EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007D0494

2007/494/ES: Odločba Komisije z dne 7. marca 2007 o državni pomoči C 41/2004 (ex N 221/2004) – Portugalska – pomoč za naložbe podjetju ORFAMA, Organização Fabril de Malhas S.A. (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 638) (Besedilo velja za EGP)

UL L 183, 13.7.2007, p. 46–50 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/494/oj

13.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/46


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 7. marca 2007

o državni pomoči C 41/2004 (ex N 221/2004) – Portugalska – pomoč za naložbe podjetju ORFAMA, Organização Fabril de Malhas S.A.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 638)

(Besedilo v portugalskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/494/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1), in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 5. maja 2004 (evidentiranim dne 19. maja) je Portugalska obvestila Komisijo o svoji nameri glede zagotovitve pomoči podjetju Organização Fabril de Malhas S.A. (v nadaljnjem besedilu „ORFAMA“), da bi pomagala financirati naložbo podjetja na Poljskem. Komisija je z dopisom z dne 15. julija 2004 zaprosila za dodatne informacije, Portugalska pa je nanj odgovorila z dopisom z dne 30. septembra 2004 (evidentiranim dne 5. oktobra).

(2)

Z dopisom z dne 6. decembra 2004 je Komisija sporočila Portugalski, da se je odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede pomoči.

(3)

Z dopisom z dne 4. februarja 2005 (evidentiranim dne 9. februarja) so portugalske oblasti predstavile svoje pripombe v okviru zgoraj navedenega postopka.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe. Pripomb ni predložila nobena tretja stranka.

II.   PODROBEN OPIS POMOČI

(5)

ORFAMA je proizvajalka modnih pletenin in ima sedež v Bragi, pokrajini, ki spada v člen 87(3)(a) Pogodbe ES. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1970. Ima 655 zaposlenih in letni promet znaša približno 25 milijonov EUR. Je 45-odstotni lastnik še enega proizvajalca oblačil, podjetja „Marrantex“. Podjetje proda največ svojih izdelkov v Evropsko unijo (50 %), v Združene države in Kanado (38 %) ter na Japonsko (5 %). (3)

(6)

Projekt sestavlja prevzem dveh tekstilnih podjetij, in sicer podjetja Archimode SP in Wartatex SP, ki sta v Lodzu na Poljskem. Dejavnost obeh podjetij je proizvodnja oblačil.

(7)

ORFAMA je začela sodelovati s poljskima podjetjema leta 1995 v okviru podizvajalskega dogovora, pri čemer je njun delež v prometu ORFAME znašal približno 30 %. ORFAMA se je potem odločila okrepiti svojo prisotnost na Poljskem in na trgih v vzhodni Evropi s prevzemom teh dveh poljskih podjetij.

(8)

Portugalske oblasti so ugotovile, da bo ORFAMA ohranila zmogljivosti, ki so trenutno nameščene na Portugalskem, brez premestitve dejavnosti na Poljsko. Cilj projekta je povečati obseg proizvodnje, sprostiti zmogljivosti na Portugalskem za proizvodnjo izdelkov z večjo dodano vrednostjo in pridobiti dostop do nemških in vzhodnoevropskih trgov.

(9)

Portugalske oblasti so menile, da bi ta projekt prispeval h krepitvi konkurenčnosti tekstilne industrije v Evropski uniji v položaju, ko se ORFAMA in obe poljski podjetji spopadajo z naraščajočo konkurenco iz azijskih držav, zlasti iz Kitajske. Projekt je bil zaključen decembra 1999.

(10)

Naložba v prevzem obeh podjetij je znašala 9 217 516 EUR (8 900 205 EUR za Archimode in 317 311 EUR za Wartatex). ORFAMA je financirala 97 % naložbe z bančnimi posojili, ostanek pa z lastnim kapitalom.

(11)

Portugalska namerava odobriti ORFAMI davčni dobropis v višini 921 752 EUR, kar ustreza 10 % skupnih upravičenih stroškov naložbe za zgoraj navedeni projekt.

(12)

Ukrep je bil priglašen v okviru portugalskega programa za pospeševanje posodobitve in internacionalizacije gospodarskih subjektov. (4) V okviru tega programa se zahteva priglasitev pomoči večjim podjetjem na individualni podlagi.

