31998Q0430

Finančna Uredba

z dne 16. junija 1998

o sodelovanju pri razvojnem financiranju v okviru Četrte konvencije AKP-ES

(98/430/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v nadaljnjem besedilu "Pogodba ES",

ob upoštevanju Četrte konvencije AKP-ES, podpisane 15. decembra 1989 v Lomeju in spremenjene s sporazumom, podpisanim 4. novembra 1995 na Mauriciusu, v nadaljnjem besedilu "Konvencija",

ob upoštevanju Notranjega sporazuma o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru Četrte konvencije AKP-EGS, podpisanega 20. decembra 1995 v Bruslju [1], v nadaljnjem besedilu "Notranji sporazum", zlasti člena 32 sporazuma,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 91/482/EGS z dne 25. julija 1991 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski gospodarski skupnosti [2],

ob upoštevanju Splošnih predpisov in splošnih pogojev za pogodbe o delu, dobavi in storitvah, financiranih s strani Evropskega razvojnega sklada [3], ki jih je 29. marca 1990 odobril Svet ministrov AKP-EGS, v nadaljnjem besedilu "Splošni predpisi in pogoji za sklenitev pogodb",

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske investicijske banke, v nadaljnjem besedilu "Banka",

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [4],

ker so države članice v skladu s členom 1(1) Notranjega sporazuma ustanovile osmi Evropski razvojni sklad, v nadaljnjem besedilu "ERS";

ker po členu 32 Notranjega sporazuma določbe za izvajanje tega Notranjega sporazuma ureja Finančna uredba, ki jo ob začetku veljavnosti Sporazuma sprejme Svet s kvalificirano večino iz člena 21(4) tega sporazuma,

SPREJEL NASLEDNJO FINANČNO UREDBO:

NASLOV I

FINANČNI NAČRTI, PRAVILA ZA PLAČILO PRISPEVKOV DRŽAV ČLANIC V ERS IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Znesek ERS, določen v členu 1 Notranjega sporazuma, se razdeli v skladu s Prilogo I. Razdelitev odobrenih proračunskih sredstev in pravila za prenos teh odobrenih proračunskih sredstev določata Konvencija in Notranji sporazum.

Člen 2

1. K plačilu letnih prispevkov za ERS se pozove v štirih obrokih, ki zapadejo:

- 20. januarja,

- 1. aprila,

- 1. julija,

- 1. novembra.

Dodatni prispevki v finančnem letu, ki jih določi Svet v skladu s členom 6(3) Notranjega sporazuma, kolikor Svet ne odloči drugače, zapadejo v plačilo in se poravnajo v čim krajšem možnem roku, določenem v sklepu o pozivu k vplačilu teh prispevkov, ki ne more biti daljši od treh mesecev.

2. Komisija države članice čim prej in najpozneje ob začetku vsakega finančnega leta na podlagi sklepa Sveta iz člena 6(1) Notranjega sporazuma obvesti o višini posameznih obrokov za prispevke, ki jih je treba plačati na posamezni datum zapadlosti. Komisija določi zneske, ki jih mora plačati vsaka država članica, tako da so ti sorazmerni z njenim prispevkom za ERS, določenim v členu 1(2) Notranjega sporazuma.

Komisija države članice čim prej pred datumom zapadlosti vsakega obroka prispevkov obvesti o vsaki spremembi zneskov obročnih prispevkov, ki se opravi na podlagi stanja denarnih sredstev ERS in ocen Komisije o odhodkih za preostanek leta.

3. Če zapadli obroki prispevkov v skladu s tem členom niso plačani v petnajstih dneh od datuma zapadlosti, se zadevni državi članici zaračunajo obresti na neplačani znesek v višini dveh odstotnih točk nad obrestno stopnjo za kratkoročne finančne posle, ki se uporablja na datum zapadlosti prispevka v plačilo na denarnem trgu zadevne države članice za eku. Ta obrestna stopnja se za vsak zamujeni mesec poviša za 0,25 %. Zvišana obrestna stopnja se uporablja v celotnem zamudnem obdobju. Zneski teh zamudnih obresti se knjižijo v dobro računa iz člena 9(2) Notranjega sporazuma.

Člen 3

1. Prispevki držav članic so izraženi v ekujih.

2. Vsaka država članica plača znesek svojega prispevka v ekujih. Vendar lahko države članice svoje prispevke plačujejo v nacionalni valuti.

3. Države članice vplačajo prispevke na poseben račun z oznako "Komisija Evropskih skupnosti — Evropski razvojni sklad", ki je odprt pri emisijski banki te države članice ali pri finančni ustanovi, ki jo ta določi. Znesek prispevkov ostane na posebnem računu, dokler ni treba opraviti plačil iz člena 319 Konvencije.

4. Po izteku veljavnosti Konvencije Komisija na podlagi potreb in pod pogoji iz te finančne uredbe države članice pozove k vplačilu deleža prispevkov, ki ga morajo še naprej plačevati.

Člen 4

1. Eku je sestavljen iz vsote zneskov valut držav članic, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 3320/94 z dne 22. decembra 1994 v zvezi s pripravo prečiščenih besedil obstoječe zakonodaje Skupnosti o opredelitvi ekuja po začetku veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji [5].

Vsaka sprememba opredelitve ekuja, ki jo določi Svet v skladu s Pogodbo ES, se avtomatično uporablja za to določbo.

2. Vrednost ekuja v katerikoli valuti je enaka vsoti protivrednosti zneskov valut, ki sestavljajo eku, v tej valuti.

Določi jo Komisija na podlagi tečajev, dnevno zabeleženih na deviznih trgih.

Dnevni obračunski tečaji posameznih nacionalnih valut so dnevno na voljo in se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3. Preračuni ekuja v nacionalne valute se načeloma opravljajo po dnevnem tečaju; v izjemnih ustrezno utemeljenih primerih je možno odstopanje od te določbe v skladu z izvedbenimi določbami za Finančno ureditev z dne 21. decembra 1977 o splošnem proračunu Evropskih skupnosti [6].

Člen 5

Zaradi opravljanja plačil iz člena 319(1) in (4) Konvencije Komisija odpre račune pri finančnih ustanovah v državah AKP in v ČDO za plačila v nacionalnih valutah držav AKP ali lokalnih valutah ČDO ter v državah članicah za plačila v ekujih in drugih valutah. Ob upoštevanju člena 319(3) Konvencije se vplačila na teh računih obrestujejo. Ob upoštevanju člena 192 Konvencije se te obresti knjižijo v dobro računa iz člena 9(2) Notranjega sporazuma.

Člen 6

1. Komisija iz posebnih računov, odprtih v skladu s členom 3(3), prenese zneske, potrebne za zagotavljanje sredstev na računih, odprtih v njenem imenu skladno s členom 5. Ti prenosi se opravijo na podlagi denarnih potreb za projekte in programe.

2. Komisija si bo prizadevala, da bo sredstva iz posebnih računov iz člena 3(3) črpala tako, da bo razdelitev njenega dobroimetja na teh računih sorazmerna s prispevki držav članic v ERS.

Člen 7

Podpisi uradnikov in uslužbencev Komisije, pooblaščenih za opravljanje poslov na računih ERS, se deponirajo pri zadevnih bankah v trenutku odprtja računov, podpisi pozneje imenovanih uradnikov in uslužbencev pa ob njihovem imenovanju. Ta postopek se uporablja tudi pri deponiranju podpisov nacionalnih in regionalnih odredbodajalcev ter njihovih pooblaščencev za opravljanje poslov na plačilno-posredniških računih, ki so odprti v državah AKP ali ČDO in po potrebi na računih, odprtih v državah članicah.

Člen 8

1. Sredstva ERS se morajo uporabiti v skladu z načeli dobrega finančnega poslovanja, zlasti z načeli varčnosti in stroškovne učinkovitosti. Določeni morajo biti kvalitativni in kvantitativni cilji, njihovo uresničitev pa je treba nadzorovati z ustreznimi kazalci.

2. V ta namen je treba pred uporabo sredstev ERS izdelati predhodno oceno ukrepa, ki se bo izvedel, zato da se zagotovi, da pričakovani rezultati upravičujejo uporabljena sredstva.

