11.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/34

(1)

Sprejeti bi bilo treba regulativne tehnične standarde za natančnejše opredelitve iz člena 2 Direktive 2002/87/ES in zagotovitev ustrezne uskladitve določb o dopolnilnem nadzoru, sprejetih v skladu s členoma 7 in 8 zadevne direktive ter Prilogo II k navedeni direktivi.

(2)

Pomembno je zagotoviti dodatne podrobnosti v zvezi z elementi, ki jih je treba upoštevati za namene poročanja pomembnih poslov v skupini in pomembnih koncentracij tveganja.

(3)

V skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2002/87/ES morajo države članice zahtevati, da regulirane osebe ali mešani finančni holdingi izpolnjujejo določene obveznosti glede poročanja. Takšno poročanje bi moralo potekati usklajeno, da bi koordinatorjem in drugim ustreznim pristojnim organom pomagalo pri ugotavljanju relevantnih vprašanj ter da bi omogočilo učinkovitejšo izmenjavo informacij. Za doseganje večje doslednosti v poročilih o pomembnih koncentracijah tveganja in poslih v skupini bi morali regulirane osebe in mešani finančni holdingi koordinatorju sporočati vsaj nekatere standardizirane minimalne informacije.

(4)

V skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2002/87/ES so koordinatorji pristojni tudi za spremljanje pomembnih koncentracij tveganja in pomembnih poslov v skupini ter za prepoznavanje tistih vrst tveganj in poslov, o katerih morajo poročati regulirane osebe v finančnem konglomeratu. Koordinatorji so prav tako pristojni za določanje pragov. Da se te določbe uskladijo, bi bilo treba določiti metodologijo, ki bo koordinatorjem in drugim ustreznim pristojnim organom v pomoč pri izvajanju njihovih nalog.

(5)

Ukrepi za dopolnilni nadzor koncentracije tveganja in poslov v skupini se po Uniji razlikujejo. Ob priznavanju obstoječih pravnih okvirov na ravni Unije in na nacionalni ravni bi bilo treba določiti več minimalnih nadzornih ukrepov v zvezi z dopolnilnim nadzorom koncentracije tveganja in poslov v skupini. Z upoštevanjem teh minimalnih ukrepov bodo pristojni organi zagotovili enake konkurenčne pogoje in olajšali usklajevanje nadzornih praks v Uniji.

(6)

Zahteve za regulirane osebe ali mešane finančne holdinge nadgrajujejo obstoječe sektorske zahteve glede koncentracije tveganja in poslov v skupini ter se jih ne bi smelo obravnavati kot podvajanje teh zahtev.

(7)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki so jih Komisiji predložili evropski nadzorni organi (Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

(8)

Evropski nadzorni organi so opravili odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirali morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosili za mnenje njihove interesne skupine v skladu s členom 37 uredb (EU) št. 1093/2010 (2), št. 1094/2010 (3) oziroma št. 1095/2010 (4) Evropskega parlamenta in Sveta –

(a)

vzpostavitvi natančnejših opredelitev „poslov v skupini“ in „koncentracije tveganja“, določenih v točkah (18) in (19) člena 2 Direktive 2002/87/ES, z določitvijo meril za oceno, kdaj se ti štejejo za pomembne;

(b)

uskladitvi predpisov, sprejetih na podlagi členov 7 in 8 Direktive 2002/87/ES ter Priloge II k navedeni direktivi, v zvezi z:

(a)

naložbe in bilančne pogodbe med podjetji, vključno z nepremičninami, obveznicami, lastniškim kapitalom, posojili, hibridnimi in podrejenimi instrumenti, vrednostnimi papirji, zavarovanimi z dolžniškimi instrumenti, dogovori o centralizaciji upravljanja sredstev ali gotovine ali o delitvi stroškov, pokojninskimi shemami, upravljanjem, zalednimi pisarnami ali drugimi storitvami, dividendami, plačili obresti in drugimi terjatvami;

(b)

posle z obveznostmi, jamstvi in akreditivi ter druge zunajbilančne posle;

(c)

posle z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(d)

nakup, prodajo ali zakup sredstev in obveznosti;

(e)

opravnine v skupini, ki so povezane z distribucijskimi pogodbami;

(f)

posle za prenos izpostavljenosti tveganju med subjekti znotraj finančnega konglomerata, vključno s posli s subjekti s posebnim namenom ali pomožnimi subjekti;

(g)

dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in retrocesije;

(h)

posle, ki so sestavljeni iz več povezanih poslov, pri katerih se sredstva ali obveznosti prenesejo na subjekte zunaj finančnega konglomerata, vendar pa se izpostavljenost tveganju na koncu vrne v finančni konglomerat.

