tequila“ po ustekleničenju na določene dovoljene znamke, s čimer izvajalcem preprečuje trženje pod lastnimi znamkami brez posebnega dovoljenja; (c) pravil za izdajo dovoljenj izvajalcem v Uniji za ustekleničevanje pijače „Tequila“ in predpisov za postopke ustekleničevanja; (d) zahtev o nadzoru, ki se uporabljajo za pooblaščene polnilnice na ozemlju Unije, ter posledic, določenih v uradnem mehiškem standardu, v primerih neskladnosti; (e) prepovedi trženja v razsutem stanju kategorije mešanica pijače „Tequila“ (ki vsebuje do 49 % vseh reducirajočih sladkorjev iz drugih virov, ki niso sladkorji iz modre agave (sorta Agave tequilana Weber)) znotraj Unije in prepovedi nabavljanja v razsutem stanju kategorije mešanica pijače „Tequila“ prek tretjih držav; in (f) zahteve, da je treba kategorijo 100-odstotna agavova „Tequila“ ustekleničiti v tovarni, ki jo upravljajo pooblaščeni proizvajalci in se nahaja znotraj opredeljenega geografskega območja v Združenih mehiških državah. Vložnika ugovora trdita, da te zahteve zaobidejo in niso združljive s prosto trgovino in svobodno konkurenco glede pijače „Tequila“ v državah članicah ter da zlasti kršijo člen 6 Uredbe (ES) št. 110/2008.

(8)

Vložnik navaja, da bi bilo treba ugovora zavrniti kot nedopustna, ker vložnika ugovora pri njuni vložitvi nista uporabila predloge, ki se zahteva v členu 13(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013, ter nista prikazala, kateri posebni pogoji za registracijo iz Uredbe (ES) št. 110/2008 niso izpolnjeni. Vložnik trdi, da je glavni cilj sistema nadzora nad ustekleničevanjem, trženjem in distribucijo zagotoviti sledljivost in posledično avtentičnost pijače „Tequila“. Navaja še, da lahko vsak izvajalec, ki želi ustekleničevati pijačo „Tequila“ v razsutem stanju, to počne, če pridobi potrdilo o odobritvi polnilnice za to pijačo ter sklene sporazum o skupni odgovornosti za registrirano znamko ali drug razlikovalni znak.

(9)

Poleg tega vložnik meni, da nobena od pripomb, ki postavljajo pod vprašaj uporabo uradnega mehiškega standarda, ni podlaga za ugovor v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, saj je poimenovanje „Tequila“ že zavezujoče na podlagi Sporazuma med Unijo in Združenimi mehiškimi državami z dne 27. maja 1997 o vzajemnem priznavanju in zaščiti označb za žgane pijače (v nadaljnjem besedilu: sporazum iz leta 1997) (5), ki v členu 4(2) določa, da se na ozemlju Unije zaščiteno ime „Tequila“ ne sme uporabljati drugače kot pod pogoji, določenimi v zakonih in drugih predpisih Združenih mehiških držav.

(10)

Glede oblike ugovorov, na katero je opozoril vložnik, sta bila po mnenju Komisije ugovora združenj Unión Española del Licor in Vinum et Spiritus dopustna, saj sta vsebovala vse informacije, zahtevane v obrazcu „Zahtevek za ugovor zoper geografsko označbo“ iz Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 716/2013, in tako izpolnjujeta zahteve iz členov 13(1) in 14(1) navedene izvedbene uredbe.

(11)

Glede veljavnosti pravil iz uradnega mehiškega standarda Komisija meni, da ta, ker gre za predpis tretje države, nima neposrednega ekstrateritorialnega učinka v Uniji. Vendar pa so z objavo glavnih specifikacij tehnične dokumentacije za pijačo „Tequila“ v Uradnem listu Evropske unije nekatera pravila iz uradnega mehiškega standarda izrecno omenjena in se torej razume, da se uporabljajo za proizvod, namenjen izvozu. Med temi pravili so zahteve glede proizvodnje, določbe o označevanju in pravila o ustekleničevanju kategorije 100-odstotna agavova „Tequila“, ki so določeni ali omenjeni v navedeni objavi v Uradnem listu Evropske unije. Sistema, ki izvajalcem ali organom tretje države omogoča, da preprečijo distribucijo proizvoda na celotnem enotnem trgu po njegovem uvozu na način, ki ni skladen z načeli prava Unije, ni mogoče zaščititi z Uredbo (ES) št. 110/2008.

(12)

Glede povezave s sporazumom iz leta 1997, ki je zaščitil ime „Tequila“ na ozemlju Unije, velja spomniti, da morebitna zaščita na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008 sledi drugačni pravni ureditvi, ki je neodvisna od pravne ureditve, določene s sporazumom iz leta 1997. Ker se je vložnik odločil za vložitev zahteve za individualno zaščito geografske označbe „Tequila“ na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008 poleg zaščite na podlagi sporazuma iz leta 1997, je treba pojasniti, da se zaščita na podlagi teh dveh instrumentov uporablja v skladu z ustreznimi pravili vsakega instrumenta.