(13)

Portugalske oblasti so razložile, da je bil zahtevek za pomoč predložen 31. marca 2000. Projekt je bil izveden tik pred tem datumom iz strateških razlogov, ob domnevi, da bi bil upravičen do pomoči na podlagi zadevne portugalske zakonodaje. Notranje zamude so pomenile, da so portugalske oblasti priglasile pomoč šele januarja 2004.

III.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA

(14)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka v zvezi s tem primerom navedla, da bo proučila ukrep glede odstopanja v okviru člena 87(3)(c) Pogodbe ES, da bi lahko presodila, ali se pomoč lahko šteje za spodbudo za razvoj neke gospodarske dejavnosti, ne da bi to imelo negativen učinek na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom.

(15)

Komisija je tudi navedla, da bo glede na podobnost tega primera s primeri pomoči za naložbe zunaj Evropske unije proučila ukrep na podlagi meril, ki se navadno uporabljajo za ocenjevanje pomoči večjim podjetjem za projekte neposrednih tujih naložb. Ukrep je bil prijavljen v okviru portugalskega načrta za pospeševanje internacionalizacije portugalskih podjetij. Treba je opozoriti, da Poljska v času, ko je bil projekt izveden in ko je bila dana vloga za pomoč, še ni bila članica Evropske unije. Naložba tako pomeni neposredno tujo naložbo na podlagi ustreznega portugalskega programa pomoči.

(16)

V teh primerih Komisija navadno pretehta koristi ukrepa v smislu njegovega prispevka k mednarodni konkurenčnosti zadevne gospodarske panoge v EU in možne negativne učinke v Skupnosti, kot so tveganja premestitve in kakršen koli škodljiv učinek na zaposlovanje. Komisija upošteva tudi potrebo po pomoči glede na tveganja, povezana s projektom v zadevni državi, in glede na pomanjkljivosti podjetja, kot so tiste, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja. Dodatno merilo pa je povezano z možnim pozitivnim regionalnim učinkom. Poleg tega Komisija izključuje vsako pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(17)

V zvezi s tem je Komisija navedla, da bo verjetno učinek pomoči, ker gre za naložbo v državi članici Evropske unije, na trg Skupnosti večji, kot če bi bila pomoč dodeljena za projekt v tretji državi.

(18)

Komisijo je tudi zanimalo, kakšen bo učinek na zaposlovanje in druge dejavnike v zadevnih regijah ali dejansko v zadevnih gospodarskih panogah v obeh državah članicah ter ali bo isti projekt prejel pomoč od Poljske.

(19)

Obstajali so tudi dvomi o tem, ali je pomoč potrebna in/ali prosilcu sploh daje kakšno spodbudo, da izvede naložbo, saj je bil projekt zaključen, preden je ORFAMA zaprosila za državno pomoč. Nazadnje je Komisijo zanimalo, ali bi projekt lahko pomenil „začetno naložbo“ v smislu smernic Komisije o državni regionalni pomoči. (5) Zaprosila je Portugalsko, naj predloži pripombe in posreduje vse informacije, ki bi lahko pomagale pri oceni primera.

IV.   PRIPOMBE, KI SO JIH PREDLOŽILE PORTUGALSKE OBLASTI

(20)

Portugalske oblasti so navedle, da naložba, čeprav je bila izvedena v Evropski uniji, prispeva h krepitvi gospodarskih vezi z vzhodnoevropskimi trgi. Navedle so tudi, da so podjetja ORFAMA, Archimode in Wartatex v regijah prejemnicah pomoči z visoko stopnjo brezposelnosti. Na Poljskem je v tekstilni industriji 331 000 delovnih mest, na Portugalskem pa 95 446. V obdobju od leta 2000 do 2003 se je na Portugalskem stopnja zaposlenosti v tej panogi znižala za 15 odstotnih točk. Portugalske oblasti so v povezavi s tem menile, da naložba ORFAME prispeva k ohranitvi delovnih mest v izvorni državi in državi gostiteljici ter bo zato pozitivno vplivala na zadevni regiji.

