EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018R0969

Uredba Komisije (EU) 2018/969 z dne 9. julija 2018 o spremembi Priloge V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede zahtev za odstranitev snovi s specifičnim tveganjem pri malih prežvekovalcih (Besedilo velja za EGP.)

C/2018/3304

UL L 174, 10.7.2018, p. 12–14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/969/oj

10.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/12


UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/969

z dne 9. julija 2018

o spremembi Priloge V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede zahtev za odstranitev snovi s specifičnim tveganjem pri malih prežvekovalcih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) ter zlasti prvega odstavka člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (v nadaljnjem besedilu: TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Uredba (ES) št. 999/2001 opredeljuje snovi s specifičnim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: SST) kot tkiva iz Priloge V k navedeni uredbi ter določa, da se SST odstranijo in uničijo v skladu s Prilogo V k navedeni uredbi in Uredbo (ES) št. 1069/2009 (2). Odstranitev SST je ukrep za odpravo tveganja za bovine spongiformne encefalopatije (v nadaljnjem besedilu: BSE) pri govedu, ovcah in kozah. Seznam SST pri ovcah in kozah je naveden v točki 1(b) Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(3)

Priporočila Svetovne organizacije za zdravje živali glede BSE, določena v poglavju 11.4 njenega Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali (3), se uporabljajo samo za povzročitelja BSE pri govedu. Kar zadeva ovce in koze, Svetovna organizacija za zdravje živali torej nima seznama tkiv, s katerimi se ne bi smelo trgovati zaradi njihovega tveganja za BSE.

(4)

Strateški dokument Komisije o TSE za obdobje 2010–2015 (4) predvideva možnost pregleda sedanjega seznama SST na podlagi znanstvenih dokazov in ob upoštevanju razvoja epidemioloških razmer v zvezi z BSE. Epidemiološke razmere v zvezi z BSE so se v Uniji znatno izboljšale. Leta 2016 je bilo prijavljenih pet primerov BSE pri govedu v Uniji v primerjavi z 2 166 prijavljenimi primeri leta 2001. To izboljšanje razmer v zvezi z BSE v Uniji se odraža v dejstvu, da ima zdaj 24 držav članic Unije poleg dveh regij ene države članice status zanemarljivega tveganja za BSE v skladu z Odločbo Komisije 2007/453/ES (5) na podlagi statusa tveganja za BSE, ki ga je priznala Svetovna organizacija za zdravje živali.

(5)

Glede SST pri malih prežvekovalcih Strateški dokument Komisije o TSE za obdobje 2010–2015 omenja oceno tveganja, ki je potekala v tistem času, o primernosti seznama SST za male prežvekovalce. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: agencija EFSA) je objavila to oceno tveganja 2. decembra 2010 v znanstvenem mnenju o infektivnosti BSE/TSE v tkivih malih prežvekovalcev (v nadaljnjem besedilu: mnenje agencije EFSA iz leta 2010) (6). V navedenem mnenju je agencija EFSA ocenila, da je število malih prežvekovalcev, ki so okuženi z BSE in bi lahko vsako leto vstopili v prehransko verigo v Uniji, zelo omejeno, ter potrdila, da v skladu s to oceno kakršna koli razširjena epidemija BSE pri populaciji malih prežvekovalcev v Uniji ni verjetna. Ta sklep agencije EFSA velja za celotno Unijo ne glede na status tveganja držav članic za BSE.

(6)

Kot je omenjeno v skupnem znanstvenem mnenju o kakršni koli morebitni epidemiološki ali molekularni povezavi med TSE pri živalih in ljudeh, ki sta ga 9. decembra 2010 (7) sprejela agencija EFSA in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, sta bila v svetovnem merilu prijavljena samo dva primera naravno prisotne BSE pri kozah in noben primer naravno prisotne BSE pri ovcah. Navedena dva primera naravno prisotne BSE sta bila odkrita pri kozah, rojenih pred uvedbo prepovedi krmljenja rejnih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami in v času, ko je bila epidemija BSE pri govedu na vrhuncu.