(13)

Komisija je ocenila argumente in dokaze vložnikov ugovora in vložnika ter sklenila, da bi bilo treba ime „Tequila“ registrirati kot geografsko označbo v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 110/2008 na podlagi naslednjih dejavnikov.

(14)

Glede zahtev za označevanje iz točke (a) uvodne izjave 7 je v členu 6(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 določeno, da lahko države članice določijo dodatna pravila o proizvodnji, opisu, predstavitvi in označevanju, ki so strožja od pravil iz Priloge II k navedeni uredbi, če so združljiva s pravom Unije. Člen 6(1) navedene uredbe se smiselno uporablja za pravila, ki jih določijo organi tretjih držav. Iz uradnega mehiškega standarda in oddelka 9 glavnih specifikacij tehnične dokumentacije za pijačo „Tequila“ je razvidno, da Združene mehiške države poleg pravil iz Uredbe (ES) št. 110/2008 določajo strožja pravila o označevanju vseh proizvodov „Tequila“. Zadevna pravila se nanašajo na tržne in zdravstvene informacije, referenčne številke ter imena in naslove, ki opredeljujejo pooblaščenega proizvajalca ali polnilnico. Te zahteve niso neskladne s pravili Unije o označevanju in zlasti pravili iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zahteva, da so izvajalci opredeljeni z referenčno številko ali imenom in naslovom, je upravičena zaradi preglednosti in sledljivosti ter ni nerazumna. Zato Komisija meni, da razlogi za ugovor v zvezi z zahtevami za označevanje niso utemeljeni in jih je treba zavrniti.

(15)

Omejitve poslovnih dogovorov med dobavitelji in polnilnicami iz točke (b) uvodne izjave 7 ter pravila za izdajo dovoljenj polnilnicam v Uniji in postopki v zvezi s temi dovoljenji iz točke (c) uvodne izjave 7 so upravičeni zaradi potrebe po zagotavljanju sledljivosti in preprečevanju goljufij. Ta pravila se izrecno uporabljajo za označevanje proizvoda, namenjenega za izvoz, kot je navedeno v drugem odstavku oddelka 9 glavnih specifikacij tehnične dokumentacije za pijačo „Tequila“, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, ki se nanaša na uporabo izraza „Tequila“ in registriranih znamk ali drugih razlikovalnih znakov v skladu s sporazumom o skupni odgovornosti, registriranem pri mehiškem uradu za patente in znamke. Komisija meni, da so ta pravila in ureditve, če se nanašajo na uporabo izraza „Tequila“ v Uniji, sorazmerni in upravičeni ter da razlogi za ugovor niso utemeljeni in jih je treba zavrniti.

(16)

Kar zadeva zahteve o nadzoru, ki se uporabljajo za pooblaščene polnilnice na ozemlju Unije, ter posledice, določene v uradnem mehiškem standardu, v primerih neskladnosti iz točke (d) uvodne izjave 7, člen 22 Uredbe (ES) št. 110/2008 vsebuje določbe o preverjanju skladnosti s specifikacijami pred dajanjem proizvoda v promet, kar v primeru pijače „Tequila“ za prodajo potrošnikom vključuje ustekleničevanje, ter zlasti zahteva, da pri proizvodu iz tretje države skladnost preverijo javni organi tretje države ali en ali več organov za potrjevanje proizvodov. Komisija ugotavlja, da so postopki preverjanja in ukrepi v primeru neskladnosti utemeljeni glede na potrebo po zagotavljanju sledljivosti in preprečevanju mešanic in goljufij, ki jih je pri takem proizvodu težko odkriti. Če uradni mehiški standard določa preverjanje skladnosti s specifikacijami iz tehnične dokumentacije, preden se „Tequila“ da v promet za prodajo potrošnikom na trgu Unije, so ta pravila skladna s členom 22(2) Uredbe (ES) št. 110/2008. Zato Komisija meni, da razlogi za ugovor v zvezi z zahtevami o nadzoru niso utemeljeni in jih je treba zavrniti.

(17)

Glede domnevne prepovedi trženja v razsutem stanju kategorije mešanica pijače „Tequila“ znotraj Unije iz točke (e) uvodne izjave 7 Komisija ugotavlja, da je v objavi glavnih specifikacij tehnične dokumentacije za pijačo „Tequila“ v Uradnem listu Evropske unije opredeljeno zgolj posebno pravilo o prepovedi trženja v razsutem stanju kategorije 100-odstotna agavova „Tequila“, ne omenja pa se prepoved trženja v razsutem stanju na enotnem trgu za kategorijo mešanica pijače „Tequila“ po njenem uvozu v Unijo.

