17.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/3

(1)

V skladu s členoma 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije, institucije Unije pa bi morale državljanom in predstavniškim združenjem dajati možnost izražanja in javne izmenjave mnenj na vseh področjih delovanja Unije ter vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.

(2)

Cilj Unije in držav članic je, da v skladu s sporočilom Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ zagotovijo rast, zaposlovanje, produktivnost in socialno kohezijo v prihodnjem desetletju.

(3)

Biti državljan Unije z uveljavljenimi pravicami ima objektivno gledano dodano vrednost, vendar Unija ni vedno učinkovita pri izpostavljanju povezave med reševanjem široke vrste gospodarskih in družbenih težav ter politikami Unije. Zato pomembni dosežki, kot so mir in stabilnost v Evropi, dolgoročna trajnostna rast, stabilne cene, učinkovito varstvo potrošnikov in okolja ter spodbujanje temeljnih pravic, pri državljanih niso vedno vzbudili močnega občutka pripadnosti Uniji.

(4)

Da bi državljanom približali Evropo in jim omogočili polno sodelovanje pri izgradnji še tesneje povezane Unije, so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja prek nadnacionalnih dejavnosti in dejavnosti na ravni Unije. Evropska državljanska pobuda zagotavlja edinstveno priložnost za neposredno sodelovanje državljanov pri razvoju zakonodaje EU (3).

(5)

V Sklepu št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je določen akcijski program, ki potrjuje potrebo po spodbujanju trajnega dialoga z organizacijami civilne družbe in občinami ter po podpori aktivnega udejstvovanja državljanov.

(6)

Vmesno ocenjevalno poročilo o programu „Evropa za državljane“ (2013–2017), poleg javnega spletnega posvetovanja in dvema zaporednima posvetovalnima srečanjema z zainteresiranimi stranmi so potrdili, da je nov program „Evropa za državljane“ po mnenju organizacij civilne družbe in sodelujočih posameznikov pomemben. Prav tako je bilo izoblikovano mnenje, da bi ga bilo treba uvesti, da bi na organizacijski ravni okrepil zmogljivosti, na osebni ravni pa povečal zanimanje za zadeve Unije. S to uredbo bi zato bilo treba uvesti program „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: Program).

(7)

Kar zadeva teme projektov, njihovo vpetost v lokalne in regionalne okvire ter sestavo zainteresiranih strani, bi morale obstajati pomembne sinergije z drugimi programi Unije, in sicer na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladih, športa, kulture in avdiovizualnih vsebin, temeljnih pravic in svoboščin, socialnega vključevanja, enakosti spolov, boja proti diskriminaciji, raziskav in inovacij, informacijske družbe, širitve in zunanjega delovanja Unije.

(8)

Da bi Program okrepil vse vidike javnega življenja, bi moral zajemati vrsto različnih ukrepov, vključno s srečanji in stiki državljanov ter njihovimi razpravami o državljanskih vprašanjih, dogodki na ravni Unije, pobudami za ozaveščanje in spodbujanje refleksije o ključnih trenutkih evropske zgodovine, pobudami za večjo ozaveščenost evropskih državljanov, zlasti mladih, o zgodovini Unije in delovanju njenih institucij ter razpravami o vprašanjih evropskih politik.

(9)

V Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu ter sklepih Sveta z zasedanja 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi, je poudarjen pomen ohranjanja spomina kot načina za preseganje preteklosti in gradnjo prihodnosti ter izpostavljena vloga Unije pri lajšanju, širjenju in spodbujanju kolektivnega spomina na te zločine. Treba bi bilo treba upoštevati tudi pomen zgodovinskih, kulturnih in medkulturnih vidikov, pa tudi obstoječe povezave med zgodovinskim spominom in evropsko identiteto.

(10)

Horizontalna razsežnost Programa bi morala zagotavljati vrednotenje in prenosljivost rezultatov za večji učinek in dolgoročno trajnost. V ta namen bi bilo treba začete dejavnosti povezati s politično agendo Unije in o njih ustrezno obveščati.