3. Pri vseh ukrepih se mora izvajati redno preverjanje, zlasti v zvezi z ocenami za pozive k vplačilu prispevkov iz člena 6(1) Notranjega sporazuma, zato da se lahko preveri upravičenost teh ukrepov.

Člen 9

1. V sklepih o financiranju, sprejetih na podlagi členov 25 do 27 Notranjega sporazuma, v zvezi s pomočjo, ki jo upravlja Skupnost, in v finančnih sporazumih je določen rok za začetek izvajanja projekta. Po preteku tega roka se sklep o financiranju oziroma finančni sporazum ne uporablja več.

2. V sklepih o financiranju iz odstavka 1 in v finančnih sporazumih je določen tudi rok za zaključek izvedbe projekta. Nadaljevanje projekta po preteku tega roka mora upravičenec ustrezno utemeljiti, Komisija pa ga mora odobriti še pred potekom roka.

3. Projekt se zaključi in obveznost iz člena 20 odveže, ko preneha pravna obveznost, ki jo ima Komisija v okviru tega projekta do upravičenca, in ko so bila zadevna plačila in izterjave vknjižene.

NASLOV II

FINANČNO UPRAVLJANJE SREDSTEV ERS S STRANI KOMISIJE

Oddelek I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 10

Ob upoštevanju člena 15(3)(c) in člena 39 se določbe tega naslova ne uporabljajo za rizični kapital in subvencionirano obrestno mero, ki ju upravlja Banka.

Člen 11

1. Za upravljanje sredstev so odgovorni odredbodajalci, ki so edini pristojni za prevzemanje obveznosti za odhodke, ugotavljanje izterljivih zneskov in za izdajanje nalogov za izterjavo in izplačila.

2. Izterjave in izplačila zagotavlja računovodja.

3. Naloge odredobodajalca, finančnega nadzornika in računovodje med seboj niso združljive.

Člen 12

V primeru upravljanja prihodkov in odhodkov prek integriranih računalniških sistemov se uporabljajo določbe oddelkov II in III tega naslova ob upoštevanju možnosti in potreb računalniškega upravljanja.

V ta namen:

- lahko dokazila zaradi preverjanja ostanejo pri glavnem odredbodajalcu, knjigovodji ali njunih pooblaščencih,

- se lahko podpisi in potrditve dodajo v ustrezni računalniški obliki.

O vzpostavitvi računovodskega sistema ERS se posvetuje s finančnim nadzornikom. Finančni nadzornik ima dostop do podatkov sistema.

Člen 13

1. Glavnega odredbodajalca ERS, katerega naloge so določene v členu 311 Konvencije, imenuje Komisija.

2. Glavni odredbodajalec ERS lahko svoja izvedbena pooblastila za ERS prenese na pooblaščence, ki jih pod pogojem, da s tem soglaša Komisija, imenuje sam. Pravila o pristojnosti, določena v tem naslovu, se za te pooblaščence uporabljajo v okviru pooblastil, ki se na njih prenesejo. Vsak sklep o prenosu pristojnosti navaja obseg prenosa in po potrebi njegovo trajanje.

3. Pooblaščenci lahko delujejo samo v okviru pooblastil, ki so jim izrecno dodeljena. O sklepih v zvezi s prenosom pristojnosti se obvesti pooblaščence, knjigovodjo, finančnega nadzornika, glavnega odredbodajalca in Računsko sodišče.

Člen 14

1. Finančni nadzornik Komisije je finančni nadzornik ERS. Odgovoren je za nadzor nad obveznostmi in odrejanjem izdatkov ter za nadzor nad beleženjem in izterjavo prejemkov in terjatev. Finančnemu nadzorniku lahko pri opravljanju nalog pomaga eden ali več pomočnikov finančnega nadzornika.

2. Finančni nadzornik izvaja nadzor na podlagi dokumentacije in po potrebi na kraju samem. V ta namen ima dostop do dokumentacije in originalnih dokazil o obveznostih, prihodkih in odhodkih ter po potrebi do dokumentacije o odobrenih proračunskih sredstvih in dodeljenih sredstvih. Finančnemu nadzorniku se na njegovo zahtevo posredujejo vsi dokumenti in podatki, izdelani ali shranjeni na magnetnem nosilcu podatkov, za katere meni, da so potrebni pri opravljanju njegove naloge.

3. Za posebna pravila, ki se uporabljajo za finančnega nadzornika, se štejejo tista, ki so določena v Finančni ureditvi za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Člen 15

1. Računovodjo imenuje Komisija. Pri opravljanju nalog mu lahko pomaga eden ali več pomočnikov računovodje, ki se na podlagi utemeljenega mnenja računovodje imenujejo pod istimi pogoji kakor računovodja.

2. Računovodja je odgovoren za pobiranje prejemkov, plačevanje izdatkov, izterjavo terjatev in za upravljanje denarnega toka. Ob upoštevanju člena 36 je računovodja edini pooblaščen za upravljanje sredstev in premoženja. Odgovoren je za njihovo ohranitev.

3. Računovodja je odgovoren za vodenje poslovnih knjig v zvezi z:

(a) odobrenimi proračunskimi sredstvi iz člena 1;

(b) obveznostmi iz člena 20;

(c) s sklepi o rizičnem kapitalu in subvencionirani obrestni meri iz člena 39;

(d) s plačili, prihodki in terjatvami.

4. Računovodja je odgovoren za pripravo računovodskih izkazov iz člena 66(2) Finančne uredbe.

Člen 16

O imenovanju glavnega odredbodajalca, računovodje, pomočnika računovodje in skrbnika predujmov iz člena 36 ter o kontnem planu iz člena 40 se uradno obvesti Računsko sodišče. Komisija Računskemu sodišču pošlje postopkovna pravila, ki jih sprejme za finančno področje.

Oddelek II

PRIHODKI IN TERJATVE

Člen 17

1. Prihodke ERS sestavljajo plačila držav članic skladno z Notranjim sporazumom, prihodki iz depozitov in vsakega drugega zneska, katerega odobritev odloči Svet.

2. Spremljanje in vknjižbo plačil ter drugih prihodkov iz držav članic zagotavlja računovodja.

3. Za vse druge prihodke računovodja izdela odredbo o prihodkih, ki se pošlje finančnemu nadzorniku v predhodno potrditev. S predhodno potrditvijo finančnega nadzornika se dokaže, da:

(a) je vknjižba pravilna;

(b) je odredba o prihodkih pravilna in skladna z veljavnimi določbami;

(c) so dokazila pravilna;

(d) je odredba skladna z dobrim finančnim poslovanjem;

(e) sta znesek in valuta prihodka pravilna.

Vknjižba prihodkov postane dokončna po potrditvi finančnega nadzornika.

Člen 18

1. Za vsak ukrep ali okoliščino, ki bi utegnila povzročiti ali spremeniti terjatev ERS in o kateri nacionalni odredbodajalec obvesti Komisijo, mora glavni odredbodajalec prej izdelati oceno terjatve. Te ocene se pošljejo finančnemu nadzorniku v potrditev in računovodji v začasno vknjižbo. V ocenah se navedejo vrsta terjatve, njen ocenjeni znesek in mesto vknjižbe ter ime dolžnika. S potrditvijo finančnega nadzornika se dokaže, da:

(a) je vknjižba pravilna;

(b) je ocena terjatve pravilna in skladna z veljavnimi določbami za upravljanje ERS in z vsakim drugim aktom, sprejetim z izvajanjem teh določb, ter z načeli dobrega finančnega poslovanja iz člena 8.

Finančni nadzornik lahko potrditev zavrne, če meni, da pogoji iz odstavkov (a) in (b) niso izpolnjeni.

Komisija lahko z ustrezno utemeljenim sklepom na lastno odgovornost zavrnitev ovrže. Ta sklep je pravnomočen. Finančnemu nadzorniku se pošlje v vednost. Komisija Računsko sodišče v roku enega meseca obvesti o vsakem takem sklepu.

