15.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/22

(1)

Komisija je 16. februarja 2008 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih sveč, svečk in podobnega s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Skupnost.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki so jo 3. januarja 2008 vložili nekateri proizvajalci nekaterih sveč, svečk in podobnega, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru približno 60 %, v celotni proizvodnji nekaterih sveč, svečk in podobnega v Skupnosti. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu tega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek preiskave.

(3)

Komisija je pritožnike, proizvajalce izvoznike, uvoznike, druge stranke, za katere je znano, da jih postopek zadeva, in predstavnike LRK uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v časovnem okviru, določenem v obvestilu o začetku.

(4)

Pritožniki, drugi proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki iz LRK, uvozniki, vključno s skupinami velikih trgovcev na drobno in dobavitelji surovin, so predstavili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se lahko uporabi vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, so bili vsi znani proizvajalci izvozniki v LRK, uvozniki in proizvajalci v Skupnosti zaprošeni, da se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.

(6)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (32) do (39), je enainštirideset proizvajalcev izvoznikov iz LRK predložilo potrebne informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi prejetih informacij sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je Komisija izbrala vzorec osmih proizvajalcev iz LRK ali skupin povezanih družb, ki imajo največji obseg izvoza v Skupnost. Vsi zadevni proizvajalci izvozniki in njihovo združenje ter organi LRK so bili s tem seznanjeni in so se strinjali z izbiro vzorca.

(7)

Da bi lahko proizvajalci izvozniki iz LRK vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom iz LRK, za katere je znano, da jih to zadeva, in organom LRK poslala obrazce zahtevka.

(8)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom iz LRK, organom LRK in pritožnikom. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če zanj obstajajo posebni razlogi.

(9)

En proizvajalec izvoznik, ki ni bil vključen v vzorec, ker ni izpolnjeval meril iz člena 17(1) osnovne uredbe, je zahteval individualno stopnjo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar se je štelo, da bi posamezna preiskava predstavljala preveliko obremenitev in bi onemogočila, da se preiskava v primernem času zaključi. Zato je bilo začasno sklenjeno, da zahteve za posamezno preiskavo proizvajalca izvoznika ni mogoče sprejeti.

(10)

Komisija je vprašalnike poslala vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku pregleda, to je enaintrideset proizvajalcev Skupnosti, dvaintrideset uvoznikov in dva dobavitelja surovin.

(11)

Odgovore so poslali proizvajalci Skupnosti pritožniki, šest nepovezanih uvoznikov in dva dobavitelja.

(12)

V zvezi z državo, ki jo zadeva ta preiskava, je Komisija prejela izpolnjene obrazce za vzorčenje od enainštiridesetih proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(13)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preverjanje trendov, pomembnih za določitev škode, je zajelo obdobje od leta 2004 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek so nekatere sveče, svečke in podobno, razen nagrobnih sveč in drugih zunanjih svetil na gorivo, izvožene v Skupnost in s poreklom iz LRK (sveče). Proizvodni postopek za izdelavo sveč je precej preprost in vključuje segrevanje surovin (predvsem parafinskega voska in stearina) in oblikovanje sveče v modelih ali posodah med postopkom hlajenja. Sveče proizvajajo toploto in svetlobo, vendar se pogosto uporabljajo kot notranji okras, npr. v različnih svečnikih, podstavkih in drugih okrasnih predmetih.

(16)

Sveče so običajno uvrščene pod oznake KN 3406 00 11, 3406 00 19 in 3406 00 90.

(17)

Zadevni izdelek ne vključuje nagrobnih sveč in drugih zunanjih svetil na gorivo. Ti so lahko opredeljeni kot izdelki, katerih gorivo vsebuje več kot 500 ppm toluena in/ali več kot 100 ppm benzena in/ali imajo stenj s premerom vsaj 5 milimetrov in/ali se posamično nahajajo v plastični posodi s pokončnimi stenami, ki merijo vsaj 5 cm v višino. Štelo se je, da ta merila jasno ločujejo vrste sveč, ki jih ta preiskava zajema, od vrst, ki jih ne.

(18)

Preiskava je pokazala, da obstaja veliko različnih vrst sveč, kot so koničaste sveče, čajne svečke, in veliko drugih sezonskih sveč in posebnih vrst sveč, ki se proizvajajo v LRK in prodajajo na trgu Skupnosti. Različne vrste sveč se lahko razlikujejo glede na velikost, obliko, barvo, lahko so odišavljene ali neodišavljene itd., vendar imajo vse enake kemijske in tehnične značilnosti in namene uporabe ter so večinoma zamenljive. Zato se šteje, da vse sveče, ki jih zajema sedanja preiskava, spadajo v isto skupino izdelkov.

(19)

Nekatere zainteresirane stranke so predložile stališča in zahtevke v zvezi z opredelitvijo zadevnega izdelka. Trdile so, da so nagrobne sveče in zunanja svetila na gorivo neutemeljeno izključeni iz obsega izdelkov, ker industrija Skupnosti prevladuje na tem področju in ker tehnična merila, navedena v uvodni izjavi (16), niso enotna, saj nagrobne sveče in druga zunanja svetila na gorivo ne presegajo vedno zgoraj navedenih značilnosti. Poleg tega so trdile, da razlikovanje med svečami ter nagrobnimi svečami in drugimi zunanjimi svetili na gorivo ne temelji na nobenem standardu ali normativih industrije in je v nasprotju z domnevo, da so čajne svečke in druge sveče vključene v opredelitev zadevnega izdelka.

(20)

Druge stranke so trdile, da so proizvodni postopki, obseg izdelkov, ki se proizvajajo v LRK, in vrste sveč, ki se izvozijo v Skupnost, zelo tipični. V zvezi s tem je bilo navedeno, da izvozniki iz LRK pogosto izvozijo zadevni izdelek skupaj z drugimi dodatki, kot so steklena posoda in/ali top-sveče, pri čemer izvozna vrednost vključuje vse dele in ne le sveč. Vse te vrste bi bilo treba izključiti iz preiskave.

(21)

Poleg tega se je utemeljevalo, da proizvajalci izvozniki iz LRK pogosto proizvajajo ročno izdelane ali posebne sveče z dodatnimi postopki obdelave, kot so tiskanje, strganje in lakiranje. Te vrste so delovno intenzivne, t.i. „izbrane“ ali „posebne“ sveče, ki se ne proizvajajo v Skupnosti. Glede na to so te stranke trdile, da je treba iz obsega izdelkov te preiskave izključiti tudi posebne sveče.

(22)

Opozoriti je treba, da zgornje navedbe niso bile točno določene in niso vključevale ustreznih dokazov, da zadevni izdelek ni bil pravilno opredeljen v obvestilu o začetku. Dejansko je bilo v skladu z zgornjimi navedbami ugotovljeno, da imajo vse vrste zadevnega izdelka enake osnovne kemijske in tehnične značilnosti in namene uporabe ter so večinoma zamenljive. V zvezi z navedbami o nagrobnih svečah in zunanjih svetilih na gorivo je ugotovljeno, da je možno te izdelke razlikovati od drugih vrst sveč na podlagi tehničnih in kemijskih meril iz uvodne izjave (16) zgoraj. Dejstvo, da po eni strani proizvajalci Skupnosti morda prevladujejo na zadevnem posebnem področju ali da se po drugi strani domneva, da proizvajalci Skupnosti ne izdelujejo nekaterih vrst zadevnega izdelka, ni pomembno in ne spremeni opredelitve zadevnega izdelka.

(23)

Poleg tega je treba opozoriti, da proizvodni postopki, raznolikost vrst izdelkov, ki se proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, obstoj ali neobstoj normativov niso sami po sebi utemeljeni razlogi, ki kažejo, da je treba opredelitev zadevnega izdelka spremeniti.

(24)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je treba vrsto tako imenovanih čajnih svečk razlikovati od drugih sveč, ker imajo drugačne fizikalne značilnosti, kot sta velikost in dejstvo, da je vosek v posodi, da se prepreči izlivanje ali kapljanje voska. Poleg tega je glavni namen čajne svečke proizvodnja toplote, medtem ko se sveče uporabljajo predvsem za proizvodnjo svetlobe.

(25)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da sveče, ki jih je industrija Skupnosti proizvedla in prodala na trgu Skupnosti, niso bile podobne zadevnemu izdelku. Trdile so zlasti, da se je zadevni izdelek prodajal predvsem v kompletih, ki so vključevali druge okrasne predmete, kot so svečniki, podstavki, drugi keramični ali stekleni predmeti, in da ni bilo mogoče ugotoviti vrednosti sveče v kompletu. Poleg tega se je navajalo, da so proizvajalci Skupnosti prodajali le standardne vrste sveč, proizvajalci izvozniki iz LRK pa so prodajali velike količine posebnih vrst sveč, ki niso primerljive s standardnimi vrstami.

(26)

V zvezi z navedbo glede uporabe nekaterih vrst sveč je treba opozoriti, da je bilo med zaslišanjem, na katerem je sodelovalo zlasti Združenje proizvajalcev sveč iz LRK, navedeno, da se domača potrošnja v LRK v zadnjih letih znatno povečuje in da je bil glavni namen uporabe sveč, prodanih na domačem trgu, enak kot v Skupnosti, in sicer so se uporabljale kot notranji okras. V zvezi z domnevno različno uporabo sveč (svetloba) in čajnih svečk (toplota) je bilo ugotovljeno, da sta ti vrsti izdelkov zamenljivi in da se lahko obe vrsti uporabljata za zagotavljanje svetlobe in toplote, vendar se, kot je navedeno v uvodni izjavi (15) zgoraj, uporabljata predvsem kot notranji okras.