(11)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženemu vključevanju in sodelovanju državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic v okviru nadnacionalnih projektov in dejavnosti, pri tem pa upoštevati večjezičnost Unije in potrebo po vključevanju nezadostno zastopanih skupin.

(12)

Države, ki pristopajo, države kandidatke in potencialne kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, na eni strani, ter države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, na drugi strani, se v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami, štejejo za potencialne udeleženke v programih Unije. K sodelovanju v Programu so poleg tega v skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES (5), upravičeni čezmorske države in ozemlja.

(13)

Cilja ustvarjanja trdne in trajne demokracije ter razvijanja uspešne civilne družbe bi morala biti skupna tako Programu kot Uredbi (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Unija državam, ki sodelujejo pri evropskem instrumentu sosedstva, ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti skupnim vrednotam in načelom.

(14)

Sredstva, dodeljena za dejavnosti obveščanja na podlagi te uredbe, bi lahko prispevali tudi k institucionalnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

(15)

Program bi bilo treba v sodelovanju s Komisijo in državami članicami redno spremljati in neodvisno ocenjevati, da se omogočijo prilagoditve, potrebne za pravilno izvajanje ukrepov.

(16)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (8).

(17)

Prednost pri nepovratnih sredstvih bi morali imeti projekti z velikim učinkom, ne glede na njihov obseg, zlasti tisti, ki so neposredno povezani s politikami Unije in usmerjeni v sodelovanje pri oblikovanju politične agende Unije. Poleg tega bi bilo treba izvajanje Programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja še bolj poenostaviti z uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in financiranja po stroških na enoto.

(18)

Da bi zagotovili kontinuiteto finančne podpore, ki jo zajema Program, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2014. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi.

(19)

Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevati k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo, spodbujati evropsko državljanstvo ter izboljšati pogoje za državljansko in demokratično udeležbo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi nadnacionalnosti in večstranskosti Programa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(20)

Referenčni finančni znesek Programa v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (9) je vključen v to uredbo za celotno trajanje Programa, ne da bi to vplivalo na proračunska pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta, kot so opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(21)

Ta uredba bi morala določiti prehodne ukrepe za spremljanje ukrepov, ki se na podlagi Sklepa št. 1904/2006/ES začnejo pred 31. decembrom 2013.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v okviru področja uporabe in ciljev Programa. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10) –

(a)

prispevati k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo;

(b)

krepiti evropsko državljanstvo in izboljšati pogoje za državljansko in demokratično udeležbo na ravni Unije.

(a)

večja ozaveščenost o zgodovinskem spominu, skupni zgodovini, vrednotah Unije in namenu Unije, in sicer spodbujati mir, vrednote Unije in blaginjo njenih narodov s spodbujanjem razprave, refleksije in razvijanjem mrež;

(b)

spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije z razvijanjem njihovega razumevanja procesa oblikovanja politik Unije ter spodbujanjem priložnosti za družbeno in medkulturno udejstvovanje ter prostovoljstvo na ravni Unije.

(a)

„evropski zgodovinski spomin“;

(b)

„demokratično delovanje in državljanska udeležba“.

(a)

dejavnosti vzajemnega učenja in sodelovanja, kot so:

(b)

strukturna podpora organizacijam, kot so:

(c)

analitične dejavnosti na ravni Unije, kot so:

(d)

dejavnosti za večjo ozaveščenost in širjenje informacij, namenjene uporabi in nadaljnjemu ovrednotenju rezultatov podprtih pobud ter izpostavljanju dobrih praks, kot so:

(a)

države članice;

(b)

države, ki pristopajo, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav pri programih Unije, ki so določeni v ustreznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(c)

države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z navedenim sporazumom.

(a)

vmesno ocenjevalno poročilo o doseženih rezultatih ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja Programa, in sicer do 31. decembra 2017;

(b)

sporočilo o nadaljevanju Programa, in sicer do 31. decembra 2018;

(c)

naknadno ocenjevalno poročilo, in sicer do 1. julija 2023.