2. Brez poseganja v člen 12 glavni odredbodajalec za vsako ugotovljeno, tekočo in zapadlo terjatev ERS v okviru uporabe sredstev ERS izda nalog za izterjavo, ki se skupaj z dokazili pošlje v predhodno potrditev finančnemu nadzorniku. Potem ko finančni nadzornik naloge za izterjavo potrdi, jih računovodja vknjiži.

S potrditvijo se dokaže, da:

(a) je prihodek vknjižen pod pravilno postavko;

(b) je nalog pravilen in skladen z veljavnimi določbami;

(c) so dokazila pravilna;

(d) je dolžnik pravilno označen;

(e) je datum zapadlosti označen;

(f) se nalog sklada z dobrim finančnim poslovanjem iz člena 8;

(g) sta znesek in valuta izterjave pravilna.

V primeru zavrnjene potrditve se uporabi tretji pododstavek odstavka 1.

3. Če glavni odredbodajalec opusti izterjavo terjatve iz odstavka 1, pošlje pred tem predlog o razveljavitvi finančnemu nadzorniku v potrditev in računovodji v vednost. S potrditvijo finančnega nadzornika se dokaže pravilnost opustitve in njena skladnost z načeli dobrega finančnega poslovanja. Zadevni predlog računovodja evidentira.

V primeru zavrnjene potrditve se uporabi tretji pododstavek odstavka 1.

4. Če finančni nadzornik ugotovi, da nalog za izterjavo ni bil izdan ali terjatev ni bila izterjana, o tem obvesti Komisijo.

Člen 19

1. Računovodja prevzame odgovornost za pravilno izdane naloge za izterjavo.

2. Računovodja poskrbi, da se terjatve iz člena 18 izterjajo ob datumih, določenih v nalogih za izterjavo, in zagotovi varovanje zadevnih pravic Skupnosti.

3. Računovodja glavnega odredbodajalca in finančnega nadzornika obvesti o terjatvah, ki v predvidenih rokih niso bile izterjane.

4. Če je potrebno, začne postopek izterjave.

Oddelek III

PREVZEM OBVEZNOSTI, POTRDITEV, ODREDITEV IN PLAČILO IZDATKOV

1. Prevzem obveznosti za odhodke

Člen 20

1. Pri vseh ukrepih, ki bi lahko povzročili odhodek v breme ERS, mora glavni odredbodajalec prej vložiti predlog za prevzem obveznosti in lahko utemeljuje pravne obveznosti do tretjih šele, ko finančni nadzornik odobri predlog za prevzem obveznosti in ko Komisija sprejme sklep o financiranju.

2. Obveznosti za odhodke se lahko prevzemajo na podlagi sklepov o financiranju, ki jih sprejme Komisija skladno s členi 25 do 27 Notranjega sporazuma, in določb, ki tej dovoljujejo dodeljevanje finančne podpore iz naslova ERS.

Člen 21

1. Brez poseganja v člen 12 se predlogi za prevzem obveznosti skupaj z dokazili pošljejo finančnemu nadzorniku. Iz njih so razvidni zlasti namen odhodka, njegov ocenjeni znesek, mesto vknjižbe in tudi opis finančnega upravičenca.

2. Predloge za prevzem obveznosti računovodja, potem ko jih potrdi finančni nadzornik in Komisija sprejme sklep o financiranju, razglasi za odobrene.

Člen 22

1. S strani finančnega nadzornika potrjenim predlogom o prevzemu obveznosti za odhodke se dokaže:

(a) skladnost s členom 20(1);

(b) pravilnost vknjižbe;

(c) razpoložljivost sredstev;

(d) pravilnost in skladnost finančnega predloga z veljavnimi določbami za ERS;

(e) uporaba načel dobrega finančnega poslovanja iz člena 8.

2. Potrditev ne more biti pogojna.

Člen 23

1. Finančni nadzornik lahko potrditev zavrne, če meni, da pogoji iz člena 22 niso izpolnjeni. Vsako zavrnjeno potrditev mora finančni nadzornik v pisni obliki ustrezno utemeljiti. O zavrnitvi se obvesti glavnega odredbodajalca.

Če je potrditev zavrnjena in glavni odredbodajalec predlog ohrani, se zadeva v odločitev predloži Komisiji.

2. Komisija lahko, razen v primerih, ko gre za razpoložljivost sredstev, z ustrezno utemeljenim sklepom na lastno odgovornost zavrnitev ovrže. Ta sklep je pravnomočen; finančnemu nadzorniku se pošlje v vednost. Komisija v roku enega meseca o vsakem takem sklepu obvesti Računsko sodišče.

2. Dodeljena sredstva

Člen 24

1. Pogodbe, ki jih sklene upravičenec za izvedbo projekta ali programa, na katerega se nanaša sklep o financiranju iz člena 20(2), in jih odobri vodja delegacije, glavni odredbodajalec vknjiži v računovodskem sistemu. Ta vknjižba nosi oznako dodeljena sredstva. Enako velja za pogodbe in predračune stroškov, ki jih neposredno ali za račun upravičenca sklene Komisija zaradi izvedbe teh projektov in programov.

2. Vknjižena dodeljena sredstva se uporabijo za obveznosti iz sklepov o financiranju iz člena 20(2).

3. Potrditev odhodkov

Člen 25

Potrditev odhodkov je dejanje, s katerim glavni odredbodajalec:

(a) preveri obstoj upnikove terjatve;

(b) določi in preveri obstoj in znesek terjatve;

(c) preveri pogoje za zapadlost terjatve.

Člen 26

1. Za vsako potrditev odhodka je treba predložiti dokazila, ki potrjujejo terjatev upnika in po potrebi opravljeno storitev ali obstoj dokumenta, ki upravičuje plačilo. Dokazila, ki se morajo priložiti plačilnemu nalogu, morajo biti glede na vrsto in vsebino takšna, da omogočajo izvajanje kontrol iz členov 25 in 29.

2. Za nekatere vrste odhodkov se lahko odobrijo predujmi.

3. Glavni odredbodajalec, pooblaščen za potrjevanje odhodkov, sam pregleda dokazila ali na lastno odgovornost preveri, da je bil ta pregled opravljen.

4. Odreditev plačila izdatkov

Člen 27

Odreditev plačila izdatkov je dejanje, s katerim glavni odredbodajalec računovodji z izdajo plačilnega naloga naroči plačati izdatek, ki ga je potrdil.

Člen 28

Plačilni nalog mora vsebovati:

(a) mesto vknjižbe;

(b) s številkami in besedami izraženi plačljivi znesek in valuto plačila;

(c) ime in naslov upravičenca;

(d) bančni račun;

(e) način plačila;

(f) namen odhodka.

Plačilni nalog podpiše in z datumom opremi glavni odredbodajalec.

Člen 29

1. Plačilnemu nalogu se priložijo originalna dokazila; ta vsebujejo ali pa jim je priložena izjava, s katero se potrjuje pravilnost plačljivih zneskov, dospetje dobave ali izvedba storitve. Plačilni nalog prikazuje številko in datum potrditve ustreznih prevzemov obveznosti.

2. Kopije dokazil, katerih skladnost z izvirniki potrdi glavni odredbodajalec ali vodja delegacije Komisije, se lahko v ustrezno utemeljenih primerih sprejmejo namesto izvirnikov.

Člen 30

1. Ob upoštevanju člena 35 se plačilni nalogi v predhodno potrditev pošljejo finančnemu nadzorniku. S predhodno potrditvijo se dokaže, da:

(a) je bil plačilni nalog pravilno izdan;

(b) se plačilni nalog ujema z upnikovo terjatvijo;

(c) je bila vknjižba pravilna;

(d) so sredstva razpoložljiva;

(e) so dokazila pravilna;

(f) je dolžnik pravilno označen.

2. V primeru zavrnjene potrditve se uporabi člen 23.

3. Po potrditvi, ki jo opravi finančni nadzornik, se izvirnik plačilnega naloga, kateremu so priložena dokazila, pošlje računovodji.

5. Plačilo izdatkov

Člen 31

1. Brez poseganja v člena 313 in 319(8) Konvencije o pristojnostih nacionalnega odredbodajalca in finančnih obveznostih odgovornih za upravljanje in izvajanje sodelovanja pri razvojnem financiranju je plačilo tisto končno dejanje, s katerim ERS izpolni svoje obveznosti do upnikov.