(27)

Poleg tega je treba opozoriti, kot je navedeno v uvodni izjavi (17) zgoraj, da obstajajo različne vrste sveč, ki se lahko razlikujejo glede na velikost, obliko ali barvo, vendar imajo vse enake osnovne kemijske in tehnične značilnosti in namene uporabe ter so večinoma zamenljive. Zato se šteje, da vrste sveč, ki jih zajema sedanja preiskava, spadajo v isto skupino izdelkov.

(28)

Merila za določitev „podobnega izdelka“ temeljijo na tehničnih in kemijskih značilnostih in načinih končne uporabe ali funkcijah izdelka in ne na dejavnikih, kot so oblika, vonj, barva ali druge značilnosti, ki jih je navedla zainteresirana stranka. Razlike glede velikosti ne vplivajo na opredelitev zadevnega izdelka in podobnega izdelka, saj ni mogoče najti jasnih razlik med izdelki, ki spadajo v isto skupino izdelkov, v zvezi z njihovimi glavnimi osnovnimi tehničnimi in kemijskimi značilnostmi, končno uporabo in zaznavanjem uporabnikov.

(29)

Glede na navedbe in dokaze, ki so jih predložile zainteresirane stranke, in vse druge dostopne informacije na tej stopnji preiskave se šteje, da niso bile ugotovljene razlike med zadevnim izdelkom in svečami, ki jih proizvajajo in prodajajo izvozniki/proizvajalci na notranjem trgu in proizvajalci v Skupnosti, ki je predstavljala tudi primerljivo državo za določitev normalne vrednosti v zvezi z LRK. Te sveče imajo predvsem enake osnovne tehnične in kemijske značilnosti in enako osnovno uporabo. Zato se začasno sklene, da se vse vrste sveč obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(30)

Na sedanji stopnji preiskave Komisija ni prejela dovolj dokazov, da se fizikalne značilnosti in/ali končna uporaba čajnih svečk bistveno razlikujejo od fizikalnih lastnosti in/ali končne uporabe drugih sveč, zato je treba na njihovi podlagi ugotoviti, da čajne svečke in druge sveče na spadajo v isto skupino izdelkov. Med preiskavo bodo dodatno raziskani in preučeni vsi utemeljeni zahtevki, ki se lahko predložijo v zvezi z vprašanjem podobnega izdelka.

(31)

Glede na veliko število proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo pritožbo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Na podlagi analize izpolnjenih vprašalnikov o vzorčenju je bil na koncu izbran vzorec petih proizvajalcev na podlagi merila največjega obsega proizvodnje iz člena 17(1) osnovne uredbe.

(32)

Glede na veliko število uvoznikov, ugotovljeno na podlagi pritožbe, je bilo v obvestilu o začetku predvideno tudi vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Vendar na podlagi analize števila vprašalnikov o vzorčenju vzorčenje za uvoznike ni bilo potrebno.

(33)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo v obvestilu o začetku za ugotavljanje dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(34)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz LRK pozvani, da se javijo v 15 dneh od začetka preiskave in posredujejo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji, natančnih dejavnostih v zvezi s proizvodnjo sveč in o imenih in dejavnostih vseh njihovih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka.

(35)

Za izbiro reprezentativnega vzorca so potekala tudi posvetovanja z organi LRK in združenjem proizvajalcev.

(36)

Skupaj se je javilo in predložilo potrebne informacije v navedenem roku iz obvestila o začetku enainštirideset proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupinami povezanih družb iz LRK. Vsi so predložili poročilo o izvozu sveč v Skupnost med OP in, razen enega proizvajalca z dokaj zanemarljivim obsegom izvoza, izrazili željo po vključitvi v vzorec. Zato se za štirideset proizvajalcev izvoznikov šteje, da sodelujejo pri sedanji preiskavi („sodelujoči izvozniki“).

(37)

Za proizvajalce izvoznike, ki se niso javili v prej omenjenem roku ali niso pravočasno predložili zahtevanih informacij, se je štelo, da ne sodelujejo pri preiskavi. Primerjava med podatki Eurostata o uvozu in obsegom izvoza zadevnega izdelka v Skupnost, o katerem so za OP poročale družbe iz uvodne izjave (36), kaže, da je bilo sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov zelo nizko, kot je navedeno v uvodni izjavi (86) spodaj.

(38)

Vzorec je bil v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza sveč v Skupnost, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Na podlagi prejetih informacij proizvajalcev izvoznikov je Komisija izbrala vzorec osmih družb ali skupin povezanih družb, ki imajo največji obseg izvoza v Skupnost. Na podlagi informacij o vzorčenju je izvoz izbranih družb v OP predstavljal več kot 73 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost, ki so ga navedli sodelujoči proizvajalci izvozniki iz uvodne izjave (36) zgoraj. Zato se je štelo, da bo tak vzorec omogočil omejitev preiskave na razumno število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo možno preiskati v razpoložljivem času, hkrati pa zagotoviti visoko raven reprezentativnosti. Vsi zadevni proizvajalci izvozniki in njihovo združenje ter organi LRK so bili s tem seznanjeni in so se strinjali z izbiro vzorca.

(39)

Dva sodelujoča izvoznika, ki nista bila vključena v vzorec, sta zahtevala vključitev v vzorec z utemeljitvijo, da bi bilo treba pri izbiri vzorca upoštevati merila, kot so i) obseg izdelkov proizvajalcev izvoznikov, ii) vrsta strank v Skupnosti, iii) geografska reprezentativnost, iv) tuje naložbe in v) stopnja odvisnosti od izvoza v Skupnost.

(40)

V zvezi s tem je ugotovljeno, da ta merila niso določena v členu 17(1) osnovne uredbe v zvezi z izbiro vzorca. Zato so bili zahtevki zavrnjeni.

(41)

En proizvajalec izvoznik, ki ni bil vključen v vzorec, ker ni izpolnjeval meril iz člena 17(1) osnovne uredbe, je zahteval individualno stopnjo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(42)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (37) zgoraj, je bil vzorec omejen na razumno število družb, ki jih je bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. Družbe, preiskane za namen preiskave dampinga v LRK, so navedene v uvodni izjavi (13) zgoraj. Glede na preverjanje v prostorih veliko vzorčenih družb, ki je vključevalo preverjanje zahtevkov za tržnogospodarsko obravnavo in odgovorov na vprašalnik, se je štelo, da bi posamezne preiskave predstavljale preveliko obremenitev in bi onemogočile pravočasen zaključek preiskave.

(43)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da zahteve za posamezno preiskavo proizvajalca izvoznika ni mogoče sprejeti.

(44)

Med preveritvijo na kraju samem en sodelujoči izvoznik iz skupine družb, izbranih v vzorcu, ni predložil osnovne dokumentacije za več vprašanj, kot so domača prodaja, izvoz, gibanje zalog, prejemki v tuji valuti, bančni depoziti in osnovna sredstva, ki so bila nujna za preverjanje njegovih obrazcev zahtevka za TGO. Poleg tega ni predložil i) napovedi DDV, ii) posebnih računov z obračunanim DDV, ki jih organi potrebujejo za znižanje izvoznih dajatev, in iii) davčnih napovedi, ki jih potrdijo organi. Namesto tega dokumenti, predloženi na kraju samem, niso bili potrjeni in se je štelo, da so zavajajoči in da vsebujejo napačne informacije. Ugotovljena so bila tudi odstopanja med računovodskimi listinami, predloženimi v odgovorih, in dokumenti, predloženimi na kraju samem. To je pomenilo, da verodostojnosti in natančnosti obrazcev zahtevka za TGO ni bilo mogoče preveriti na kraju samem.

(45)

Glede na te okoliščine je bil izvoznik obveščen, da je v skladu s členom 18 osnovne uredbe predvideno, da ugotovitve in sklepe utemelji na podlagi dostopnih dejstev, in dana mu je bila možnost za pripombe.

(46)

Izvoznik je v odgovoru navedel, da ni vodil računovodskih listin, ki niso zakonsko predpisane v skladu s kitajsko računovodsko zakonodajo. Vendar ni predložil dokumentacije, s katero bi utemeljil svojo trditev, ali obrazložitve, zakaj ni vodil in predložil uradne dokumentacije, ki jo potrdijo organi v LRK. Na koncu je v svojih pripombah potrdil odstopanja, ugotovljena v odgovorih in dokumentaciji, predloženi na kraju samem.

(47)

V teh okoliščinah informacije, ki jih je predložila ta skupina povezanih družb, niso bile upoštevane in uporabljena so bila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(48)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(49)

Merila so na kratko in le zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(50)

Vse vzorčene družbe so zahtevale TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v navedenih rokih izpolnile obrazec zahtevka za TGO. Komisija je v prostorih zadevnih družb poiskala in preverila informacije, predložene v obrazcih zahtevka, in vse druge informacije, ki so se ji zdele pomembne.