(18)

Glede domnevne prepovedi nabavljanja v razsutem stanju kategorije mešanica pijače „Tequila“ prek tretjih držav, ki izhaja iz zahteve po sklenitvi sporazuma o skupni odgovornosti, registriranega pri mehiškem uradu za patente in znamke, za dobavo proizvoda v razsutem stanju ter potrebe po zagotavljanju sledljivosti in preprečevanju goljufij, Komisija meni, da je upravičeno zahtevati, da se sme proizvod v razsutem stanju zunaj Unije nabaviti zgolj pri proizvajalcih v državi porekla. Zato Komisija meni, da razlogi za ugovor v zvezi z omejitvami glede proizvoda v razsutem stanju niso utemeljeni in jih je treba zavrniti.

(19)

Glede ugovora, da zahteva po obveznem ustekleničevanju znotraj označenega geografskega območja, ki velja za kategorijo 100-odstotna agavova „Tequila“, iz točke (f) uvodne izjave 7 ni v skladu s pravom Unije, je treba poudariti, da je v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 kakršne koli omejitve glede ustekleničevanja žgane pijače na označenem geografskem območju treba utemeljiti v tehnični dokumentaciji, saj pomenijo potencialno omejevanje prostega pretoka blaga in svobode opravljanja storitev na enotnem trgu. Pravo Unije se ne uporablja za določitev, ali tretja država lahko ali ne omeji ustekleničevanje na svojem ozemlju, uporablja pa se za preprečevanje omejitev glede ponovnega ustekleničevanja ali ustekleničevanja proizvoda v razsutem stanju znotraj Unije, če je bil takšen proizvod izvožen iz tretje države v Unijo. Takšne omejitve so lahko dovoljene le, če so potrebne, sorazmerne in primerne za zaščito ugleda geografske označbe (7).

(20)

V oddelku 7 glavnih specifikacij tehnične dokumentacije vložnik navaja, da je namen omejitve glede ustekleničevanja ohraniti večjo organoleptično kompleksnost, ki bi lahko bila ogrožena pri prevozu v razsutem stanju, saj niso dodani nobeni drugi sladkorji razen tistih, ki se pridobivajo iz modre agave (sorta Agave tequilana Weber). Vložnik poleg tega trdi, da obstaja še en razlog za omejitev glede ustekleničevanja, namreč ohranitev ugleda pijače 100-odstotna agavova „Tequila“, ki večinoma temelji na posebnih lastnostih in splošneje na kakovosti proizvoda, ta kakovost pa temelji na znanju lokalnih pooblaščenih proizvajalcev in jo lahko ogrozijo mešanice in goljufije, ki jih je težko odkriti. Zadevno zahtevo je treba šteti za združljivo s pravom Unije kljub njenemu omejevalnemu učinku, če se izkaže, da je potrebna, sorazmerna in zmožna ohraniti velik ugled, ki ga mehiško ime „Tequila“ nedvomno uživa med potrošniki. Iz informacij v tehnični dokumentaciji izhaja, da se omejitev glede ustekleničevanja nanaša zgolj na eno kategorijo pijače „Tequila“ in ne pomeni ovire za uvoz v Unijo v razsutem stanju kategorije mešanica pijače „Tequila“ (ki vsebuje do 49 % sladkorja iz drugih virov kot surovina), za katero se ta omejitev ne uporablja. Ozemeljsko področje uporabe omejitve je omejeno na označeno geografsko območje za pijačo „Tequila“, ki vključuje pet mehiških držav. Dokazi, ki jih je predložil vložnik, kažejo, da je ta omejitev upravičena kot sorazmeren in ustrezen ukrep za jamčenje sestave proizvoda in njegovega ugleda med potrošniki. Poleg tega niso bili navedeni manj omejevalni alternativni ukrepi, s katerimi bi bilo mogoče doseči ustrezno raven nadzora. Zato je potrebna utemeljitev omejitve glede obveznega ustekleničevanja kategorije 100-odstotna agavova „Tequila“ združljiva s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013.

(21)

Iz navedenih razlogov Komisija meni, da razlogi, navedeni v ugovoru zoper registracijo geografske označbe „Tequila“ v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 110/2008 v zvezi z obveznim ustekleničevanjem na označenem geografskem območju, ki velja za kategorijo 100-odstotna agavova „Tequila“, niso utemeljeni in jih je treba zavrniti.

(22)

Glede na navedeno in v skladu s členom 17(8) Uredbe (ES) št. 110/2008 Komisija meni, da zahteva za registracijo pijače „Tequila“ kot geografske označbe izpolnjuje pogoje iz navedene uredbe. Ime „Tequila“ bi bilo zato treba zaščititi in registrirati kot geografsko označbo v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 110/2008.

(23)

Uredbo (ES) št. 110/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za žgane pijače –