„DEL II

TESTIRANJE MODELOV

Namen teh smernic je zagotoviti enotne postopke, ki se uporabljajo pri gradnji in preverjanju modela, pa tudi pri izvedbi in analizi testov modela.

Vsebina odstavkov 1 in 2 Dodatka k Prilogi I je samoumevna.

Odstavek 3 – Ladijski model

3.1   Snov, iz katere je model narejen, sama po sebi ni tako pomembna, pod pogojem, da je model dovolj trden, da v nepoškodovanem in v poškodovanem stanju zagotovi, da so njegove hidrostatične lastnosti enake kakor pri pravi ladji, pa tudi da je upogibna reakcija ladijskega trupa v valovih zanemarljiva.

Pomembno je tudi zagotoviti, da so poškodovani oddelki oblikovani tako natančno, kakor je v praksi sploh mogoče, da se zagotovi, da je zastopana pravilna količina poplavne vode.

Ker prodor vode (tudi v majhnih količinah) v nepoškodovane dele modela vpliva na obnašanje modela, je treba sprejeti ukrepe, da do takšnega prodora ne pride.

Pri testiranjih modelov z najhujšo škodo, predvideno v okviru SOLAS, blizu skrajnih točk obeh koncev ladje, je bilo opaženo, da postopno poplavljanje ni bilo mogoče, ker se je voda zbirala ob poškodbeni odprtini in zato odtekala. Ker so takšni modeli lahko nadalje obratovali v slabih razmerah na morju, medtem ko so se v manj neugodnih razmerah, z manj težavnimi poškodbami, predvidenimi v okviru SOLAS, oddaljenimi od koncev ladje, prevrnili, je bila v izogib temu uvedena meja ± 35 %.

Obsežna raziskava, namenjena razvijanju ustreznih meril za nova plovila, je jasno pokazala, da poleg GM in nadvodja, ki sta pomembna parametra za zmožnost za nadaljnje obratovanje potniških ladij, obstaja še drug pomemben faktor, in sicer površina, ki se nahaja pod krivuljo preostale stabilnosti. Zato je pri izbiranju najhujšega škodnega primera, predvidenega v okviru SOLAS, v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 3.1 treba izbrati škodni primer, ki predstavlja najbolj zmanjšano površino pod krivuljo preostale stabilnosti.

3.2   Podatki o modelu

3.2.1   Vedoč, da učinki merilne lestvice igrajo pomembno vlogo v obnašanju modela v času testiranja, je pomembno zagotoviti, da so ti učinki čim manjši, kolikor je to v praksi mogoče. Model mora biti čim večji, ker je pri večjih modelih lažje zgraditi podrobne elemente poškodovanih oddelkov in tudi učinki merilne lestvice so manjši. Zato je priporočljivo, da dolžina modela ni manjša od dolžine, ki ustreza razmerju 1:40 ali 3 m, glede na večjo vrednost.

Med testiranjem je bilo ugotovljeno, da navpična dimenzija modela lahko vpliva na rezultate dinamičnega testiranja. Zato se zahteva, da je ladja izdelana vsaj v treh standardnih višinah nadgradnje nad glavnim krovom (nadvodjem), tako da se veliki valovi niza valov ne lomijo ob modelu.

3.2.2   Model mora biti tanek v smeri domnevne poškodbe, kolikor je to mogoče, da se zagotovi, da sta količina poplavne vode in njeno težišče ustrezno zastopana. Debelina trupa ne sme preseči 4 mm. Dopušča se, da ni mogoče izdelati dovolj podrobno ladijskega trupa modela in sestavnih delov primarne in sekundarne pregraditve v smeri poškodbe in zaradi teh konstrukcijskih omejitev verjetno ne bo mogoče natančno izračunati domnevne prepustnosti prostora.

3.2.3   Pomembno je, da se preverijo ne le ugrezi v nepoškodovanem stanju, ampak tudi, da se natančno izmerijo ugrezi poškodovanega modela zaradi primerjave s tistimi, ki izhajajo iz izračuna stabilnosti po nastali škodi. Iz praktičnih razlogov se dopušča toleranca + 2 mm pri vseh ugrezih.