(51)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (44) do (47) zgoraj, je bilo treba za enega vložnika TGO uporabiti člen 18 osnovne uredbe, ker ni predložil potrebnih informacij ali je predložil zavajajoče informacije med preveritvijo na kraju samem.

(52)

Poleg tega je bilo pri preveritvi ugotovljeno, da pet drugih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni izpolnjevalo meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe za odobritev TGO.

(53)

Dva proizvajalca izvoznika nista izpolnjevala merila 2, ker nista mogla dokazati, da so bile njune računovodske evidence pregledane neodvisno v skladu z MRS. Natančneje, ugotovljeno je bilo, da računovodski izkazi enega proizvajalca izvoznika v zvezi s posojili povezanim strankam niso bili v skladu z MRS 24 in MRS 32. V primeru drugega proizvajalca izvoznika so njegovi računovodski izkazi vsebovali več neskladij in pomanjkljivosti in glede osnovnih sredstev niso bili v skladu z MRS 1 in MRS 38.

(54)

En sodelujoči izvoznik ni izpolnjeval zahtev iz meril 1 do 3. Prvič, ni mogel dokazati, da so njegove odločitve temeljile na tržnih signalih in brez znatnega poseganja države, saj so bile ugotovljene omejitve njegovih nabavnih in prodajnih dejavnosti (merilo 1). Drugič, ni dokazal, da so bile njegove računovodske evidence pregledane v skladu z MRS, ker konti osnovnih sredstev niso bili v skladu z MRS 1 in MRS 38 (merilo 2). Ugotovljena so bila tudi izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, v obliki neustreznih vrednotenj glede pravice do uporabe zemljišč (merilo 3).

(55)

Drug sodelujoči izvoznik ni mogel dokazati, da izpolnjuje merilo 1, ker njegove odločitve niso temeljile na tržnih signalih in brez znatnega poseganja države zaradi omejitev njegovih nabavnih in prodajnih dejavnosti.

(56)

En sodelujoči izvoznik ni mogel dokazati, da izpolnjuje merili 1 in 3. Ugotovljeno je bilo, da njegove poslovne odločitve v zvezi z naložbami niso bile sprejete brez znatnega poseganja države. Lokalni organi so vplivali na njegove poslovne odločitve in finančno prispevali h gradnji tehnološkega središča (merilo 1). Ugotovljena so bila tudi izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, v obliki neustreznih vrednotenj glede pravice do uporabe zemljišč (merilo 3).

(57)

Dva sodelujoča izvoznika sta dokazala, da izpolnjujeta merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in jima je lahko bila odobrena TGO. Glede na pripombe, prejete po razkritju ugotovitev v zvezi z TGO, pa bo odobritev TGO za obe družbi še dodatno preverjena.

(58)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe, in se jim zato odobri individualna obravnava (IO).

(59)

Sodelujoči izvozniki, ki niso izpolnili meril TGO, so prav tako zaprosili za IO, če jim TGO ne bi bila odobrena.

(60)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno ugotovljeno, da naslednjih pet proizvajalcev izvoznikov iz LRK izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe:

(61)

Komisija je za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej za vsako družbo, ki ji je bila odobrena TGO, ugotovila, ali je bil obseg domače prodaje zadevnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza podobnega izdelka v Skupnost med OP.

(62)

Pri enem sodelujočem izvozniku je bilo ugotovljeno, da je bil obseg njegove domače prodaje reprezentativen. Za drugega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena TGO, pa je bilo ugotovljeno, da ni imel prodaje na notranjem trgu.

(63)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelkov, ki jih je na domačem trgu prodajal proizvajalec izvoznik, katerega obseg domače prodaje je v celoti reprezentativen, in so enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(64)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje za izvoz v Skupnost primerljive vrste izdelka.

(65)

Komisija je posledično proučila, ali se lahko prodaja na domačem trgu zadevne družbe šteje kot prodaja v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(66)

Za vrste izdelkov, ki na notranjem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, kot je navedeno v uvodni izjavi 64 zgoraj, ali ki se niso prodajale v okviru običajnega poteka trgovine, je bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi člena 2(6) osnovne uredbe. Zato so bili povprečnim proizvodnim stroškom družbe v OP prišteti prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA) ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je zadevna družba ustvarila z domačo prodajo podobnega izdelka.

(67)

Za enega sodelujočega izvoznika, ki mu je bila odobrena TGO, normalne vrednosti ni bilo mogoče določiti na podlagi domače prodaje. Zato je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe tako, da je bil proizvodnim stroškom družbe za zadevni izdelek prištet razumen znesek za stroške PSA ter za dobiček.

(68)

Sprejeta je bila odločitev, da se stroški PSA in dobiček ne določijo podlagi člena 2(6)(a), ker je bila TGO odobrena le enemu sodelujočemu izvozniku z reprezentativno domačo prodajo. Poleg tega stroškov PSA in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6)(b), ker zadevni sodelujoči izvoznik ni imel reprezentativne prodaje za enako splošno kategorijo izdelkov. Zato je bilo treba stroške PSA in dobiček določiti na podlagi katere koli druge razumne osnove v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(69)

V tem primeru se je štelo, da se lahko za konstruiranje normalne vrednosti za navedenega sodelujočega izvoznika, ki mu je bila odobrena TGO, uporabita tehtano povprečje stroškov PSA med OP in razumni 6,5-odstotni dobiček, določen na podlagi podatkov industrije Skupnosti. Zgoraj navedeni razumni dobiček ni presegal dobička, ki ga je s prodajo podobnega izdelka na notranjem trgu med OP ustvaril drug sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki mu je bila odobrena TGO.

(70)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti v gospodarstvih v tranziciji normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljivi državi“).

(71)

V obvestilu o začetku je bila kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK predlagana Brazilija. Komisija je vzpostavila stik z znanimi proizvajalci sveč v Braziliji ter jim poslala vprašalnike, namenjene za zbiranje podatkov, ki se štejejo za pomembne za določitev normalne vrednosti. Vendar proizvajalci iz Brazilije niso bili pripravljeni sodelovati.

(72)

Komisija si je še naprej prizadevala vzpostaviti sodelovanje z drugimi možnimi primerljivimi državami. V zvezi s tem je raziskala možnosti za sodelovanje proizvajalcev iz držav s tržnim gospodarstvom, kot so Argentina, Kanada, Čile, Indija, Indonezija, Izrael, Malezija, Nova Zelandija, Tajvan in Tajska. Vendar sodelovanja s proizvajalci iz teh držav ni bilo mogoče vzpostaviti.

(73)

Ker ni bilo mogoče vzpostaviti sodelovanja s proizvajalci iz tretjih držav s tržnim gospodarstvom, je Komisija raziskala vse druge možne razumne podlage za določitev normalne vrednosti za LRK. Proučila je, ali je mogoče v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe cene za sveče, ki jih zaračunavajo izvozniki iz tretjih držav na trg Skupnosti, uporabiti kot podlago za normalno vrednost. Vendar je bilo ugotovljeno, da oznake KN, pod katerimi se uvažajo sveče iz tretjih držav, niso dovolj natančno opisane ter ne bi dopuščale poštene in ustrezne primerjave z vrstami sveč, ki jih izvažajo sodelujoči izvozniki iz LRK. V skladu s tem je obveljalo mnenje, da so te informacije nezanesljive in nereprezentativne ter zato ni bilo razumno, da se normalna vrednost za LRK določi na tej podlagi.

(74)

Ob upoštevanju zgoraj omenjenega je bilo začasno sklenjeno, da je uporaba cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Skupnosti za podoben izdelek, v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe razumna podlaga za določitev normalne vrednosti za LRK.

(75)

Ugotovljeno je bilo, da je bil obseg domače prodaje proizvajalcev Skupnosti, vključenih v opredelitev industrije Skupnosti, reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza sveč v Skupnost s strani sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki jim TGO ni bila odobrena.

(76)

Prodajne cene proizvajalcev Skupnosti so bile nato ustrezno prilagojene, da so vključevale razumno stopnjo dobička, kot je predvideno v členu 2(7)(a) osnovne uredbe. Uporabljena je bila razumna 6,5-odstotna stopnja dobička. Ta stopnja je bila določena na podlagi tehtanega povprečnega dobička, ki so ga ustvarili vzorčeni proizvajalci Skupnosti v prvih dveh letih obravnavanega obdobja, v katerem uvoz iz LRK ni pomembneje vplival na tržne razmere.

(77)

Izvozne prodajne cene so bile določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za podobni izdelek, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(78)

Kadar so se izdelki v Skupnost izvažali prek povezane trgovinske družbe s sedežem v Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvim neodvisnim strankam v Skupnosti, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Kadar je prodaja potekala prek povezanih družb zunaj Skupnosti, je bila izvozna cena določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvim neodvisnim strankam v Skupnosti.

(79)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(80)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(81)

Na podlagi tega so bili izvedeni popravki za prevozne stroške, stroške čezmorskega prevoza, zavarovalne in manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja ter stroške kreditov in provizij, kadar je bilo to ustrezno in upravičeno.

(82)

Za prodajo prek povezanih trgovcev zunaj Skupnosti je bila uporabljena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, če je trgovec lahko dokazal, da opravlja dejavnosti, podobne dejavnostim zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Ta prilagoditev je temeljila na dejanskih stroških PSA, ki so jih ustvarili povezani trgovci, in stopnji dobička, določeni na podlagi podatkov, ki so jih predložili nepovezani trgovci v Skupnosti.