2. Ob upoštevanju člena 36 računovodja zagotovi plačilo izdatkov v mejah razpoložljivih sredstev.

Člen 32

Kadar pride do napake ali se izpodbija veljavnost izpolnitve obveznosti oziroma niso upoštevane v tej ureditvi predpisane formalnosti, mora računovodja zadržati izplačilo.

Člen 33

1. Če se izplačilo zadrži, računovodja razloge za to obrazloži v pisni izjavi, ki jo nemudoma pošlje glavnemu odredbodajalcu in v vednost finančnemu nadzorniku.

2. Glavni odredbodajalec lahko, razen kadar se izpodbija veljavnost izpolnitve obveznosti, v primeru zadržanja izplačila zadevo predloži Komisiji. Komisija lahko pisno na lastno odgovornost zahteva, da se izplačilo opravi.

Člen 34

1. Plačila se opravijo preko bančnih računov, navedenih v členu 5. Postopke za odpiranje, upravljanje in uporabo teh računov določi Komisija.

2. Ti pogoji zlasti predvidevajo, da se čeki in virmanski nalogi opremijo z dvojnim podpisom, pri čemer mora biti en podpis računovodje ali pomočnika računovodje oziroma skrbnika predujmov. Pogoji poleg tega določajo izdatke, katerih izplačilo se mora obvezno opraviti s čekom ali nakazilom.

6. Plačila, ki se opravijo na kraju samem

Člen 35

1. Če vodja delegacije izvaja pooblastila glavnega odredbodajalca v skladu s prenosom iz člena 13, lahko ustrezna izplačila na kraju samem opravi pomočnik računovodje, ki se imenuje pod pogoji iz člena 15.

Pomočnik računovodje opravlja izplačila v nacionalni valuti preko plačilno-posredniškega računa v državi AKP ali ČDO in po potrebi izplačila v tujih valutah preko enega ali več plačilno-posredniških računov v Skupnosti.

2. Vknjižba plačil, opravljenih na podlagi odstavka 1, na račune ERS, se lahko zaupa tudi pomočniku računovodje.

3. Pri izplačilih, ki jih izvrši pomočnik računovodje na podlagi prenosa, finančni nadzornik po njihovi izvršitvi ali po potrebi po njihovi vknjižbi opravi kontrolo.

7. Predujemski računi

Člen 36

1. Za plačevanje določenih vrst izdatkov se lahko z odločitvijo glavnega odredbodajalca po pridobitvi ugodnega mnenja računovodje in finančnega nadzornika oblikujejo predujemski računi.

2. Samo računovodja lahko zagotavlja sredstva na predujemskih računih.

3. Postopki za upravljanje predujemskih računov določajo zlasti:

(a) imenovanje skrbnikov predujmov;

(b) vrsto in najvišji znesek vsakega plačljivega izdatka;

(c) najvišji znesek predujmov, ki se lahko odobrijo;

(d) postopke in roke za predložitev dokazil;

(e) odgovornost skrbnikov predujmov.

4. Glavni odredbodajalec in računovodja sprejmeta potrebne ukrepe za pravočasno določitev natančnih zneskov predujmov, odobrenih v skladu s tem členom.

Oddelek IV

RAČUNOVODSTVO

Člen 37

Poslovne knjige se vodijo v ekujih na podlagi koledarskega leta po metodi "dvostavnega knjigovodstva".

Poslovne knjige zajemajo:

(a) odobrena proračunska sredstva;

(b) obveznosti;

(c) dodeljena sredstva;

(d) prihodke, plačila, ugotovljene terjatve in izterjave enega leta v polni višini in brez kakršnega koli prilagajanja med njimi:

Podprte so z dokazili.

Če so dodeljena sredstva, prihodki, plačila in terjatve izraženi v nacionalni valuti, mora računovodski sistem poleg vknjižbe v ekujih omogočiti tudi vknjižbo v nacionalni valuti.

Člen 38

1. Obveznosti iz člena 20(2) se vknjižijo v ekujih v višini vrednosti sklepov o financiranju, ki jih sprejme Komisija.

2. Dodeljena sredstva iz člena 24 se vknjižijo v ekujih v višini protivrednosti pogodb in predračunov stroškov, ki jih sklenejo upravičene države AKP ali ČDO ali Komisija v okviru izvedbe projekta. Ta protivrednost po potrebi zajema:

(a) rezervacijo za plačilo (vračljivih) stroškov ob predložitvi dokazil;

(b) rezervacijo za spremembo cene in za nepredvidljive primere, kot je določeno v pogodbah, ki jih financira ERS;

(c) finančno rezervacijo zaradi nihanja menjalnih tečajev.

3. Pri dokončni vknjižbi plačil, ki se opravijo v okviru projektov ali programov iz Naslova III Tretjega dela konvencije, se uporabijo obračunski tečaji tistega dne, ko se plačila dejansko opravijo. Ta datum ustreza dnevu, ko so bili obremenjeni računi Komisije iz člena 5 te ureditve.

4. Vsa računovodska dokumentacija o izvedbi obveznosti se hrani v obdobju pet let, ki se šteje od datuma sklepa, s katerim je bila v skladu s členom 33(3) Notranjega sporazuma dana razrešnica o uresničevanju ERS za finančno leto, ko je bila obveznost knjigovodsko zaključena.

Člen 39

1. Komisija vodi poslovne knjige o rizičnem kapitalu in subvencioniranih obrestnih merah, ki jih upravlja Banka za račun Skupnosti.

2. Preden upravni odbor Banke v skladu s členom 29(3) in (4) Notranjega sporazuma sprejme sklep o financiranju, glavni odredbodajalec predlog za evidentiranje sklepa pošlje finančnemu nadzorniku in računovodji.

3. Iz predloga so razvidni zlasti namen odhodka, njegov ocenjeni znesek, mesto vknjižbe in tudi finančni upravičenec.

S potrditvijo finančnega nadzornika se dokaže:

(a) pravilnost vknjižbe;

(b) razpoložljivost sredstev.

Računovodja predlog razglasi za pravnomočnega, potem ko upravni odbor Banke sprejme sklep o financiranju.

4. (a) Sklepi o financiranju z rizičnim kapitalom, ki jih sprejme Banka, se vknjižijo v nominalni vrednosti.

(b) Subvencionirane obrestne mere se predhodno vknjižijo na podlagi vrednosti, ki jo oceni Komisija ob sprejetju sklepa, dokončna vknjižba pa se opravi, ko Banka sporoči znesek subvencionirane obrestne mere, ki ga določi ob podpisu pogodbe. Ta znesek se prilagodi ob izteku pogodbe.

5. Zahtevke za plačilo sredstev iz člena 59(2) in 61(3) glavni odredbodajalec v potrditev pošlje finančnemu nadzorniku.

V plačilnih zahtevkih se navede:

(a) mesto vknjižbe;

(b) s številkami in besedami izraženi plačljivi znesek in valuta plačila;

(c) ime in naslov upravičenca;

(d) bančni račun in način plačila;

(e) namen odhodka;

(f) datum valutacije plačila.

6. Plačilo opravi in ga vknjiži računovodja.

7. Prenehanje veljavnosti sklepa o financiranju in vračilo razpoložljivih sredstev ustreznim dodeljenim proračunskim sredstvom se izvrši na zahtevo Banke.

Člen 40

1. Vknjižbe v poslovne knjige se opravljajo v skladu s kontnim planom, katerega nomenklatura proračunskih postavk vsebuje jasno ločevanje med računovodskimi izkazi ter bilanco prihodkov in odhodkov.

2. Komisija na predlog računovodje določi natančne pogoje za pripravo in izvajanje kontnega plana.

Člen 41

Poslovne knjige se zaključijo z iztekom finančnega leta zaradi izdelave računovodskih izkazov ter bilanco prihodkov in odhodkov ERS. Slednji se v mnenje predložijo finančnemu nadzorniku.