3.2.4   Po izmeri poškodovanih ugrezov, bo morda treba popraviti prepustnost poškodovanega oddelka, bodisi z dovajanjem nepoškodovanih količin bodisi z dodajanjem uteži. Pomembno pa je tudi zagotoviti, da je težišče vode, ki prodira v model, pravilno zastopano. V tem primeru morajo biti vsi popravki izvršeni z zadostnimi varnostnimi faktorji.

Če se zahteva, da je model opremljen z zaporami na krovu in da so zapore nižje od višine pregrade, navedene spodaj, mora biti model opremljen z videokamero, tako da se lahko spremlja vsako ‚pljuskanje’ in zbiranje vode na nepoškodovanem območju krova. V tem primeru je video posnetek dogodka sestavni del dokumentacije o testiranju.

Višina prečnih ali vzdolžnih pregrad, ki veljajo za učinkovite pri zadrževanju domnevno zbrane morske vode v zadevnem oddelku na poškodovanem krovu za RO-RO tovor, mora biti najmanj 4 m, če višina vode ni manjša od 0,5. V takih primerih se lahko višina pregrade izračuna v skladu z naslednjim:

Bh = 8hw

pri čemer je Bh višina pregrade; in

hw višina vode.

V vsakem primeru mora biti pregrada visoka najmanj 2,2 m. Vendar pa najmanjša višina pregrade pri ladji s premičnimi krovi za vozila ne sme biti manjša od proste višine pod premičnim krovom, ko je ta spuščen.

3.2.5   Da se zagotovi, da značilnosti gibanja modela predstavljajo značilnosti prave ladje, je treba model nagniti in zazibati okoli vzdolžne osi v nepoškodovanem stanju, tako da se preverita GM in porazdelitev mase v nepoškodovanem stanju. Porazdelitev mase je treba meriti ob delovanju. Prečni polmer kroženja prave ladje mora biti v razponu od 0,35B do 0,4B in vzdolžni polmer kroženja v razponu od 0,2L do 0,25L.

Opomba: Čeprav se nagibanje in vzdolžno zibanje modela v poškodovanem stanju lahko obravnava kot preverjanje krivulje preostale stabilnosti, pa takšni testi niso sprejemljivi kot nadomestilo za teste modela v nepoškodovanem stanju.

3.2.6   Domneva se, da ventilatorji poškodovanega oddelka prave ladje omogočajo vodi neovirano širjenje in kroženje. Vendar pa sorazmerno zmanjševanje ventilacijskih naprav na pravi ladji lahko privede do nezaželenih učinkov razmerja. Da se zagotovi, da se to ne bi dogajalo, je priporočljivo zgraditi ventilacijske naprave v večjem obsegu kot pri modelu, pri čemer je treba zagotoviti, da to ne vpliva na dotok vode na krov za vozila.

3.2.7   Domneva se, da je pravilno šteti za reprezentativno obliko škode presek zadetja ladje v predelu premca. Kot 15° temelji na proučevanju preseka na razdalji B/5 od premca za reprezentativni izbor plovil različnih tipov in velikosti.

Enakokrak trikotni profil v obliki prizme ustreza tovorni vodni črti na boku ladje.

Poleg tega v primerih, ko so nameščene bočne zaščitne obloge širine, manjše od B/5, z namenom preprečevanja možnih učinkov merilne lestvice, dolžina poškodbe v smeri bočnih zaščitnih oblog ne sme biti manjša od 25 mm.

3.3   V prvotnem postopku testiranja modelov iz Resolucije 14 Konference SOLAS 1995 učinek nagibanja, povzročen z maksimalnim momentom kot posledico natrpanosti s potniki, splavitve rešilnega čolna, vetra ali obračanja, ni bil upoštevan, čeprav je bil ta učinek del SOLAS. Rezultati preiskave so pokazali, da bi bilo iz praktičnih razlogov vendarle preudarno te učinke upoštevati in obdržati minimalni kot 1° proti poškodbi. Omeniti je treba, da nagibanje zaradi obračanja ni štelo za pomembno.