(a)

posebno strukturo finančnega konglomerata, zapletenost poslov v skupini, posebno geografsko lokacijo nasprotne stranke in ali je nasprotna stranka regulirana oseba ali ne;

(b)

možnost širjenja negativnih vplivov znotraj finančnega konglomerata;

(c)

možnost izogibanja sektorskim pravilom;

(d)

morebitna nasprotja interesov;

(e)

plačilno sposobnost in likvidnostni položaj nasprotne stranke;

(f)

posle med subjekti, ki pripadajo različnim sektorjem finančnega konglomerata, če se o teh ni poročalo že na sektorski ravni;

(g)

posle znotraj finančnega sektorja, o katerih se ne poroča že v skladu z določbami sektorskih pravil.

(a)

datume in zneske pomembnih poslov, imena in številke v poslovnem registru ali druge identifikacijske številke zadevnih subjektov v skupini in nasprotnih strank, vključno z identifikatorjem pravnih subjektov (LEI), kjer je to ustrezno;

(b)

kratek opis pomembnih poslov v skupini glede na vrste poslov, določene v odstavku 1;

(c)

skupno količino vseh pomembnih poslov v skupini posameznega finančnega konglomerata v določenem obdobju poročanja;

(d)

informacije o načinu obvladovanja nasprotij interesov in tveganj širjenja negativnih vplivov na ravni finančnega konglomerata v zvezi s pomembnimi posli v skupini, pri čemer upoštevajo strategijo finančnega konglomerata za združevanje dejavnosti v sektorjih bančnih, zavarovalniških in investicijskih storitev ali sektorsko samooceno lastnih tveganj, vključno z upoštevanjem obvladovanja nasprotij interesov in tveganj širjenja negativnih vplivov v zvezi s pomembnimi posli v skupini.

(a)

neposredne ali posredne;

(b)

bilančne in zunajbilančne postavke;

(c)

zadevajo regulirane in neregulirane osebe ter iste ali različne finančne sektorje v finančnem konglomeratu;

(d)

obsegajo katero koli kombinacijo ali interakcijo izpostavljenosti iz točk (a), (b) ali (c).

(a)

plačilno sposobnost in likvidnostni položaj na ravni finančnega konglomerata in posameznih subjektov v finančnem konglomeratu;

(b)

velikost, zapletenost in posebno strukturo finančnega konglomerata, vključno z obstojem subjektov s posebnim namenom, pomožnih subjektov in subjektov tretjih držav;

(c)

posebno strukturo obvladovanja tveganja finančnega konglomerata in značilnosti sistema upravljanja;

(d)

razpršitev izpostavljenosti in diverzifikacijo naložbenega portfelja finančnega konglomerata;

(e)

razpršitev finančnih dejavnosti finančnega konglomerata glede na geografska območja in poslovna področja;

(f)

razmerje, povezanost in interakcijo med dejavniki tveganja vseh subjektov v finančnem konglomeratu;

(g)

možnost širjenja negativnih vplivov znotraj finančnega konglomerata;

(h)

možnost izogibanja sektorskim pravilom;

(i)

morebitna nasprotja interesov;

(j)

raven ali obseg tveganj;

(k)

možnost kopičenja in interakcije izpostavljenosti za subjekte, ki pripadajo različnim finančnim sektorjem finančnega konglomerata, če se o teh ni poročalo že na sektorski ravni;

(l)

izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja finančnega konglomerata, o katerih se ne poroča v skladu z določbami sektorskih pravil.

(a)

opis pomembne koncentracije tveganja glede na vrste tveganj, določene v odstavku 1;

(b)

razčlenitev pomembne koncentracije tveganja po nasprotnih strankah in skupinah medsebojno povezanih nasprotnih strank, geografskih območjih, gospodarskih sektorjih in valutah z navedbo imen, številk v poslovnem registru ali drugih identifikacijskih številk zadevne skupine podjetij v finančnem konglomeratu in njihovih zadevnih nasprotnih strank, vključno z LEI, kjer je to ustrezno;

(c)

skupni znesek vsake pomembne koncentracije tveganja ob koncu posameznega obdobja poročanja, ovrednoten v skladu z veljavnimi sektorskimi pravili;

(d)

če je ustrezno, znesek pomembne koncentracije tveganja ob upoštevanju tehnik zmanjševanja tveganja in faktorjev uteži tveganja;

(e)

informacije o načinu obvladovanja nasprotij interesov in tveganja širjenja negativnih vplivov na ravni finančnega konglomerata v zvezi s koncentracijo tveganja, pri čemer upoštevajo strategijo finančnega konglomerata za združevanje dejavnosti v sektorjih bančnih, zavarovalniških in investicijskih storitev ali sektorsko samooceno lastnih tveganj, vključno z upoštevanjem obvladovanja nasprotij interesov in tveganj širjenja negativnih vplivov v zvezi s koncentracijo tveganja.

1.

zahtevajo, kjer je to primerno, da regulirane osebe ali mešani finančni holdingi:

2.

določijo ustrezne pragove za prepoznavanje in spremljanje pomembne koncentracije tveganja in pomembnih poslov v skupini.