Oddelek V

ODGOVORNOST ODREDBODAJALCEV, FINANČNIH NADZORNIKOV, RAČUNOVODIJ IN SKRBNIKOV PREDUJMOV

Člen 42

Brez poseganja v člen 133(1)(f) ali člen 319(8) Konvencije je vsak odredbodajalec disciplinsko in morebiti odškodninsko odgovoren, če pri ugotavljanju terjatev, ki se morajo izterjati za ERS, prevzemanju obveznosti za odhodke, podpisovanju plačilnih nalogov ali izdajanju nalogov za izterjavo ne ravna v skladu s to ureditvijo. Enako velja, če iz neupravičenih razlogov ne izda ali zamudi izdajo naloga za plačilo ali izterjavo, kar ima lahko za posledico civilnopravno odgovornost Komisije do tretjih.

Člen 43

Vsak finančni nadzornik je disciplinsko in morebiti odškodninsko odgovoren za dejanja, ki jih opravi v okviru izvajanja svojih nalog, zlasti če potrdi odhodek, ki presega odobrena proračunska sredstva.

Člen 44

1. Računovodja in pomočniki računovodje so disciplinsko in morebiti odškodninsko odgovorni za plačila, ki jih opravljajo brez upoštevanja člena 32.

Disciplinsko in odškodninsko so odgovorni za vsako izgubo ali zmanjšanje denarnih sredstev, imetja in dokumentov, ki jih hranijo, če je taka izguba ali zmanjšanje rezultat njihove namerne napake ali hude malomarnosti.

Pod enakimi pogoji so odgovorni za pravilno izvrševanje nalogov, ki jih dobijo v zvezi z uporabo in upravljanjem računov, ki jih vodijo priznane finančne institucije, zlasti:

(a) če se izterjave ali plačila, ki so jih opravili, ne skladajo z zneski na ustreznih nalogih za izterjavo ali izplačilo;

(b) če opravijo izplačilo strankam, ki niso upravičene prejemnice plačila.

2. Vsak skrbnik predujmov je disciplinsko in morebiti odškodninsko odgovoren:

(a) če z ustreznimi dokumenti ne more dokazati izplačil, ki jih je opravil;

(b) če opravi izplačilo strankam, ki niso upravičene prejemnice plačila.

Disciplinsko in odškodninsko je odgovoren za vsako izgubo ali zmanjšanje denarnih sredstev, imetja in dokumentov, ki jih hrani, če je taka izguba ali zmanjšanje rezultat njegove namerne napake ali hude malomarnosti.

3. Računovodja, pomočniki računovodje in skrbniki predujmov se zavarujejo za tveganja, ki izhajajo iz tega člena in ki jih ne more pokriti jamstveni sklad iz odstavka 4. S tem povezane stroške zavarovanja krije Komisija.

4. Posebna nadomestila se dodelijo računovodji, pomočnikom računovodje in skrbnikom predujmov. Znesek teh nadomestil določi Komisija. Ustrezni zneski teh nadomestil se mesečno knjižijo v dobro na račun, ki ga odpre Komisija na ime vsakega od teh uslužbencev, zato da se oblikuje jamstveni sklad, namenjen kritju morebitnega blagajniškega ali bančnega primanjkljaja, za katerega bi bila zadevna oseba odgovorna.

Dobroimetje na teh jamstvenih računih se zadevnim osebam izplača po prenehanju njihove funkcije računovodje ali skrbnika predujmov, računovodji pa se mora prej dati razrešnica iz člena 46.

Člen 45

Glavni odredbodajalec in njegovi pooblaščenci, finančni nadzorniki, računovodje in skrbniki predujmov so lahko disciplinsko in odškodninsko odgovorni pod pogoji iz člena 22 in 86 do 89 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

Člen 46

Komisija ima na voljo dve leti, ki se štejeta od dneva predložitve računovodskih izkazov Svetu, da odloči o razrešnici računovodjem za ustrezne računovodske posle.

NASLOV III

IZVEDBENI UKREPI

Oddelek I

IZVAJANJE FINANČNIH POSLOV ERS, KI JIH UPRAVLJA KOMISIJA

1. Splošno

Člen 47

Če se odobrena pomoč dodeli naprej končnemu posojilojemalcu skladno s členi 219(5), 233(3) in 266 Konvencije, finančni sporazum natančno predvideva pogoje za to posojilo, med drugim obrestno mero, trajanje posojila, čas do začetka vračanja posojila ter podrobnosti uporabe sredstev, ki izhajajo iz vračila glavnice in obresti. Ti pogoji bodo določeni ob upoštevanju vseh ustreznih določb Konvencije, zlasti členov 233(4)(b), 240(1)(a) in 291.

Člen 48

Komisija, ki je na podlagi člena 319 Konvencije odgovorna za terjatve v zvezi z zamujenimi plačili, te poravna s sredstvi z računa, opredeljenega v členu 9(2) Notranjega sporazuma.

2. Razpisi in pogodbe

Člen 49

1. Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovito obveščanje zadevnih gospodarskih subjektov, zlasti z rednim objavljanjem napovedi pogodb, financiranih iz sredstev ERS.

2. Komisija poskrbi, da se naslednje čim ustrezneje objavi:

(a) z navedbo predmeta, vsebine in vrednosti predvidenih pogodb:

- enkrat letno napovedi pogodb, ki se sklenejo za storitve in projekte tehničnega sodelovanja v obdobju dvanajstih mesecev, ki sledi objavi javnega razpisa za zbiranje ponudb,

- enkrat na četrtletje spremembe napovedi iz prve alinee;

(b) rezultati javnih razpisov za zbiranje ponudb v čim krajšem možnem času.

3. Podoben postopek se uporablja pri sporočanju sklepov o dejavnosti v zvezi z izvajanjem študij in zagotavljanjem tehnične pomoči.

Člen 50

Komisija Svet vsako leto obvesti o pogodbah, ki so bile sklenjene v zadevnem letu. Sporoči mu ukrepe, ki jih je morala sprejeti ali jih namerava sprejeti za izboljšanje konkurenčnih pogojev pri sodelovanju na javnih razpisih za zbiranje ponudb ERS.

Komisija v svojem poročilu Svetu predloži podatke, na podlagi katerih lahko ta presodi, ali so ukrepi, ki jih je Komisija sprejela, vsem podjetjem posameznih držav članic, držav AKP ter pridruženih držav in ozemelj omogočili enake možnosti za dostop do pogodb o delu, dobavi in storitvah, ki jih financira ERS.

Člen 51

Podatki o pogodbah, sklenjenih na podlagi neposrednega dogovora, pogodbah o delu, dobavi in storitvah, sklenjenih na podlagi omejenega javnega razpisa za zbiranje ponudb, ali o neposrednih pogodbah o delu, so zajeti v letnem poročilu, ki se pošlje Svetu v skladu s členom 50.

Člen 52

1. Brez poseganja v člen 20(1)(c) Notranjega sporazuma se določbe Splošnih predpisov in splošnih pogojev za sklenitev pogodb uporabljajo za vse razpise in pogodbe, ki jih financira ERS. Plačilni pogoji in valuta ali valute, v katerih se izvrši plačilo, se predvidijo v besedilu zadevnih pogodb.

2. Pri določanju zneska ponudbe za pogodbe, ki jih financira ERS, mora ponudnik upoštevati veljavne davčne določbe na podlagi členov 308, 309 in 310 Konvencije.

3. Če se plačilo izvrši v nacionalni valuti države AKP, se to opravi preko banke s sedežem v tej državi ali državi, kjer se nahaja registrirani sedež pogodbenika.

Če se plačilo izvrši v ekujih ali v tuji valuti, se to opravi preko banke ali priznanega posrednika s sedežem v državi članici ali državi AKP oziroma državi, kjer se nahaja registrirani sedež pogodbenika.

3. Pomoč za strukturno prilagajanje

Člen 53

1. Pomoč za programe strukturnega prilagajanja iz Konvencije se izvaja v skladu s členi 243 do 248.

2. Pogodbe, pri katerih je v okviru uvoznih programov določeno zagotavljanje deviznih sredstev, se lahko glasijo na drugo valuto, kot so valute držav AKP ali eku, vključno z valuto države, ki ni pogodbenica Konvencije.