(21)

Portugalske oblasti so menile, da je potreba po pomoči upravičena z dejstvom, da je to prvi projekt neposredne tuje naložbe, ki ga je izvedla ORFAMA. Potrebna so bila znatna finančna sredstva v višini 9 217 516 EUR, od tega se je 8 978 362 EUR financiralo z bančnimi posojili, preostanek pa z lastnim kapitalom podjetja. S to pomočjo bi ORFAMA pokrila del teh finančnih sredstev.

(22)

Projekt je namenjen tudi posodobitvi proizvodne in informacijske tehnologije v poljskih podjetjih, da bi se povečala produktivnost ter izboljšali kakovost izdelkov in energetska učinkovitost. ORFAMA je nameravala zamenjati industrijsko opremo. Po mnenju portugalskih oblasti projekt tako pripomore k spodbujanju razvoja gospodarske dejavnosti v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

(23)

Na koncu so portugalske oblasti zatrdile, da pomoč ne bo negativno vplivala na trgovanje med državami članicami Skupnosti. Zadevna naložba preprosto krepi že prej vzpostavljen poslovni odnos, in sicer s prehodom s podizvajalskega v lastniški odnos. V podporo tej utemeljitvi so portugalske oblasti predložile statistične podatke, ki kažejo, da je v obdobju od leta 1999 (ko je bila naložba izvedena) do 2003 prodaja ORFAME na Poljskem ostala stabilna. V enakem obdobju pa se je celotna prodaja ORFAME v EU dejansko zmanjšala.

(24)

Podobno se je v tem obdobju zmanjšal tudi izvoz zadevnih proizvodov iz Poljske v EU.

(25)

Nobena tretja stranka ni predložila pripomb.

V.   OCENA

(26)

Na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(27)

Komisija je v svoji odločitvi z dne 6. decembra 2004 sklenila, da pomoč spada v področje člena 87(1) Pogodbe ES iz naslednjih razlogov: ker pomaga ORFAMI izvesti naložbo na Poljskem, prijavljeni ukrep koristi posameznemu podjetju ali proizvodnji posameznega blaga; v zadevni gospodarski panogi (tekstil) poteka precejšen promet v Evropski uniji in zaradi pomoči se lahko tu izkrivlja konkurenca; pomoč se financira iz državnih virov. Teh sklepov portugalske oblasti niso izpodbijale, zato so potrjeni.

(28)

Komisija je navedla, da bo ocenila združljivost pomoči s Pogodbo ES glede odstopanja v okviru člena 87(3)(c) Pogodbe, ki dovoljuje pomoč „za spodbujanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti“, če taka pomoč nima negativnega učinka na pogoje trgovanja v takem obsegu, da bi bil v nasprotju s skupnim interesom. Zato mora oceniti, ali bo pomoč prispevala k razvoju proizvodnje modnih pletenin in oblačil in/ali drugih gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji, ne da bi to imelo negativen učinek na pogoje trgovanja med državami članicami.

(29)

Komisija je v odločitvi za sprožitev postopka navedla tudi, da bo upoštevala nekatera merila, ki jih je uporabila v prejšnjih primerih pomoči večjim podjetjem za projekte domačih neposrednih naložb v tujini (glej odstavek 16), da bi našla ravnotežje med koristmi ukrepa v smislu prispevanja k mednarodni konkurenčnosti zadevne gospodarske panoge v EU (to pomeni, ali je pomoč potrebna glede na tveganja, povezana s projektom v državi naložbe) in njenimi možnimi negativnimi učinki na trg EU.

(30)

Splošno načelo zakonodaje o državni pomoči je, da mora biti dokazano, da upravičenec s prejemom pomoči uvede dodatno dejavnost, ki brez pomoči ne bi bila uvedena, da se lahko pomoč šteje kot združljiva s skupnim trgom. Sicer bi pomoč preprosto povzročila izkrivljanje in ne bi imela kakršnega koli pozitivnega nasprotnega učinka.

(31)

Komisija je že v odločitvi o sprožitvi postopka podvomila o tem, da ORFAMA pomoč potrebuje za izvedbo te naložbe.