(83)

Kjer je to primerno, je bila popravljena izvozna cena zadevnih sodelujočih izvoznikov, da se izrazi razlika med plačanim in vrnjenim davkom na dodano vrednost (DDV) za proizvodnjo in izvoz sveč med OP.

(84)

Za družbe, ki jim je bila odobrena TGO ali IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(85)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene v odstotkih cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

(86)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena na podlagi stopenj, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, pri čemer se ni upoštevala stopnja proizvajalca izvoznika z ničelno stopnjo dampinga in stopnja družbe, za katero se je uporabil člen 18 osnovne uredbe. Na tej podlagi je bila stopnja dampinga, izračunana za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, začasno določena na 26,2 %.

(87)

Za vse ostale izvoznike iz LRK je Komisija najprej opredelila raven sodelovanja. Narejena je bila primerjava med celotnimi izvoznimi količinami, navedenimi v odgovorih na vprašalnike vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in celotnim uvozom iz LRK, kot ga prikazujejo statistični podatki Eurostata o uvozu. Ugotovljen odstotek sodelovanja je bil 46 %. Na podlagi tega se je raven sodelovanja štela za nizko. Zato se je zdelo primerno določiti stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike na ravni, ki je višja od najvišje stopnje dampinga, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Dejansko je na podlagi razpoložljivih informacij mogoče sklepati, da je bila nizka raven sodelovanja posledica dejstva, da so nesodelujoči proizvajalci izvozniki iz LRK običajno izvajali damping na višji stopnji kot kateri koli sodelujoči izvoznik med OP. Stopnja dampinga je bila zato določena na ravni, ki ustreza najvišjima stopnjama dampinga in škode, ugotovljenima za reprezentativne vrste izdelka.

(88)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 66,1 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(89)

Ta stopnja dajatve se je uporabila tudi za proizvajalca izvoznika, za katerega so ugotovitve temeljile na dostopnih dejstvih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (5) zgoraj.

(90)

Za določitev celotne proizvodnje Skupnosti so bile uporabljene vse razpoložljive informacije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih zagotovili proizvajalci Skupnosti pred začetkom preiskave in po njem.

(91)

Na podlagi teh informacij je bilo ugotovljeno, da je proizvodnja Skupnosti med OP znašala približno 390 000 ton. Ta vrednost vključuje možno proizvodnjo proizvajalcev, ki v postopku niso imeli pripomb, in proizvajalcev, ki so bili v zvezi z začetkom preiskave nepristranski. Ti proizvajalci predstavljajo približno 23 % celotne proizvodnje Skupnosti. Zajema tudi proizvajalce, ki so nasprotovali začetku preiskave. Ti pomenijo približno 17 % proizvodnje Skupnosti.

(92)

Preiskava je pokazala, da so proizvajalci Skupnosti, ki podpirajo pritožbo in so se strinjali s sodelovanjem v preiskavi, predstavljali približno 60 % celotne proizvodnje Skupnosti med OP. Ti proizvajalci zato predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(93)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi podatkov Eurostata za obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti ter uvoz iz LRK in drugih tretjih držav. Potrošnja Skupnosti se je spreminjala, kakor prikazuje naslednja tabela:

Tabela 1

(94)

Na splošno se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 13 %. To povečanje se je prekinilo z začasnim zmanjšanjem za 5 % med letoma 2005 in 2006, potem pa je potrošnja izboljšala in se med OP povečala za 11 %. Zmanjšanje potrošnje v letu 2006 se lahko deloma pripiše visokemu povišanju nakupne cene glavne surovine, ki se uporablja pri proizvodnji sveč, tj. parafina, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (122) spodaj.

(95)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (15) zgoraj, je preiskava pokazala, da statistični podatki Eurostata o uvozu ločujejo tri glavne oznake KN za uvrstitev sveč:

(96)

Ugotovljeno je bilo, da so nekateri proizvajalci izvozniki v LRK prijavili komplete, ki so vsebovali sveče vendar tudi druge predmete, kot so keramika, steklo, tkanina in drugi podobni okrasni predmeti iz kategorije (2) zgoraj.

(97)

Kadar se za določitev dampinga uporablja vzorčenje, je praksa Komisije, da nato prouči, ali obstajajo jasni dokazi o tem, ali so vse družbe, ki niso bile vzorčene, dejansko izvajale damping svojih izdelkov na trgu Skupnosti med OP ali ne.

(98)

Zato je Komisija določila izvozne cene, ki jih zaračunavajo sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec, ter izvozne cene nesodelujočih izvoznikov na podlagi podatkov Eurostata, odgovorov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK na vprašalnike in obrazcev za vzorčenje, ki so jih predložile vse sodelujoče družbe iz LRK. Poleg tega se je štelo, da se stopnja nedampinških izvoznih cen določi tako, da se povprečna stopnja dampinga, ugotovljena na podlagi vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, prišteje k povprečnim izvoznim cenam, določenim za vzorčene proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izvajajo damping. Izvozne cene, določene za nevzorčene proizvajalce izvoznike, so se nato primerjale z nedampinškimi izvoznimi cenami.

(99)

Ta primerjava cen je pokazala, da so i) sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec, in ii) izvozniki, ki niso sodelovali v preiskavi, imeli povprečne izvozne cene, ki so bile v vseh primerih pod povprečnimi nedampinškimi cenami. Na podlagi tega se je štelo, da so vse družbe, ki niso bile vzorčene, in sicer sodelujoče in nesodelujoče, dejansko izvajale damping svojih izdelkov na trgu Skupnosti.

(100)

Prav tako je treba omeniti, da je bilo za enega proizvajalca izvoznika iz LRK, ki je bil vključen v vzorec, ugotovljeno, da ni izvajal dampinga svojih izdelkov na trgu Skupnosti. V skladu s tem je treba njegov izvoz izključiti iz analize v zvezi z razvojem dampinškega uvoza na trg Skupnosti. Da bi se izognili kakršni koli možnosti za razkritje občutljivih poslovnih podatkov o omenjenem proizvajalcu, se je zaradi zaupnosti zdelo primerno, da se javno razpoložljivi podatki, kot so podatki Eurostata, ne predstavijo, iz katerih so podatki o izvozniku, so za katerega je bilo ugotovljeno, da ne izvaja dampinga na trgu Skupnosti, izključeni.

(101)

Zato prva tabela spodaj vključuje celoten uvoz sveč s poreklom iz LRK, druga tabela pa kaže indeksirane podatke v zvezi z dampinškim uvozom na trg Skupnosti v obravnavanem obdobju.

Tabela 2a

(102)

Na splošno se je uvoz iz LRK znatno povečal s 147 530 ton leta 2004 na 199 112 ton med OP, tj. za 35 % ali več kot 51 000 ton v obravnavanem obdobju. Povečanje ustreznega tržnega deleža (+5,6 odstotne točke) je bilo manj izrazito zaradi povečanja potrošnje Skupnosti.

(103)

V skladu z opombami iz uvodne izjave (96) zgoraj je preiskava pokazala, da je na povprečno ceno uvoza iz LRK in ugotovljene trende v določenem obsegu vplivalo dejstvo, da nekateri izdelki, uvrščeni kot sveče, vključujejo vrednost kompletov s keramiko, steklom, kartonom ali drugimi materiali za pakiranje.

Tabela 2b

(104)

Obseg dampinškega uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju prav tako znatno povečal, in sicer za 36 %. Povečanje zadevnega tržnega deleža je bilo manj izrazito zaradi povečanja potrošnje Skupnosti. Podatki Eurostata kažejo, da sta obseg prodaje dampinškega uvoza in s tem tržni delež pridobila predvsem pri prvi oznaki KN, ki vključuje osrednji izdelek industrije Skupnosti in predstavlja velik delež izvoza iz LRK. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da kljub splošnemu zmanjšanju potrošnje v obdobju med letoma 2005 in 2006, uvoz tako rekoč ni izgubil svojega deleža na trgu.

(105)

Povprečne cene dampinškega uvoza iz LRK so pokazale 10-odstotno povišanje v obravnavanem obdobju, vendar so bile te cene med OP še vedno izredno dampinške, v povprečju na stopnji 38 %. Povprečna cena dampinškega uvoza se je zmanjšala za več kot 3 % med letom 2006 in OP, ter je, kot je pojasnjeno spodaj, nelojalno nižala cene industrije Skupnosti v tem obdobju.

(106)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka industrije Skupnosti za nepovezane stranke na trgu Skupnosti, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za zadevni uvoz prvi neodvisni stranki, določenimi na podlagi CIF z ustrezno prilagoditvijo za stroške po uvozu.

(107)

Na podlagi navedene metodologije je razlika med zgoraj omenjenimi cenami, izražena kot odstotek tehtane povprečne cene (franko tovarna) industrije Skupnosti, pokazala povprečno 9-odstotno stopnjo nelojalnega nižanja cen.

(108)

Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bilo nelojalno nižanje cen osrednjega izdelka industrije Skupnosti višje v primerjavi z nižanjem, izračunanim za druge vrste sveč, in sicer za 12,1 %. To še dodatno kaže na pritisk na cene, ki se je izvajal s poceni dampinškim uvozom med OP na industrijo Skupnosti.