3. Pri vsakem predujmu v okviru programa strukturnega prilagajanja Komisija preveri pravilnost in skladnost glede upravičenosti uporabe teh sredstev ter določb, ki se uporabljajo v skladu s členoma 246, 248 in členom 294(1)(b) Konvencije in člena 20 Notranjega sporazuma.

4. Upravljanje sistema uravnavanja prihodkov od izvoza (Stabex)

Člen 54

Letna sredstva sistema Stabex iz člena 191 Konvencije upravlja Komisija skladno z naslednjimi postopki:

(a) Polovica vsakega letnega obroka se 1. aprila oz. 1. julija knjiži v dobro sistema in nakaže na posebni bančni račun Stabexa. Vendar se prva polovica letnega obroka vsako leto po potrebi zmanjša za predhodno uporabljeni znesek v preteklem letu v skladu s členom 194(1) Konvencije. Druga polovica letnega obroka se vsako leto po potrebi poviša za predhodno uporabljeni znesek sledečega leta v skladu s členom 194(1) Konvencije. Terjatve Stabexa v letu, ko začne veljati Konvencija, se na dan začetka veljavnosti te finančne ureditve nakažejo na račun Stabexa z valutacijo zgoraj omenjenih datumov zapadlosti. Vendar lahko država članica, ki dolguje svoj prispevek, tega pretvori v odprto terjatev, ki se pod pogoji iz Priloge II za sistem obrestuje;

(b) zneski letnih obrokov, knjiženih v dobro Stabexovega sistema, se obrestujejo na naslednji način:

- od 1. aprila vsakega leta za prvo polovico vsakega letnega obroka, minus predujmi in transferji, plačani iz Stabexovega sistema sredstev,

- od 1. julija vsakega leta na podoben način za drugo polovico letnega obroka;

(c) vsak del letnega obroka, ki ni bil plačan v obliki predujmov ali transferjev, prinaša do njegove porabe v naslednjem finančnem letu nadaljnje obresti, ki se pripišejo sredstvom sistema;

(d) transferji iz člena 211 Konvencije se opravijo v ekujih na račun, ki se obrestuje in ga v medsebojnem sporazumu izbereta država AKP in Komisija ter je odprt v državi članici Skupnosti. Vse obresti, ki se natečejo, se knjižijo v dobro tega računa. Za vsak dvig, ki se opravi na tem računu, sta potrebna dva podpisa, in sicer podpis osebe, ki jo imenuje zadevna država AKP, in podpis vodje delegacije Komisije. Sredstva na tem računu, vključno z natečenimi obrestmi, se sprostijo v skladu s členom 186(2) Konvencije.

Člen 55

V primeru predhodne uporabe obroka naslednjega leta v skladu s členom 194 Konvencije se predujmi iz člena 206 Konvencije sorazmerno znižajo.

Člen 56

Četrtletno poročilo državam članicam o stanju denarnih sredstev ERS iz člena 2(1) vsebuje posebne informacije o finančnem položaju sistema Stabex.

Člen 57

Če je zaradi izračuna višine transferja ali predujma potreben preračun statističnega podatka, izraženega v nacionalni valuti zadevne države AKP, ali kakšne druge valute v ekuje, se kot menjalni tečaj uporabi poprečni letni tečaj, ki velja v letu, na katero se statistike nanašajo.

Oddelek II

POMOČ, KI JO UPRAVLJA BANKA

Člen 58

Banka Komisiji na začetku vsakega četrtletja sporoči ocene vseh zneskov, ki jih bo v tem četrtletju terjala ERS v zvezi z rizičnim kapitalom ali subvencioniranimi obrestnimi merami, ki jih upravlja Banka v skladu s členom 10 Notranjega sporazuma.

1. Rizični kapital

Člen 59

1. Vsak sklep o odobritvi rizičnega kapitala določa zgornjo mejo za prevzemanje obveznosti in za finančno odgovornost Skupnosti ter, v primeru lastništva delnic, obseg s temi posli povezanih pravic družbenikov. V sklepu se upoštevajo tudi določbe člena 234(2) Konvencije o odgovornostih za tečajna tveganja.

Rizičnokapitalske posle kot pooblaščenec Komisije sklepa Banka.

2. Pri vsakem izplačilu Banka od Komisije zahteva, da v ekujih plača znesek izplačanega rizičnega kapitala. Komisija ta znesek plača najpozneje v enaindvajsetih dneh po prejetju zahtevka za plačilo, pri čemer se za datum valutacije šteje datum izplačila Banke.

3. Če se izplačilo opravi v drugih valutah kot v ekujih, se pri določitvi izplačljivih zneskov uporabijo menjalni tečaji, ki jih dobi Banka od korespondenčne banke, pristojne za devizno poslovanje.

Posojilojemalec uporabi za izračun terjatev iz naslova prejemkov, prihodkov in vračil iz rizičnokapitalskih poslov menjalne tečaje za eku, ki so v veljavi mesec dni pred datumom plačila.

4. Terjatve iz naslova prejemkov, prihodkov in vračil iz rizičnokapitalskih poslov izterja Banka za račun Skupnosti v skladu s členom 60.

Člen 60

Zneski, ki jih v obliki prejemkov, prihodkov ali vračil iz rizičnokapitalskih poslov izterja Banka, se knjižijo v dobro posebnega računa, odprtega v imenu Skupnosti za države članice ustrezno z njihovimi prispevki za ERS. Ta račun je izražen v ekujih in ga upravlja Banka v skladu s členom 9(1) Notranjega sporazuma. Banka se z državami članicami dogovori o podatkih, ki jih je treba zagotoviti v zvezi s tem računom.

O tehničnih podrobnostih upravljanja tega računa, vključno z določitvijo njegovega obrestovanja, se dogovorita Svet in Banka v soglasju s Komisijo.

2. Subvencionirana posojila

Člen 61

1. V skladu s členom 235 Konvencije se skupni znesek subvencioniranih obrestnih mer za vsako posojilo Banke izračuna v ekujih na podlagi sestavljene obrestne mere, izračunane po postopku iz odstavka 3(c) tega člena.

2. Ob podpisu vsake pogodbe o subvencioniranem posojilu Banka Komisiji sporoči ocenjeni skupni znesek subvencioniranih obresti, izražen v ekujih.

3. Pri izplačilu vsakega obroka posojila Banka od Komisije zahteva plačilo zadevnih subvencioniranih obresti, ki se izračunajo:

(a) na podlagi v ekujih izražene protivrednosti zneskov valut, v katerih je bil obrok izplačan, po menjalnem tečaju za zadevne valute in eku, ki se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti in velja na dan določitve izplačljivih zneskov valut, ki se sporoči Komisiji;

(b) z uporabo odstotne stopnje subvencionirane obresti za nižajoče se letne zneske glavnice, ki zapadejo v plačilo na vsakokratni datum vračila;

(c) na podlagi trenutne vrednosti subvencioniranih obresti za posojilna izplačila, pri čemer se trenutna vrednost izračuna na podlagi sestavljene obrestne mere, ki ustreza dejanski letni obrestni stopnji, ki bi jo dobila Banka v valuti ali valutah za zadevna izplačila posojil, če za posojilo ne bi bila odobrena subvencionirana obrestna mera; ta sestavljena obrestna mera se zmanjša za štiri desetinke odstotne točke.

4. Komisija subvencionirani znesek, ki se izračuna v skladu s postopki iz odstavka 3, nakaže v ekujih najpozneje v enaindvajsetih dneh po prejetju zahtevka za plačilo, pri čemer je datum valutacije datum izplačila ustreznega posojilnega obroka.

5. V primeru predčasnega vračila celotnega subvencioniranega posojila Banka Komisiji na datum prvega pogodbenega roka vračila, ki sledi predčasnemu plačilu, nakaže celotni saldo diskontirane subvencije, ki se uskladi za obdobje med prejetjem in plačilom Banke. V primeru delnega vračila takšnega posojila se plačilo Banke Komisiji nanaša samo na predčasno plačani del posojila.

6. Z zneski, ki se vrnejo Komisiji, se povišajo razpoložljiva sredstva za financiranje subvencioniranih obrestnih mer iz člena 4 Notranjega sporazuma.