(32)

Sodeč po razpoložljivih informacijah je ORFAMA uveljavljeno proizvodno podjetje na trgu EU, ki proizvaja za znane blagovne znamke in tudi pod svojo blagovno znamko. Portugalske oblasti so v tem primeru trdile, da je to prvi projekt neposredne tuje naložbe, ki ga je izvedla ORFAMA, ter da projekt vključuje tveganja, povezana s strukturnimi in cikličnimi vidiki poljskega trga (namreč dejstvo, da je bila Poljska v postopku pogajanj za pristop k Evropski uniji) ter s pogoji, ki so povezani s strukturnimi dejavniki promotorja in države izvora. Niso pa natančno opredelile oblike, ki jo imajo taka tveganja.

(33)

Portugalske oblasti so menile, da je potreba po pomoči upravičena z dejstvom, da je to prvi projekt neposredne tuje naložbe, ki ga je izvedla ORFAMA. Komisija pa navaja, da je začela ORFAMA sklepati poslovne odnose s podjetjema Archimode in Wartatex v devetdesetih letih, ko je začela izdelovati oblačila v okviru podizvajalskih dogovorov s tema podjetjema. Leta 1995 sta obe poljski podjetji že ustvarili približno 30 % prometa v ORFAMI. ORFAMA je bila seznanjena z delovanjem teh podjetij pred izvedbo projekta ter ima zato izkušnje s poljskim in mednarodnim trgom. Dejansko je bil cilj upravičenca, da razširi proizvodnjo ter pridobi dostop do poljskega in sosednjih trgov, delno izpolnjen že pred prevzemom teh podjetij ali predložitvijo vloge za pomoč. Zdi se, da je Portugalska sama potrdila to oceno, ko je v prijavi navedla, da je bila odločitev ORFAME o naložbi na Poljskem delno sprejeta tudi zato, ker je upravičenec že poznal poljski trg in podjetji, ki ju je prevzel, s čimer je omejil tveganja, povezana z naložbo. Komisija zato meni, da je bila zadevna naložba dejansko finančna operacija za prevzem zadevnih poljskih podjetij v smislu obstoječega poslovnega odnosa in ne prva večja tuja naložba (6).

(34)

Komisija tudi poudarja, da je ORFAMA zaprosila za pomoč šele po dokončanem projektu in tako ni izpolnila merila „spodbujevalnega učinka“, ki ga navadno zahtevajo pravila Skupnosti o državni regionalni pomoči. (7) Prav tako navaja, da je bila ORFAMA očitno sposobna financirati naložbo z lastnimi sredstvi in uporabo komercialnih posojil, pridobljenih, preden je zaprosila za pomoč.

(35)

Zato Komisija sklepa, da Portugalska ni dokazala, da je predlagana pomoč potrebna kot nadomestilo za vsa posebna tveganja, povezana s projektom.

(36)

Komisija je v prejšnjih primerih vztrajala, da lahko pomoč za neposredne tuje naložbe okrepi celotni finančni in strateški položaj upravičenca ter tako vpliva na njegov relativni položaj glede na konkurente na trgu EU. (8)

(37)

Portugalska je v zvezi s tem zatrjevala, da je cilj naložbe omogočiti ORFAMI širitev proizvodnje, ki je na Portugalskem že dosegla svoje meje zmogljivosti, ter povečanje produktivnosti z izkoriščanjem nižjih stroškov in uporabo na splošno usposobljene in mlajše delovne sile na Poljskem. Vendar pa bo po mnenju portugalskih oblasti ta projekt tudi krepil zadevno evropsko gospodarsko panogo s povečanjem ponudbe izdelkov z izvorom v EU in s pospeševanjem trženja blagovnih znamk EU kljub vse večji konkurenci iz uvoza. Za Portugalsko je odobritev pomoči podjetjem, kot je ORFAMA (in posredno Archimode in Wartatex), pomembna za zagotovitev ohranitve konkurenčnosti tekstilne industrije EU na trgu EU in na mednarodnih trgih.

(38)

Komisija pa ugotavlja, da je zadevna naložba uporabljena v državi (Poljska), ki je zdaj članica Evropske unije. Pomoč bi lahko vplivala na sektor (tekstil), ki je od januarja 2005 pod precejšnjim pritiskom zaradi liberalizacije uvoza. Druga podjetja iz EU morda zanima preoblikovanje po podobnih smernicah, kot je to storila ORFAMA, in pomoč bi tako ORFAMI zagotovila prednost v primerjavi s podjetji, ki nimajo koristi od take pomoči.

