Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012D0778

    2012/778/: Sklep Sveta z dne 4. decembra 2012 o razveljavitvi Odločbe 2009/587/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

    UL L 342, 14.12.2012, p. 43–44 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2012/778/oj

    14.12.2012   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 342/43


    SKLEP SVETA

    z dne 4. decembra 2012

    o razveljavitvi Odločbe 2009/587/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

    (2012/778/EU)

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

    ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Po priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) je Svet dne 7. julija 2009 z Odločbo 2009/587/ES (1) odločil, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj. Svet je opozoril, da je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2008 dosegel 4,7 % BDP in tako znatno presegel referenčno vrednost 3 % BDP, hkrati pa je bil bruto javnofinančni dolg nad referenčno vrednostjo 60 % BDP od leta 2003 in v letu 2008 znašal 64,1 % BDP (2).

    (2)

    Prav tako je Svet 7. julija 2009 na priporočilo Komisije na Malto naslovil tudi priporočilo v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (3), v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do leta 2010. Priporočilo je bilo objavljeno.

    (3)

    Dne 16. februarja 2010 je Svet na priporočilo Komisije sklenil, da so bili v skladu z njegovim priporočilom iz člena 104(7) PES sprejeti učinkoviti ukrepi, vendar pa je po sprejetju priporočila na Malti prišlo do nepričakovanih negativnih gospodarskih dogodkov z izredno neugodnimi posledicami za javne finance. Svet je zato za Malto sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s katerim je bil rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja podaljšan za eno leto, tj. do leta 2011. Priporočilo je bilo objavljeno.

    (4)

    Skladno s členom 126(12) PDEU je treba odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta ustrezno zmanjšal.

    (5)

    Skladno s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k PDEU, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (4), morajo države članice v okviru uporabe navedenega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

    (6)

    Pri odločanju, ali bi bilo treba sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, bi moral Svet ravnati na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega bi moral sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti le, če primanjkljaj po napovedih Komisije v obdobju, ki ga zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP.

    (7)

    Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Malta poslala pred 1. aprilom 2012, in na podlagi napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 so utemeljene naslednje ugotovitve:

    Odkar je dosegel najvišjo vrednost leta 2008, se je javnofinančni primanjkljaj postopoma zmanjševal in leta 2011 znašal 2,7 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Precejšnje izboljšanje v primerjavi z letom 2010, ko je javnofinančni primanjkljaj znašal 3,6 % BDP, je zlasti posledica povečanja prihodkov za 0,7 % BDP. Učinek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja v letu 2011 po oceni napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 znaša 0,7 % BDP. Ocenjuje se, da se je strukturni saldo, tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2011 izboljšal za 1 odstotno točko BDP, kar je več kot zahtevana fiskalna konsolidacija v višini vsaj ¾ % BDP, ki jo je priporočil Svet.

    Glede na napoved služb Komisije iz jeseni 2012 naj bi se primanjkljaj v letu 2012 zmanjšal na 2,6 % BDP, predvsem zaradi ukrepov za povečanje prihodkov, ki se večinoma štejejo za enkratne; čisti učinek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja je ocenjen na 1 % BDP. Ob nespremenjeni politiki, tj. brez vključitve ukrepov fiskalne konsolidacije iz proračuna za leto 2013, ki je bil sprejet po roku, zajetem v napovedi, naj bi se javnofinančni primanjkljaj povečal na 2,9 % BDP v letu 2013, preden se bo ponovno zmanjšal na 2,6 % BDP v letu 2014, kar v obdobju, ki ga pokriva napoved, ostaja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Cilj programa stabilnosti iz aprila 2012 so nižji primanjkljaji, in sicer 2,2 % BDP v letu 2012, 1,7 % BDP v letu 2013 in 1,1 % BDP v letu 2014. Razlika med napovedjo služb Komisije iz jeseni 2012 in ciljem programa stabilnosti za 2012 je v glavnem posledica bolj dinamične rasti prihodkov v slednjem.

    V obdobju po roku v letu 2011, ki ga je določil Svet, pričakovanja glede proračuna v napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 ne kažejo na izboljšanje ciklično prilagojenega proračunskega salda v letu 2012, če se ne upošteva učinek enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2013 pa na izboljšanje BDP za ¼ odstotne točke. To je pod merilom 0,5 % BDP za prilagoditev za potrebe doseganja srednjeročnega proračunskega cilja, zahtevano v okviru preventivne komponente Pakta za stabilnost in rast, zlasti v Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (5). Taka počasna prilagoditev se napoveduje zaradi splošno uravnoteženih konjukturnih razmer, tj. ocenjuje se, da bo proizvodna vrzel blizu nič. Hkrati se pričakuje, da bodo prihodki od davkov relativno malo prispevali k rasti. V letu 2012 gospodarsko rast poganja zlasti neto izvoz, medtem ko naj bi bilo domače povpraševanje precej šibko v primerjavi s preteklimi trendi. Izboljšanje v letu 2014 naj bi znašalo ½ odstotne točke BDP. Poleg tega naj bi v letu 2012 realna stopnja rasti javnofinančnih odhodkov, brez učinka diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, ostala pod merilom referenčne srednjeročne stopnje potencialne rasti BDP, kot jo določa člen 5 Uredbe (ES) št. 1466/97. Vendar bi v primeru nespremenjenih politik realna neto rast odhodkov v letih 2013 in 2014 znatno prekoračila to merilo referenčne stopnje.

    Bruto javnofinančni dolg kot delež BDP je od leta 2008 naraščal in v letu 2011 dosegel 70,9 % BDP. Napoved služb Komisije iz jeseni 2012 predvideva, da se bo delež dolga še povečeval in v letu 2012 dosegel 72,4 % BDP, v letu 2013 73,1 % BDP in v letu 2014 72,8 % BDP. Program stabilnosti za leto 2012 nasprotno predvideva, da se bo delež dolga po letu 2011 začel zmanjševati in v letu 2014 dosegel 67,4 % BDP. Do razlike med obema napovedma prihaja zaradi nižjega primarnega presežka in večje uskladitve stanj in tokov v jesenski napovedi.

    (8)

    Svet poudarja, da bi z začetkom leta 2012, ki je leto po odpravi čezmernega primanjkljaja, in v obdobju treh let, Malta morala doseči zadosten napredek pri izpolnjevanju zahteve v zvezi z merilom glede dolga v skladu s členom 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1467/97.

    (9)

    Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj na Malti do roka v letu 2011 odpravljen, zato bi bilo treba razveljaviti Odločbo 2009/587/ES –

    SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Iz celovite ocene izhaja, da je čezmerni primanjkljaj na Malti odpravljen.

    Člen 2

    Odločba 2009/587/ES se razveljavi.

    Člen 3

    Ta sklep je naslovljen na Malto.

    V Bruslju, 4. decembra 2012

    Za Svet

    Predsednik

    V. SHIARLY


    (1)  UL L 202, 4.8.2009, str. 42.

    (2)  Javnofinančni primanjkljaj in dolg za leto 2008 sta bila pozneje popravljena na 4,6 % BDP oziroma 62,0 % BDP.

    (3)  UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

    (4)  UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

    (5)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.


    Top