7. Vsa plačila iz tega člena se opravijo v ekujih.

NASLOV IV

IZVRŠILNI ORGANI

1. Glavni odredbodajalec

Člen 62

Glavni odredbodajalec ERS iz člena 311 Konvencije sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje členov 294 do 307 Konvencije.

Člen 63

1. Glavni odredbodajalec sprejme vse ukrepe, s katerimi zagotovi, da nacionalni ali regionalni odredbodajalci izvajajo naloge, za katere so pristojni na podlagi Konvencije in zlasti členov 312 do 315.

2. Če glavni odredbodajalec ERS izve za problem v poteku postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev ERS, skupaj z nacionalnim ali regionalnim odredbodajalcem stori vse potrebno za izboljšanje položaja, in sprejme po potrebi vse ustrezne ukrepe, vključno z začasno zamenjavo, ki jo opravi glavni odredbodajalec, če nacionalni ali regionalni odredbodajalec ne izvaja ali ni zmožen izvajati nalog, ki so mu bile zaupane s Konvencijo.

Člen 64

Poslovanje, povezano z izvajanjem projektov, vodi nacionalni ali regionalni odredbodajalec v tesnem sodelovanju z vodjo delegacije v skladu s členoma 313 in 317 Konvencije.

Vodja delegacije mora pri izvajanju nalog iz člena 316 upoštevati to finančno uredbo.

2. Plačilni posrednik

Člen 65

Odnose med Komisijo in plačilnimi posredniki iz člena 319 Konvencije urejajo pogodbe, za katere se zahteva predhodna potrditev, ki jo opravi finančni nadzornik. Podpisane pogodbe se pošljejo Računskemu sodišču.

NASLOV V

PREDLOŽITEV POSLOVNIH KNJIG IN REVIZIJA

Člen 66

1. Komisija najpozneje do 1. maja vsakega leta izdela računovodske izkaze ter bilanco prihodkov in odhodkov ERS, ki prikazujejo finančno stanje na dan 31. decembra preteklega finančnega leta.

2. Računovodske izkaze izdela računovodja in vsebujejo:

(a) bilanco premoženjskega stanja ERS na dan zaključka preteklega finančnega leta;

(b) stanje sredstev in uporabo sredstev v preteklem finančnem letu;

(c) stanje prihodkov in plačil v preteklem finančnem letu;

(d) tabelo prihodkov, ki prikazuje:

- ocenjene prihodke za koledarsko leto,

- spremembe ocenjenih prihodkov,

- ugotovljene terjatve v koledarskem letu,

- neprejete zneske na koncu koledarskega leta,

- dodatne prihodke;

(e) tabelo terjatev ERS, ki prikazuje:

- neizterjane terjatve na začetku koledarskega leta,

- ugotovljene terjatve v koledarskem letu,

- izterjane zneske v koledarskem letu,

- razveljavitve ugotovljenih terjatev,

- neizterjane terjatve na koncu koledarskega leta;

(f) opombe, ki kažejo, katera knjigovodska načela so bila uporabljena pri pripravi in predložitvi računov ter po potrebi vsebujejo dodatne razlage določenih rubrik v oštevilčenih tabelah iz točk (a), (b), (c), (d) in (e).

Člen 67

1. Bilanco prihodkov in odhodkov iz člena 68 izdela glavni odredbodajalec v sodelovanju z računovodjo in vsebuje:

(a) tabelo, ki prikazuje spremembe odobrenih proračunskih sredstev iz člena 1 v preteklem finančnem letu;

(b) tabelo, iz katere so za odobrena proračunska sredstva razvidni skupni znesek prevzetih obveznosti, dodeljena sredstva in opravljena plačila v finančnem letu ter njihov kumulirani znesek po ustanovitvi ERS;

(c) tabele, iz katerih so za odobrena proračunska sredstva, državo, ozemlje, regijo ali podregijo razvidni skupni znesek prevzetih obveznosti, dodeljena sredstva in opravljena plačila v finančnem letu ter njihov kumulirani znesek po ustanovitvi ERS.

2. Pred izdelavo računov prihodkov in odhodkov se pripravi analiza finančnega upravljanja v preteklem letu.

Člen 68

Brez poseganja v člen 33(5) Notranjega sporazuma Komisija predloži računovodske izkaze ter bilanco prihodkov in odhodkov najpozneje 1. maja naslednjega finančnega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Člen 69

Računskemu sodišču in njegovim članom lahko pri opravljanju njihovih nalog pomagajo uslužbenci Računskega sodišča.

Naloge, ki so zaupane tem uslužbencem, Računsko sodišče samo ali eden njegovih članov sporoči organom, pri katerih je delegirani uslužbenec zaposlen.

Člen 70

1. Brez poseganja v člen 33(5) Notranjega sporazuma poteka revizija Računskega sodišča na podlagi računovodske dokumentacije in po potrebi na kraju samem. Namen te revizije je ugotovitev zakonitosti in pravilnosti prihodkov in odhodkov glede veljavnih določb ter zagotovitev dobrega finančnega poslovanja.

2. Računsko sodišče ima lahko pri opravljanju svojih nalog pod pogoji iz odstavka 6 vpogled v vse dokumente in podatke v zvezi s finančnim poslovanjem služb, za katerih kontrolo je pristojen; zasliši lahko vsakega uslužbenca, odgovornega za prihodke in odhodke, in uporabi vse revizijske postopke, ki so ustrezni za te službe.

3. Računsko sodišče poskrbi, da se vsi vrednostni papirji in vsa denarna sredstva v banki ali v blagajni preverijo na podlagi knjigovodskih listin, ki jih podpišejo depozitarji, ali na podlagi memorandumov o denarnih sredstvih in vrednostnih papirjih. Računsko sodišče lahko samo opravi takšna preverjanja.

4. Na zahtevo Računskega sodišča Komisija pooblasti finančne institucije, ki hranijo sredstva ERS, da Računskemu sodišču omogočijo, da se prepriča o ujemanju zunanjih podatkov z računovodskim stanjem.

5. Komisija zagotovi Računskemu sodišču vso podporo in mu priskrbi vse podatke, za katere slednje meni, da so pri izvajanju njegovih nalog potrebni, in zlasti vse informacije, ki so na voljo Komisiji zaradi izvajanja revizij, ki jih je v skladu z veljavno zakonodajo opravila v službah, ki sodelujejo pri upravljanju finančnih sredstev ERS in ki plačujejo izdatke za račun Skupnosti. Računskemu sodišču da na razpolago vse dokumente o sklenitvi in izvedbi pogodb, vse blagajniške knjige in knjige materiala, vso računovodsko dokumentacijo ali dokazila in tudi vse pripadajoče administrativne dokumente, celotno dokumentacijo, ki se nanaša na prihodke in odhodke, vse popise inventarja, vse sezname delovnih mest v službah, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni, ter vse dokumente in podatke, sestavljene ali shranjene na nosilcu podatkov.

Zato morajo uslužbenci, katerih delo preverja Računsko sodišče, zlasti:

(a) odpreti svojo blagajno, pokazati denarna sredstva, vrednostne papirje in material vseh vrst ter dokazila v zvezi s poslovanjem, ki jih hranijo, kakor tudi vse zadevne knjige, registre in druge dokumente s tem v zvezi;

(b) predložiti korespondenco in vsak drug dokument, potreben za popolno izvedbo revizije iz odstavka 1.

Podatke iz točke (b) drugega pododstavka lahko zahteva le Računsko sodišče.

Računsko sodišče je pooblaščeno, da revidira dokumente v zvezi s prihodki in odhodki ERS, ki jih hranijo službe Komisije in zlasti službe, pristojne za odločitve v zvezi s temi prihodki in odhodki.

6. Preverjanje zakonitosti in pravilnosti prihodkov in odhodkov ter kontrola dobrega finančnega poslovanja obsega tudi uporabo sredstev Skupnosti s strani institucij zunaj Komisije, ki prejmejo ta sredstva. Subvencije ERS se upravičencem zunaj Komisije odobrijo pod pogojem, da upravičenci s pisno izjavo pristanejo, da Računsko sodišče opravi revizijo uporabe dodeljenih zneskov.