(39)

Portugalska je tudi poudarila, da bi pomoč koristila zaposlovanju v zadevni portugalski in poljski regiji (Braga oziroma Lodz), ki sta regiji prejemnici pomoči z visoko stopnjo brezposelnosti (glej odstavek 20), vendar ni opredelila načina, kako bi lahko pomoč vplivala na zaposlovanje v teh regijah.

(40)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da tudi če bi lahko imela naložba ORFAME pozitiven učinek na zadevne regije (kar ni bilo dokazano), se to načeloma ne more pripisati pomoči, ker pomoč, kot je zgoraj opisano, nima spodbujevalnega učinka v tem primeru, saj je bil projekt zaključen, preden je ORFAMA zahtevala pomoč, in ta ni bila nujna za izvedbo naložbe.

(41)

Pri ocenjevanju združljivosti pomoči Komisija natančno prouči ravnotežje med njenimi pozitivnimi in negativnimi učinki ter odloči, ali njeni koristni učinki za Skupnost prevladajo nad njenimi negativnimi učinki na konkurenco in trgovino na trgu Skupnosti. Na podlagi zgoraj navedenega Komisija ni prepričana, da bi odobritev pomoči ORFAMI v zvezi z njeno naložbo na Poljskem pomagala izboljšati konkurenčnost evropske industrijske panoge ali imela pozitiven učinek na zadevne regije EU. Nasprotno pa bi lahko pomoč okrepila položaj upravičenca v škodo njegovih konkurentov, ki ne prejemajo državne pomoči na trgu, za katerega sta značilna intenzivna konkurenca in trgovina. Zato Komisija meni, da pomoč nima pozitivnih učinkov za Skupnost, ki bi prevladali nad njenimi negativnimi učinki na konkurenco in trgovino na trgu Skupnosti.

VI.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(42)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da portugalske oblasti niso dokazale, da ORFAMA potrebuje pomoč pri izvedbi zadevne naložbe. Učinek pomoči bi tako bil preprosto ta, da bi izkrivljala konkurenco na skupnem trgu, ne da bi prispevala k temu, da bi upravičenec uvedel dodatno dejavnost. Na tej podlagi se pomoč ne more obravnavati kot spodbuda za razvoj gospodarske dejavnosti v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES, ne da bi imela negativen učinek na pogoje trgovanja v takem obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom, in je zato nezdružljiva s skupnim trgom –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Davčna spodbuda v višini 921 752 EUR, ki jo je predlagala Portugalska za podjetje ORFAMA (Organização Fabril de Malhas S.A.) za naložbo na Poljskem, je nezdružljiva s skupnim trgom, ker ne izpolnjuje meril iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES, in se zato ne sme izvesti.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Portugalsko republiko.

v Bruslju, dne 7. marca 2007

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 14, 20.1.2005, str. 2.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  Vse številke so v skladu z navedbami v prijavi.

(4)  N 96/99 (UL C 375, 24.12.1999, str. 4).

(5)  Glej točko 4.4 „Smernic o državni regionalni pomoči“ (UL C 74, 10.3.1998, str. 9). V skladu s temi smernicami je „začetna naložba“ naložba v osnovna sredstva, povezana z ustanovitvijo novega obrata, razširitvijo obstoječega obrata ali z začetkom nove dejavnosti, ki vključuje korenito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa obstoječega obrata (z racionalizacijo, diverzifikacijo ali posodobitvijo). Začetna naložba je opredeljena glede na vrsto upravičenih odhodkovnih postavk (stroški za zemljišče, zgradbe in proizvodno opremo/stroje, neopredmetena sredstva in/ali plače).

(6)  Podoben koncept kakor tisti, ki je uporabljen v točki 4.4 „Smernic o državni regionalni pomoči“, ki se nanaša na „začetno naložbo“; glej opombo 5.

(7)  Glej točko 4.2 „Smernic o državni regionalni pomoči“, ki navaja, da mora biti vloga za pomoč predložena, preden se projektno delo začne, da se tako zagotovi, da obstaja zahtevani spodbujevalni učinek (UL C 74, 10.3.1998, str. 13).

(8)  Glej Odločbo Komisije 1999/365/ES v zadevi C 77/97 (Austrian LiftGmbH – Doppelmayr), UL L 142, 5.6.1999, str. 32.


Top