(109)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti zajemala ovrednotenje vseh gospodarskih kazalcev, povezanih z oceno položaja industrije Skupnosti od leta 2004 do konca OP.

(110)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (31) zgoraj, je bilo ob upoštevanju velikega števila proizvajalcev, ki podpirajo pritožbo, odločeno, da se za preiskavo škode uporabi vzorčenje. Prvotno je bilo načrtovano, da se na podlagi merila največjega obsega proizvodnje, kot je določeno v členu 17(1) osnovne uredbe, v vzorec vključi osem proizvajalcev ali skupin proizvajalcev. Vendar en proizvajalec Skupnosti, ki je imel resne finančne težave, in dva druga proizvajalca Skupnosti kljub popolnemu podpiranju pritožbe v preiskavi niso mogli v celoti sodelovati. Obseg proizvodnje preostalih pet proizvajalcev ali skupin proizvajalcev je v OP zajemal 44 % celotne proizvodnje sodelujočih družb. Zato so se zdeli kot reprezentativni za vzorec.

(111)

Pri uporabi vzorčenja v okviru preiskave škode Komisija navadno določi kazalce škode delno na podlagi vzorčenih proizvajalcev in delno na podlagi podatkov za vse proizvajalce, vključene v opredelitev industrije Skupnosti. Gospodarski dejavniki in kazalniki, povezani z uspešnostjo družbe, kot so cene, plače, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb ter zmožnost zbiranja kapitala, so bili določeni na podlagi informacij, ki so jih predložile vzorčene družbe. Dejavniki obsega, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, produktivnost, obseg prodaje in tržni delež, zaloge, zaposlenost, rast in višina stopnje dampinga, so bili določeni na ravni industrije Skupnosti kot celote.

(112)

Preiskava je pokazala, da je eden od osrednjih izdelkov industrije Skupnosti tako imenovana čajna svečka. Predstavlja približno 50 % proizvodnje proizvajalcev, vključenih v opredelitev industrije Skupnosti.

(113)

Kot je prikazano v zgornji tabeli, se je proizvodnja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju rahlo povečala, za 2 %. Zmanjšanje proizvodnje za 8 %, ugotovljeno med letoma 2005 in 2006, se je med OP izboljšalo v skladu s povečanjem potrošnje Skupnosti za 11 %. Industrija Skupnosti je svojo proizvodno zmogljivost postopno povečala na približno 300 000 ton med OP, vendar je bila izkoriščenost razpoložljive zmogljivosti med OP nižja. Ker je proizvodnja v tej industriji dokaj sezonska, polne izkoriščenosti zmogljivosti ni mogoče doseči skozi leto, vendar je bila 76-odstotna izkoriščenost zmogljivosti, dosežena med OP, razmeroma nizka v primerjavi z ravnmi iz let 2004 in 2005.

(114)

Obseg prodaje zadevnega izdelka s strani industrije Skupnosti neodvisnim strankam, predvsem večjim trgovcem na drobno in distributerjem, se je na trgu Skupnosti med OP povečal za 3 % v primerjavi z letom 2004. V skladu z razmeroma nizko stopnjo potrošnje v letu 2006 se je obseg prodaje med letoma 2005 in 2006 zmanjšal za 5 %, vendar se je med OP izboljšal v skladu z okrevanjem potrošnje Skupnosti.

(115)

Vendar je bilo ugotovljeno, da industrija Skupnosti ne more v celoti slediti 13-odstotnemu povečanju potrošnje Skupnosti v obravnavanem obdobju ter zlasti v obdobju 2005–2006, ko se je trg povečal za 11 %. Zato se je njen tržni delež med OP zmanjšal za 3,7 odstotne točke, z 39,8 % na 36,1 %.

(116)

Povprečne prodajne cene franko tovarna za nepovezane stranke na trgu Skupnosti so se v obravnavnem obdobju znižale za 9 %. To znižanje je bilo v obravnavanem obdobju postopno.

Tabela 5

(117)

Zgornja tabela kaže, da je cena industrije Skupnosti v obdobju od leta 2006 do OP prav tako padala, kljub povečanju povpraševanja na trgu Skupnosti.

(118)

Raven zalog ob koncu leta, ki povprečno predstavlja približno 25 % proizvodnje, se lahko v obravnavanem obdobju šteje za visoko.

Tabela 6

(119)

Vendar je visoko raven zalog mogoče pojasniti s sezonsko naravo zadevnega izdelka, dejstvom, da so vrste izdelka, ki jih proizvaja industrija Skupnosti, večinoma standardne, ter zaradi širokega razpona obstoječih izdelkov, ki bi morali ostati na voljo strankam. Raven zalog je bila še višja leta 2005, ko se je zaradi negativnega razvoja obsega prodaje v primerjavi z letom 2004 med letom začelo nabirati več zalog. Zaradi upočasnitve prodaje do konca leta 2005 so se posledično povečale zaloge. Vendar se v tem primeru ne šteje, da so zaloge pomemben kazalec škode.

(120)

Razmeroma visoka stopnja zaposlenosti v letu 2005 je bila večinoma posledica najemanja začasnih delavcev, da bi lahko zadovoljili večje povpraševanje v navedenem letu. Vendar se je zaposlenost zelo zmanjšala od leta 2006 ter je bila ob koncu OP 13 % manjša kot v letu 2004. Povišanje povprečnih stroškov dela je bilo v obravnavanem obdobju omejeno na 9 %.

(121)

Zaradi povečanja delovne sile se je leta 2005 nekoliko zmanjšala produktivnost, vendar je delovna sila, ki je v letu 2006 postala presežna, omogočala povečanje produktivnosti, čeprav se je obseg proizvodnje zmanjšal za 8 % med letoma 2005 in 2006. Povišanje produktivnosti med OP za 23 % v primerjavi z letom 2004 je mogoče pojasniti s kombinacijo večjega obsega prodaje in proizvodnje ter zlasti manjše zaposlenosti.

(122)

Omeniti je treba, da surovine, predvsem parafin, predstavljajo približno 50 % stroškov proizvodnje. Zgornja tabela kaže, da so stroški proizvodnje v obravnavanem obdobju, razen v letu 2006, ostali stabilni. Povišanje v letu 2006 je mogoče pojasniti s precejšnjim povišanjem cen parafina v letih 2005 in 2006. Industrija Skupnosti se je s tem nenadnim povišanjem cen parafina spopadla tako, da je parafin, kjer je bilo tehnično izvedljivo, nadomestila s stearinom. Cene stearina so ostale stabilnejše do leta 2006 in so bile celo v OP nižje od cen parafina.

(123)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je industrija Skupnosti racionalizirala svojo proizvodnjo, ki jo je delno prenesla v države članice Evropske skupnosti, ter je morala hkrati zelo zmanjšati zaposlenost, zlasti od leta 2006, da bi znižala stroške.

(124)

Skupek vseh teh dejavnikov je industriji Skupnosti omogočil, da je med OP ohranila svoje stroške proizvodnje na ravneh, ki so primerljive z letom 2004.

(125)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti je bila določena tako, da se je dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Skupnosti zmanjšala s 6,9-odstotnega dobička v letu 2004 na 0,6-odstotno izgubo v OP. Medtem ko je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti v letih 2004 in 2005 dobra, se je položaj leta 2006 popolnoma spremenil zaradi združitve dejavnikov, kot sta povišanje stroškov proizvodnje in znižanje prodajnih cen. Čeprav so povprečne prodajne cene med OP še bolj padle, je znižanje stroškov proizvodnje v tem obdobju omogočilo rezultat, ki je blizu točke pokritosti stroškov.

(126)

Trend, ki ga je pokazal denarni tok, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, v veliki meri izraža razvoj dobičkonosnosti. Čeprav je denarni tok med OP spet postal pozitiven, je bil precej nižji kot v letih 2004 in 2005. Isto velja za donosnost naložb, ki je bila v letu 2006 in med OP negativna.

(127)

Kljub težkemu položaju je industrija Skupnosti v zadevnem obdobju nadaljevala naložbe. To kaže, da se industrija ni pripravljena odreči proizvodnji temveč meni, da je ta sektor sposoben preživeti. Raven naložb kaže, da je sektor zmožen zbrati potreben kapital.

(128)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti med letom 2004 in OP se je povečala za 3 %, vendar industrija Skupnosti ni mogla v celoti slediti povečanju potrošnje Skupnosti, ki je doseglo 13 %. Zato se je tržni delež zmanjšal za skoraj 3,7 odstotne točke.

(129)

Za enega vzorčenega proizvajalca izvoznika iz LRK, ki predstavlja omejen obseg izvoza v Skupnost, je bilo ugotovljeno, da ne izvaja dampinga svojih izdelkov na trgu Skupnosti. Vendar so za vse druge vzorčene proizvajalce izvoznike stopnje dampinga, določene v uvodnih izjavah (84) do (89) zgoraj, znatno nad de minimis. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (99) zgoraj, se je štelo, da vsi ostali proizvajalci izvozniki iz LRK, sodelujoči ali nesodelujoči, ki niso bili vključeni v vzorec, izvajajo damping na trgu Skupnosti. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga, ki v povprečju znaša 48 %, ne more biti zanemarljiv.

(130)

V obravnavanem obdobju je bilo ugotovljeno, da se je uspešnost industrije Skupnosti izboljšala pri nekaterih kazalcih obsega, kot so proizvodnja (+ 2 %), proizvodna zmogljivost (+ 8 %), produktivnost (+ 23 %) in obseg prodaje (+ 3 %).