3.4   V primerih, kjer obstaja presežek GM v pogojih dejanske obremenitve v primerjavi z omejevalno krivuljo GM (izpeljano iz SOLAS 90), lahko uprava dopusti, da se ta presežek izkoristi pri testiranju modela. V teh primerih je treba omejevalno krivuljo GM popraviti. Ta popravek je mogoče izvesti na naslednji način:

d = dS-0,6 (dS-dLS)

pri čemer je: dS ugrez pregraditve; in dLS ugrez ladje svetilnika.

Popravljena krivulja je ravna črta med GM, uporabljenim pri testiranju modela ob ugrezu pregraditve, in sečiščem prvotne krivulje, predvidene v okviru SOLAS 90, ter ugreza d.

Odstavek 4 – Postopek testiranja

4.1   Valovni spektri

Priporoča se uporaba spektra po JONSWAPu, ki opisuje vetrovne razmere na morju in časovno omejeno dobo delovanja vetra, ki ustrezajo razmeram, opaženim na večini svetovnih morij. S tem v zvezi ni le pomembno, da se preveri doba konice niza valov, ampak tudi pravilnost dobe prehajanja na najnižjo točko vala.

Zahteva se, da se valovni spekter zabeleži in dokumentira pri vsakem poskusu. Meritve za to evidentiranje se opravljajo na sondi, ki je čim bližje napravi za povzročanje valovanja.

Zahteva se tudi, da je model opremljen z merilnimi instrumenti, tako da se spremlja in beleži njegovo gibanje (zibanje okoli vzdolžne osi, dviganje in zibanje okoli prečne osi), pa tudi drža (nagib, potopitev in previs) ves čas trajanja poskusa.

Ugotovljeno je, da ni smotrno določati absolutnih mej za opredeljeno višino valov, dobe konic in dobe prehajanja na najnižjo točko valovnih spektrov. Zato je bila uvedena sprejemljiva toleranca.

4.2   V izogib interferenci med sidrnim sistemom in dinamiko ladje mora vleka (ki ji je dodan sidrni sistem) slediti modelu pri njegovi dejanski hitrosti odnašanja. V slabih pogojih na morju, z neenakomernimi valovi, hitrost odnašanja ne bo konstantna; konstantna hitrost vožnje bi imela za posledico nizko frekvenco, veliko amplitudo nihanj odnašanja, ki bi lahko vplivale na obnašanje modela.

4.3   Zadostno število testiranj v različnih nizih valov je nujno za zagotovitev statistične zanesljivosti, t. j. cilj je z visoko stopnjo prepričanja dognati, da se bo ne-varna ladja v določenih pogojih prevrnila. Domneva se, da najmanj 10 poskusov zagotavlja sprejemljivo raven zanesljivosti.

Odstavek 5 – Merila za nadaljnje obratovanje

Vsebina tega odstavka velja za samoumevno.

Odstavek 6 – Odobritev testa

Naslednji dokumenti se priložijo poročilu, predloženem upravi:

(a)	stabilnostni izračuni po nastali škodi v primeru najhujše škode, predvidene v skladu s SOLAS, in škode na sredini ladje (če se razlikujeta);

(b)	načrt splošne ureditve modela, skupaj s podatki o konstrukciji in instrumentih;

(c)	testiranje nagiba in meritve polmerov kroženja;

(d)	nominalni in izmerjeni valovni spektri (na 3 različnih mestih za reprezentativno izvedbo in za teste z modelom od sonde, ki je čim bližje napravi za povzročanje valovanja);

(e)	reprezentativni posnetek gibanja, položaja in nagiba modela;

(f)	ustrezni video posnetki.

Opomba:

Uprava mora biti navzoča pri vseh testiranjih.“