(7)

Agencija EFSA je 5. avgusta 2015 objavila znanstveno mnenje (8) v zvezi z zahtevo za pregled znanstvene publikacije o zoonotskem potencialu prionov praskavca pri ovcah. V navedenem mnenju je ugotovila, da ni dokazov o vzročni povezavi med praskavcem in TSE pri ljudeh, ter potrdila, da je edini povzročitelj TSE, ki je dokazano zoonotski, povzročitelj klasične BSE. Poleg tega je agencija EFSA poudarila, da ni epidemioloških dokazov o zoonotskih lastnostih praskavca, zlasti ker je pojavnost sporadične Creutzfeldt-Jakobove bolezni pri ljudeh v državah z minimalno pojavnostjo praskavca in v državah z visoko pojavnostjo praskavca podobna.

(8)

Zato je primerno spremeniti obstoječe zahteve za odstranitev SST pri malih prežvekovalcih, da bodo pri okuženih malih prežvekovalcih kot SST označena samo tkiva z najvišjimi stopnjami infektivnosti BSE. Glede na mnenje agencije EFSA iz leta 2010 eksperimentalni podatki kažejo, da so najvišje stopnje infektivnosti pri ovcah, cepljenih proti BSE, v možganih in hrbtenjači.

(9)

Ker je v praksi težko zagotoviti, da ne pride do kontaminacije kosti lobanje z možganskim tkivom, bi morala biti lobanja ovc in koz, starejših od 12 mesecev ali ki jim je stalni sekalec predrl dlesni, še naprej označena kot SST v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(10)

Zato bi se kot SST pri ovcah in kozah morali šteti samo lobanja, vključno z možgani in očmi, in hrbtenjača živali, starejših od 12 mesecev ali ki jim je stalni sekalec predrl dlesni.

(11)

Zaradi specifičnosti reje ovc in koz je le redko mogoče določiti točen datum rojstva navedenih živali, zato taki podatki niso vključeni v register na gospodarstvu, ki se zahteva v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (9). Zato se trenutno zahteva odstranitev možganov, lobanje in oči ovc in koz, če je žival starejša od 12 mesecev ali če ji je stalni sekalec predrl dlesni.

(12)

Starost ovc in koz, ki se oceni na podlagi rasti in razvoja zob, je le približna, saj se datum, ko prvi stalni sekalec ovc in koz predre dlesni, lahko razlikuje za več mesecev. Starost živali se lahko z isto stopnjo zanesljivosti določi tudi z drugimi metodami za ocenjevanje, ali so ovce in koze, poslane v zakol, starejše od 12 mesecev. Ker so take metode lahko odvisne od posebnosti pri načinu zakola ovc in koz na nacionalni ravni, bi moral njihovo zanesljivost oceniti pristojni organ države članice zakola. Točko 1(b) Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba spremeniti in vključiti možnost, da se za oceno, ali je žival starejša od 12 mesecev, uporabi metoda, ki jo je odobril pristojni organ države članice zakola.

(13)

Prilogo V k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi V k Uredbi (ES) št. 999/2001 se točka 1(b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

glede ovc in koz: lobanja, vključno z možgani in očmi, in hrbtenjača živali, starejših od 12 mesecev ali ki jim je stalni sekalec predrl dlesni ali starejših od 12 mesecev, kot je bilo ocenjeno z metodo, ki jo je odobril pristojni organ države članice zakola.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. julija 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(3)  http://www.oie.int/index.php?id=169&L=0&htmfile=chapitre_bse.htm.

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Drugi časovni načrt za TSE – Strateški dokument o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah za obdobje 2010–2015“; COM(2010) 384 final.

(5)  Odločba Komisije 2007/453/ES z dne 29. junija 2007 o določitvi BSE-statusa držav članic ali tretjih držav ali njihovih regij v skladu z njihovim tveganjem BSE (UL L 172, 30.6.2007, str. 84).

(6)  EFSA Journal 2010; 8(12):1875 [92 str.].

(7)  EFSA Journal 2011; 9(1):1945 [111 str.].

(8)  EFSA Journal 2015; 13(8):4197 [58 str.].

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).


Top