(131)

Vendar so se vsi kazalci, povezani s finančnim položajem industrije Skupnosti, v obravnavanem obdobju znatno poslabšali. Ne glede na zmožnost industrije Skupnosti, da zbere kapital za naložbe, je med OP donosnost naložb postala negativna, denarni tok pa se je v obravnavanem obdobju znižal za 81 %. Povprečne prodajne cene so se zmanjšale za 9 %, dobičkonosnost pa se je zmanjšala s skoraj 6,9 % leta 2004 na izgubo 0,6 % med OP.

(132)

Poleg tega so se tudi drugi kazalci škode v zvezi z industrijo Skupnosti v obravnavanem obdobju razvijali negativno: izkoriščenost zmogljivosti je padla za 4 %, zaloge so se povečale za 7 %, zaposlenost pa se je znižala za 13 %. Tržni delež industrije Skupnosti se je prav tako zmanjšal z 39,8 % leta 2004 na 36,1 %, in sicer za 3,7 odstotne točke. Industrija Skupnosti ni mogla izkoristiti 13-odstotnega povečanja trga, saj je lahko svoj obseg prodaje povečala le za 3 %.

(133)

Analiza stroškov, vključno s stroški surovin, je pokazala, da je kljub velikemu povišanju cene glavnih surovin industriji Skupnosti med OP uspelo ohraniti stroške na enoto na ravneh iz obdobja 2004–2005. Vendar so se kljub 11-odstotnemu povečanju povpraševanja med letom 2006 in OP prodajne cene znižale za 3 %, prav tako se je zelo zmanjšala zaposlenost. Dobičkonosnost je med OP še vedno ostala negativna.

(134)

Glede na navedeno se lahko sklene, da je industrija Skupnosti imela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(135)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe se je proučilo, ali je dampinški uvoz sveč s poreklom iz LRK povzročil škodo industriji Skupnosti v takšni meri, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preverjeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(136)

Preiskava je pokazala, da so se sveče, uvožene v Skupnost iz LRK, med OP na trgu Skupnosti prodajale po znatno dampinških cenah. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (129) zgoraj, je bilo ugotovljeno, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki iz LRK zadevni izdelek prodajali po povprečni 26,2-odstotni stopnji dampinga. Poudariti je treba, da približno 55 % kitajskih izvoznikov ni sodelovalo v preiskavi. Obstajajo jasni dokazi o tem, da so ti proizvajalci izvajali večji damping kot proizvajalci, ki so sodelovali v preiskavi.

(137)

Obseg dampinškega uvoza se je v obravnavanem obdobju na trgu Skupnosti povečal za 36 %. To povečanje je potekalo ob znatno dampinških cenah, ki so med OP v povprečju nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za 9 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (108) zgoraj, je preiskava pokazala, da je bilo nelojalno nižanje cen zaradi dampinškega uvoza še izrazitejše v osrednjem segmentu trga industrije Skupnosti in sicer za 12,1 %. V skladu s tem se je tržni delež izvoznikov, ki so izvajali damping, med OP povečal s približno 27,5 % na približno 33 %, torej za več kot 5 odstotnih točk.

(138)

Na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu se zdi, da se je dampinški uvoz sorazmerno bolj povečal v kategorijah, ki vključujejo osrednje izdelke, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti. Dampinški uvoz v tem segmentu trga se je povečal za 46 %, tako da je dampinški uvoz v navedenem segmentu pridobil približno 3,5 odstotne točke tržnega deleža. Ta razvoj je treba obravnavati ob upoštevanju splošnega precejšnjega nelojalnega nižanja cen in pritiska na cene, ki se je izvajal z dampinškim uvozom na trg Skupnosti.

(139)

Hkrati se je obseg prodaje industrije Skupnosti povečal le za 3 % kljub 13-odstotnemu splošnemu povečanju potrošnje. V skladu s tem se je njen tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal z 39,8 % na 36,1 %, in sicer je izgubila 3,7 odstotne točke tržnega deleža.

(140)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila uspešnost industrije Skupnosti zlasti slaba leta 2006, saj so v primerjavi z letom 2005 nastale znatne izgube. Ta položaj je sovpadal z nadaljnjo veliko količino poceni uvoza iz LRK na trg Skupnosti in 5-odstotnim zmanjšanjem potrošnje Skupnosti. Celotni obseg prodaje Skupnosti se je zmanjševal z enako hitrostjo kot dampinški uvoz, medtem ko so se cene industrije Skupnosti znižale za 5 %, da bi sledile ravni cene dampinškega uvoza.

(141)

Ob upoštevanju obdobja od leta 2006 do konca OP je bilo ugotovljeno, da se je potrošnja povečala za 11 %. Industrija Skupnosti je uspela povečati svoj obseg prodaje za 8 %, vendar se je dampinški uvoz v celoti znatno povečal (+ 18 %). Hkrati so se cene dampinškega uvoza znižale za več kot 3 %. Industrija Skupnosti ni mogla izkoristiti rasti trga in manjših stroškov proizvodnje. Namesto tega je morala slediti trendu zmanjšanja prodajnih cen in je med OP dodatno znižala cene za 2,5 %, kar je povzročilo še večje izgube, kot leta 2006.

(142)

Šteje se, da nadaljnji pritisk, ki se je izvajal s poceni dampinškim uvozom na trg Skupnosti, ni omogočil industriji Skupnosti, da bi svoje prodajne cene določala v skladu s svojimi stroški med OP. S tem so pojasnjene izguba tržnega deleža, nizka raven prodajnih cen in negativna dobičkonosnost, ki jo je v tem obdobju dosegla industrija Skupnosti. Zato se začasno sklene, da je nenadna rast poceni dampinškega uvoza iz LRK znatno negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Skupnosti med OP.

(143)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (94) zgoraj, se je potrošnja sveč v Skupnosti med letom 2004 in OP povečala za 13 %. Ker se je s tem industriji Skupnosti omogočilo delovanje na rastočem trgu, se znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ne more pripisati razvoju potrošnje na trgu Skupnosti.

(144)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz, ki ni bil dampinški, na trgu Skupnosti prodal po razmeroma visoki ceni. Zato je bilo sklenjeno, da ta uvoz ni prispeval k nizki ravni prodajnih cen in škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(145)

Trendi uvoznih količin in cen iz drugih tretjih držav med letom 2004 in OP so bili:

Tabela 10

(146)

Obseg uvoza iz tretjih držav, ki jih ta preiskava ne zadeva, se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, vendar je med OP ostal zmeren. Verjetno vključuje zlasti izdelke visoke vrednosti, ki se uvozijo zlasti iz Združenih držav Amerike (ZDA). Dejstvo, da je bilo povečanje potrošnje Skupnosti izrazitejše, je med OP povzročilo izgubo tržnega deleža v višini 0,2 odstotnih točk. Cene tega uvoza, ki so bile med obravnavanim obdobjem razmeroma visoke, so se med tem obdobjem povečale za 21 %.

(147)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo začasno sklenjeno, da ta uvoz ni prispeval k znatni škodi industrije Skupnosti.

(148)

Kot je predlagano v uvodni izjavi (92) zgoraj, informacije, dostopne na trgu s svečami v Skupnosti, kažejo, da proizvajalci, ki predstavljajo približno 40 % proizvodnje Skupnosti, niso vključeni v opredelitev industrije Skupnosti v tej preiskavi.

(149)

Nekateri proizvajalci Skupnosti, ki predstavljajo približno 17 % proizvodnje Skupnosti, so nasprotovali začetku preiskave, ker je večina uvažala iz LRK razmeroma velike količine sveč. Vpliv njihovega uvoza iz LRK se je upošteval v analizi učinka dampinškega uvoza iz LKR, navedeni v uvodnih izjavah (136) do (142) zgoraj. Preostali proizvajalci Skupnosti, ki predstavljajo 23 % proizvodnje Skupnosti, v zvezi z začetkom te preiskave niso imeli pripomb ali pa niso zavzeli stališča.

(150)

Analiza podatkov, ki se nanaša na trg Skupnosti, je pokazala, da vsi ostali proizvajalci Skupnosti med obravnavanim obdobjem niso pridobili tržnega deleža v prodaji lastne proizvodnje, temveč so ga izgubili. S preiskavo se ni pokazala nobena posebna težava v zvezi s konkurenco med proizvajalci Skupnosti pri lastno proizvedenih svečah oziroma noben učinek, ki izkrivlja trgovino in bi lahko pojasnil znatno škodo industrije Skupnosti.

(151)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo začasno sklenjeno, da proizvajalci, ki niso vključeni v opredelitev industrije Skupnosti, niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(152)

Na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Skupnosti se je celotni izvoz sveč zunaj Skupnosti, ki so ga opravili proizvajalci Skupnosti, v obravnavanem obdobju povečal za 10 %, in sicer s 47 701 ton v letu 2004 na 52 565 ton med OP. Glavni izvozni trgi so Norveška, Švica in ZDA, na katerih so ravni cen na splošno razmeroma visoke. Preiskava je pokazala, da je industrija Skupnosti uspela povečati svoj izvoz v tretje države, zlasti med letoma 2005 in 2006, ko se je potrošnja Skupnosti zmanjšala za 5 %. Ta razmeroma dober izvoz je bil zlasti koristen med OP.

(153)

Glede na navedeno se šteje, da izvoz industrije Skupnosti ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela ta industrija med OP.

(154)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je bil uvoz sveč iz LRK s strani industrije Skupnosti vir samopovzročene škode.

(155)

Preiskava je pokazala, da so nekateri proizvajalci, ki so vključeni v opredelitev industrije Skupnosti, uvažali sveče s poreklom iz LRK, da bi dopolnili svoj obseg izdelkov. Kljub temu je bil nakup med OP slab, in sicer manj kot 5 % v primerjavi z obsegom prodaje zadevnih proizvajalcev Skupnosti.

(156)

Na tej podlagi je bilo začasno sklenjeno, da uvoz industrije Skupnosti za zadevni izdelek iz LRK ni prispeval k znatni škodi, ki jo je ta utrpela med OP.

(157)

Nekatere zainteresirane stranke so manjše izkoriščanje zmogljivosti in izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti pripisale dejstvu, da so del svoje proizvodnje premestile v druge države članice v Skupnosti, zlasti v letu 2006. Poleg tega so znižanje prodajnih cen pripisale konkurenčnim pogojem, ki prevladujejo v teh državah članicah, v katerih je pritisk na prodajne cene domnevno večji.

(158)

Preiskava je pokazala, da se proizvodna zmogljivost Skupnosti ni zmanjšala, ampak se je v obravnavanem obdobju enakomerno povečala za 8 %. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bila glavna povečanja zmogljivosti med obdobji z začetkom v letu 2006 in med OP. Nazadnje je bilo tudi ugotovljeno, da sta se proizvodnja in obseg prodaje industrije Skupnosti med letom 2006 in OP povečala za 8 %. Zato je trditev v nasprotju z ugotovitvami preiskave, ki je pokazala povečanje proizvodne zmogljivosti, proizvodnje in zalog. Kot je navedeno v uvodni izjavi (115) zgoraj, je bila izguba tržnega deleža, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, posledica dejstva, da ta industrija ni mogla v celoti izkoristiti rasti trga, ki se je pojavila v navedenem obdobju.

(159)

Poleg tega je v uvodnih izjavah (122) do (124) zgoraj navedeno, da so se zaradi ukrepov prestrukturiranja, ki jih je izvedla industrija Skupnosti zlasti v letu 2006, bistveno zmanjšali povprečni stroški proizvodnje, tj. za 14 %, zlasti v OP. V preiskavi ni bilo znakov, da je industrija Skupnosti bistveno spremenila svojo mešanico strank v Skupnosti, kot to domnevajo zadevne stranke. Namesto tega se šteje, da je pritisk na cene, ki se je izvajal s poceni dampinškim uvozom iz LRK, povzročil nizko raven cen za sveče na trgu Skupnosti.

(160)

Na tej podlagi preiskava ni pokazala povezave med premestitvijo proizvodnje, ki jo je opravila industrija Skupnosti, in znatno škodo, ki jo je industrija utrpela med OP.

(161)

Nekatere stranke so trdile, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročilo povišanje cen glavne surovine, tj. parafina, na trgu Skupnosti. Natančneje so se sklicevale na ugovor, ki ga je izdal Generalni direktorat Evropske komisije za konkurenco (GD za konkurenco), v katerem se je domnevalo, da je kartel med evropskimi proizvajalci parafinskega voska obstajal do začetka leta 2005. Zato so stranke pozvale Komisijo, naj pozorno prouči dejstva in spremlja nov razvoj v zvezi z učinkom kartela na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

(162)

Preiskava je pokazala, da zvišanje cene za parafin ni prizadelo le trga Skupnosti, ampak tudi druge svetovne trge, ker je razvoj parafina, ki je naftni derivat, tesno povezan z razvojem cene nafte.

(163)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (122) do (124) zgoraj, je industrija Skupnosti uspela nadzorovati svoje stroške med takratnim OP. Zvišanje cene parafina se je reševalo z zamenjavo parafina s stearinom. Industrija Skupnosti je racionalizirala tudi svojo proizvodnjo in uspela bistveno znižati svoje stroške, ki so bili med OP na ravneh, primerljivih z letoma 2004 in 2005.

(164)

GD za konkurenco je izvedel preiskavo v zvezi z domnevnim obstojem kartela med nekaterimi proizvajalci parafinskega voska, ki je glavna surovina za industrijo sveč v Skupnosti, ter je uradno objavil svoje ugotovitve v začetku oktobra 2008.

(165)

Prva analiza teh ugotovitev v zvezi s sedanjo protidampinško preiskavo kaže, da je industrija Skupnosti med OP, tj. leta 2007, pridobila približno eno tretjino potreb po parafinu pri družbah, ki so sodelovale v kartelu. Podatki, preverjeni med tem obdobjem, kažejo, da je povprečna cena parafina, kupljenega od družb, sodelujočih v kartelu, na isti ravni kot cene parafina, kupljenega od drugih dobaviteljev v Skupnosti. Prav tako je treba opozoriti, da so bile cene parafina, ki ga je kupila industrija Skupnosti, v skladu s cenami parafina v LRK, kar je bila edina dostopna informacija o cenah zunaj EU na tej stopnji preiskave.

(166)

GD za konkurenco je začel preiskavo v začetku aprila 2005, obravnavano obdobje za sedanjo preiskavo pa je obsegalo nekoliko več kot eno leto, med katerim je bil ugotovljen obstoj kartela. Zato se lahko trdi, da leto 2004 ni primerno ali reprezentativno za analizo škode ali vzročne zveze na podlagi obstoja kartela v tem letu.

(167)

Ob upoštevanju, da ni nerazumno predvidevati, da je kartel prenehal obstajati ob začetku preiskave GD za konkurenco, tj. na začetku leta 2005, so se primerjali trendi gospodarskega položaja industrije Skupnosti, ko je kartel še obstajal, tj. leta 2004, in ko kartela ni bilo več, tj. leta 2005. Ta primerjava kaže, da ostajajo trendi škode industrije Skupnosti približno enaki. Ob upoštevanju razvoja kazalcev škode med letom 2005 in OP se dejstva o škodi in sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav (130) do (134) zato ne bi spremenile.

(168)

Na podlagi trenutno dostopnih informacij se zato zdi, da povišanje stroškov surovin in kartel nista mogla znatno vplivati na gospodarski položaj industrije Skupnosti, ki se je podrobno proučil od leta 2004 do konca leta 2007.

(169)

Možen vpliv, ki bi ga lahko imel kartel na trg Skupnosti, se bo kljub temu dodatno preiskal v preostanku preiskave.

(170)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež poceni dampinškega uvoza s poreklom iz LRK med letom 2004 in OP bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz izveden znatno dampinških cenah, ki so bile precej nižje od cen, ki jih je industrija Skupnosti zaračunala na trgu Skupnosti za podobne vrste izdelka.

(171)

Ta povečani obseg in tržni delež poceni dampinškega uvoza iz LRK sta sovpadala s splošnim večjim povpraševanjem v Skupnosti in tudi z negativnim razvojem prodajnih cen, bistvenim zmanjšanjem tržnega deleža industrije Skupnosti ter poslabšanjem glavnih kazalcev, ki se nanašajo na njen gospodarski položaj med OP. Industrija Skupnosti je imela velike izgube leta 2006, ki so se nadaljevale med OP.

(172)

Proučitev drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti, je razkrila, da nobeden od teh dejavnikov ne bi mogel imeti takšnega znatnega negativnega vpliva na industrijo, zlasti med OP.

(173)

Na podlagi zgoraj navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je začasno sklenjeno, da je uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(174)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajali nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. Analiza interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Skupnosti, dobaviteljev surovin, uvoznikov in potrošnikov zadevnega izdelka.

(175)

Industrijo Skupnosti sestavljajo številni mali in srednje veliki proizvajalci v Skupnosti, ki neposredno zaposlujejo približno 5 000 ljudi, večino svojih potreb po surovinah pa pokrijejo pri dobaviteljih Skupnosti. To pomeni, da je v Skupnosti veliko družb, ki so odvisne od te industrije. To razširi gospodarske posledice industrije s svečami in zlasti njen vpliv na zaposlovanje v Skupnosti.

(176)

Industrija Skupnosti si je še naprej prizadevala za zbiranje kapitala in naložbe v posodobitev ter avtomatizacijo proizvodnih postopkov, da bi ostala konkurenčna. Prav tako je bilo ugotovljeno veliko prizadevanje za prestrukturiranje proizvodnje in zmanjšanje stroškov. To kaže, da je industrija sposobna preživetja in ni pripravljena opustiti proizvodnje.

(177)

Šteje se, da bi neuvedba začasnih protidampinških ukrepov povzročila dodatno poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti in tako ogrozila prizadevanja iz zadnjih let, kar zadeva zlasti naložbe. Kratkoročno bi to pomenilo zapiranje družb v industriji s svečami in tudi v industriji na začetku proizvodne verige ter posledično izgubo delovnih mest v Skupnosti.

(178)

Pričakuje se, da bi se po uvedbi začasnih protidampinških dajatev raven cene za sveče na trgu Skupnosti dvignila in omogočila ponovno vzpostavitev dobičkonosnosti industrije Skupnosti. Povišanje cene za 7 % bi bilo dovolj, da bi lahko ta industrija hitro dosegla sprejemljivo raven dobičkonosnosti. Poleg tega bodo predlagani ukrepi industriji Skupnosti zelo verjetno omogočili ponovno pridobitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila med obravnavanim obdobjem, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen gospodarski položaj in dobičkonosnost.

(179)

Skupno je bilo prejetih šest izpolnjenih vprašalnikov uvoznikov, od katerih sta se lahko le dva obravnavala kot pomembna za namene analize interesov Skupnosti.

(180)

Dva uvoznika, ki sta predložila uporabne odgovore in sta sodelovala v preiskavi, sta nasprotovala uvedbi protidampinških ukrepov. Ta uvoznika sta med OP zajemala približno 3 % celotnega uvoza sveč iz LRK v Skupnost in 1 % potrošnje sveč v Skupnosti. Prihodek od prodaje pri trgovanju s svečami predstavlja 3,4 % dejavnosti družb.

(181)

Ugotovljeno je bilo, da je bila v OP bruto marža, ki so jo dosegli ti uvozniki pri svečah, kupljenih od LRK med OP, med 15 in 25 %, ker je šlo predvsem za prodajo distributerjem na trgu Skupnosti. Neposredni učinek uvedbe začasnih protidampinških ukrepov tako ni zanemarljiv za ta dva sodelujoča uvoznika, če morebitnega učinka ukrepov ne moreta prenesti na svoje stranke. Preiskava je pokazala, da so bile cene sveč za velike stranke, kot so distributerji, med OP sorazmerno nižje, vendar so trgovci na drobno dosegli zadovoljive bruto marže celo pri prodaji osnovnih izdelkov na drobno. Na tej podlagi se šteje, da se lahko povišanje vsake nabavne cene ali vsaj njenega dela zaradi protidampinških ukrepov prenese na različne stopnje distribucijske verige do ravni prodajalcev na drobno.

(182)

Glede na majhen delež, ki ga svečarstvo predstavlja pri prihodku sodelujočih uvoznikov od prodaje, tj. le 3,4 %, in verjetnost, da bodo uvozniki lahko vsaj del vsakega povišanja cen prenesli na druge stopnje v distribucijski verigi, se začasno sklene, da učinek začasnih ukrepov na njihov finančni položaj ne bo znaten.

(183)

Skupine velikih trgovcev na drobno, ki so med OP uvozile velike količine sveč, niso izrazile želje po sodelovanju ali so predložile odgovore, ki niso bili pomembni za analizo interesov Skupnosti. Zato na podlagi preverjenih podatkov ni bilo mogoče točno oceniti popolnega učinka predlaganih protidampinških ukrepov na dobičkonosnost teh skupin.

(184)

Kljub nesodelovanju teh strank je Komisija iskala javno dostopne informacije o maloprodajnih cenah sveč in zlasti o čajnih svečkah ter predložila oceno v zvezi z možnim učinkom začasnih protidampinških ukrepov na trgovce na drobno. Čajne svečke so zajemale velik delež izvoza iz LRK in prodaje industrije Skupnosti med OP. Zato sta se primerjala povprečna dajatev na uvoz sveč, uvoženih iz LRK, in možno povišanje cene za čajne svečke, ki jih proizvede industrija Skupnosti.

(185)

Na podlagi javno dostopnih informacij je bilo ugotovljeno, da veliki trgovci na drobno pri svečah dosegajo zadovoljivo stopnjo bruto dobička v višini več sto odstotkov. Dejansko to pomeni, da bi lahko za zavitek navadnih sveč, ki se potrošnikom proda po indeksirani maloprodajni ceni 100, indeksirana bruto marža trgovcev na drobno lahko znašala kar 70. Na podlagi preverjenih podatkov bi bila indeksirana cena za enak zavitek, uvožen iz LRK, 30 in z uvedbo začasnih protidampinških ukrepov bi bila indeksirana dajatev na zavitek 4, ob upoštevanju zadevnega tržnega deleža dampinškega uvoza.

(186)

Če bi veliki trgovci na drobno od industrije Skupnosti neposredno kupili enak zavitek sveč, bi bila bruto marža še vedno visoka, tudi če bi se povišanje cene iz uvodne izjave (178) uresničilo. Nabavna cena zavitka v indeksirani obliki bi za trgovce na drobno znašala približno 35.

(187)

S to analizo je mogoče sklepati, da bi bil morebiten učinek, ki bi ga lahko začasni ukrepi imeli na trgovine na drobno, zelo omejen. Nekateri znaki kažejo, da bi lahko celo absorbirali večino predlaganih ukrepov brez prenosa na potrošnike in bistvenega vpliva na stopnjo dobička.

(188)

V teh okoliščinah je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi dostopnih informacij morebiten učinek protidampinških ukrepov zelo verjetno ne bi znatno vplival na uvoznike.

(189)

Čeprav so sveče značilen potrošniški izdelek, združenja, ki zastopajo interese potrošnikov, pri tem niso sodelovala. Kljub temu se je proučil učinek, ki bi ga lahko imeli začasni protidampinški ukrepi na potrošnike Skupnosti, in sicer glede na podatke, zbrane za skupine velikih trgovcev na drobno v Skupnosti.

(190)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (182) in (183), trgovci na drobno in zlasti skupine velikih trgovcev na drobno dosegajo tako visoko raven bruto marže, ki bi jim morala omogočati, da absorbirajo začasne protidampinške ukrepe in povišanja cene ne prenesejo na potrošnike.

(191)

V teh okoliščinah je bilo začasno sklenjeno, da za potrošnike ne bi smelo biti znatnega učinka.

(192)

En dobavitelj parafinskega voska je predložil izpolnjen vprašalnik, namenjen dobaviteljem surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji sveč. Opozarja se, da lahko parafin predstavlja do 50 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka.

(193)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (175) zgoraj, bo položaj industrije Skupnosti v prihodnosti verjetno pozitivno vplival na dobavitelje surovin. Začasno se sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ni v nasprotju z interesom dobaviteljev surovin.

(194)

Na trgu Skupnosti bodo, če bodo protidampinški ukrepi uvedeni, zadevni kitajski proizvajalci izvozniki glede na svoj trden tržni položaj verjetno še naprej prodajali svoje izdelke, čeprav po nedampinških cenah. Poleg tega je ob upoštevanju velikega števila proizvajalcev v Skupnosti in kitajskih proizvajalcev verjetno, da bo na trgu Skupnosti še vedno dovolj velikih tekmecev. Zato je verjetno, da bodo uvozniki, tako trgovci, distributerji kot trgovci na drobno, in s tem potrošniki še naprej izbirali med različnimi dobavitelji sveč.

(195)

Vendar bo, če ukrepi ne bodo uvedeni, kratkoročno in srednjeročno ogrožena prihodnost industrije Skupnosti, ki je imela pomemben tržni delež. Če se dovoli dampinški uvoz iz LRK na trg Skupnosti brez reguliranja učinkov, ki izkrivljajo trgovino, bi to lahko povzročilo prenehanje delovanja številnih proizvajalcev Skupnosti, kar pomeni manjšo izbiro za posamezne subjekte, manjšo konkurenco in izgubo velikega števila delovnih mest na trgu Skupnosti.

(196)

Glede na navedeno se začasno sklene, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi začasnih protidampinških ukrepov.

(197)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(198)

Pri določitvi stopnje dajatve sta bila upoštevana raven ugotovljenih stopenj dampinga in znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je imela industrija Skupnosti.

(199)

Na podlagi podatkov preiskave se šteje, da mora dobiček, ki se ga lahko doseže brez dampinškega uvoza, temeljiti na letih 2004 in 2005, ko je industrija Skupnosti uspela doseči dobičkonosne ravni in ko je bil kitajski uvoz manj prisoten na trgu Skupnosti. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 6,5 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Skupnosti po pričakovanju doseže brez dampinškega uvoza. Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave za vrsto izdelka med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK in neškodljivo ceno vrst izdelka, ki jih je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti med OP. Neškodljiva cena je izračunana tako, je stroškom proizvodnje industrije Skupnosti dodana navedena stopnja dobička 6,5 %. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

(200)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške dajatve uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(201)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(202)

Ugotovljene stopnje dampinga in škode so naslednje:

(203)

Glede na dejstvo, da se sveče zelo pogosto uvažajo v kompletih skupaj s podstavki, svečniki ali drugimi elementi, se je zdelo primerno, da se dajatve določijo kot fiksni zneski na podlagi vsebnosti goriva v svečah, vključno s stenjem, saj se zdi ta oblika ukrepa primerna za zadevni izdelek.

(204)

Navedene začasne ugotovitve bodo razkrite vsem zainteresiranim strankam, ki bodo pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Njihove pripombe se bodo analizirale in upoštevale, če bodo utemeljene, preden bodo sprejete dokončne ugotovitve. Začasne ugotovitve je treba za namene dokončnih ugotovitev po potrebi ponovno proučiti –

(a)

njihovo gorivo vsebuje več kot 500 ppm toluena,

(b)

njihovo gorivo vsebuje več kot 100 ppm benzena,

(c)

imajo stenj s premerom vsaj 5 milimetrov,

(d)

se posamično nahajajo v plastični posodi s pokončnimi stenami, ki merijo v višino vsaj 5 cm.