Člen 71

1. Računsko sodišče izdela letno poročilo po zaključku vsakega finančnega leta.

2. Poleg tega lahko Računsko sodišče vedno, zlasti v obliki posebnih poročil, predloži svoje pripombe na posebna vprašanja in na zahtevo institucij Skupnosti poda mnenja.

3. Posebna poročila se pošljejo zadevni instituciji ali organu.

Zadevna institucija ima dva meseca in pol časa, da Računskemu sodišču pošlje svoj komentar k posebnemu poročilu.

Če Računsko sodišče sklene te pripombe objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti, mora takšna objava vključevati tudi odgovore zadevne institucije ali institucij.

Posebna poročila se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki vsak zase, po potrebi v povezavi s Komisijo, določita ukrepe, ki jih je treba v ta namen sprejeti.

Člen 72

1. Za letno poročilo Računskega sodišča iz člena 188 C Pogodbe ES veljajo naslednje določbe:

(a) Računsko sodišče Komisiji najpozneje do 15. julija sporoči pripombe, ki bi po njegovem mnenju morale biti vključene v letno poročilo. Te pripombe morajo ostati zaupne. Komisija posreduje Računskemu sodišču svoje odgovore do najpozneje 31. oktobra;

(b) letno poročilo vsebuje oceno dobrega finančnega poslovanja.

2. Računsko sodišče pošlje organom, pristojnim za odločanje o razrešnici na podlagi člena 33(3) Notranjega sporazuma, in Komisiji najpozneje 30. novembra svoje letno poročilo skupaj z odgovori Komisije ter zagotovi njegovo objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 73

Računsko sodišče hkrati z letnim poročilom iz člena 71 Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje izjavo, s katero zagotovi zanesljivost poslovnih knjig ter zakonitost in pravilnost predloženega poslovanja.

Člen 74

1. Pred 30. aprilom naslednjega leta Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloči s kvalificirano večino, da Komisiji razrešnico glede izvajanja finančnega upravljanja ERS za preteklo finančno leto v skladu s členom 33(3) Notranjega sporazuma. Če se tega datuma ni mogoče držati, Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo o razlogih za preložitev te odločitve. Če Evropski parlament preloži odločitev o razrešnici, si Komisija prizadeva čim prej sprejeti ukrepe, ki omogočajo lažjo odpravo ovir za to odločitev.

2. Sklep o razrešnici vsebuje oceno odgovornosti Komisije pri izvajanju finančnega upravljanja v preteklem obdobju.

3. Finančni nadzornik upošteva vse pripombe v sklepih o razrešnici.

4. Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe za upoštevanje pripomb iz sklepov o razrešnici.

5. Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poroča o ukrepih, sprejetih glede teh pripomb, in zlasti o navodilih, ki jih je dala službam, pristojnim za upravljanje ERS. To poročilo se pošlje tudi Računskemu sodišču.

6. Računovodski izkazi, bilanca prihodkov in odhodkov za vsako finančno leto ter sklep o razrešnici se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

NASLOV VI

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 75

Če ni določeno drugače, se sklicevanja na določbe Konvencije v tej finančni uredbi štejejo za sklicevanja na ustrezne določbe Sklepa 91/482/EGS.

Člen 76

Ta finančna uredba se uporablja za pomoči, opredeljene v finančnem protokolu Konvencije. Ta uredba začne veljati dan po njenem sprejetju in se uporablja za enako obdobje kot Notranji sporazum.

V Luxembourgu, 16. junija 1998

Za Svet

Predsednik

M. Meacher

[1] UL L 229, 17.8.1991, str. 288.

[2] UL L 263, 19.9.1991, str. 1. Sklep, spremenjen s Sklepom 97/803/ES (UL L 329, 29.11.1997, str. 50).

[3] UL L 382, 31.12.1990, str. 3.

[4] UL C 223, 22.7.1997, str. 1.

[5] UL L 350, 31.12.1994, str. 27.

[6] UL L 356, 31.12.1977, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2444/97 (UL L 340, 11.12.1997, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

V skladu s členom 1 Notranjega sporazuma osmi ERS razpolaga z zneskom 13132 milijonov ekujev.

Od te vsote se:

1. znesek

12967

milijonov ekujev, namenjen državam AKP, razdeli na naslednji način:

(a)subvencije za pomoč pri strukturnem prilagajanju: | 1400 milijonov ekujev |

(b)subvencije za sistem uravnavanja prihodkov od izvoza: | 1800 milijonov ekujev |

(c)subvencije za Sysmin: | 575 milijonov ekujev |

(d)subvencije za nujno pomoč: | 140 milijonov ekujev |

(e)subvencije za pomoč beguncem: | 120 milijonov ekujev |

(f)subvencije za regionalno sodelovanje:od tega:znesek za financiranje proračuna Centra za industrijski razvoj,znesek za namene iz Priloge LXVIII Konvencije,znesek za financiranje regionalnih programov za pospeševanje trgovine iz člena 138 Konvencije,znesek za spodbujevalno financiranje institucionalne podpore iz člena 224(m) Konvencije; | 1300 milijonov ekujev |

(g)subvencije za financiranje subvencioniranih obrestnih mer iz člena 235 Konvencije: | 370 milijonov ekujev |

(h)subvencije za financiranje nacionalne programljive pomoči; | 6262 milijonov ekujev |

(i)rizični kapital: | 1000 milijonov ekujev |

2. znesek 165 milijonov ekujev, namenjen državam ČDO, se razdeli na naslednji način:

(a)subvencije za sistem uravnavanja prihodkov od izvoza: | 5,5 milijona ekujev |

(b)subvencije za Sysmin: | 2,5 milijona ekujev |

(c)subvencije za nujno pomoč: | 3,5 milijona ekujev |

(d)subvencije za pomoč beguncem: |

(e)subvencije za regionalno sodelovanje: | 10 milijonov ekujev |

(f)subvencije za financiranje subvencioniranih obrestnih mer iz člena 157 Sklepa 91/482/EGS: | 8,5 milijona ekujev |

(g)subvencije za financiranje nacionalne programljive pomoči za britanska ČDO: | 105 milijonov ekujev [1] |

(h)subvencije za financiranje nacionalne programljive pomoči za francoska ČDO: |

(i)subvencije za financiranje nacionalne programljive pomoči za nizozemska ČDO: |

(j)rizični kapital: | 30 milijonov ekujev |

[1] Treba je upoštevati, da se mora razdelitev tega zneska na tri skupine ČDO urediti v okviru revidiranega Sklepa o pridružitvi ČDO.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

V skladu s členom 54(a) lahko država članica svoj prispevek, ki ga dolguje za financiranje letnih obrokov iz člena 191 Konvencije, pretvori v odprto terjatev, ki se za sistem Stabex obrestuje, ta prispevek se ustrezno s ključem razdelitve osmega ERS, določenega v Notranjem sporazumu, knjiži na zakladnih računih te države članice, ki želi uporabljati ta sistem.

Obrestne obresti, ki jih mora država članica plačati za terjatev, obračuna računovodja ERS na podlagi letne povprečne stopnje, ki velja v Banki za mednarodne poravnave, in se poviša za 0,25 odstotne točke.

Sprostitev terjatve se opravi glede na dejanske potrebe.

V praksi morajo države članice v Stabex na podlagi tega predloga prispevati naslednje zneske:

1998: | 1. julij 1998:(a)720 milijonov ekujev v obliki terjatev ali gotovinskih plačil za leti uporabe 1995 in 1996;(b)180 milijonov ekujev v obliki terjatev ali gotovinskih plačil za prvi obrok leta uporabe 1997;1. november 1998: 180 milijonov ekujev v obliki terjatev ali gotovinskih plačil za drugi obrok leta uporabe 1997; |

1999: | 1. april 1999: 180 milijonov ekujev v obliki terjatev ali gotovinskih plačil za prvi obrok leta uporabe 1998;1. julij 1999: 180 milijonov ekujev v obliki terjatev ali gotovinskih plačil za drugi obrok leta uporabe 1998; |

2000: | 1. april 2000: 180 milijonov ekujev v obliki terjatev ali gotovinskih plačil za prvi obrok leta uporabe 1999;1. julij 2000: 180 milijonov ekujev v obliki terjatev ali gotovinskih plačil za drugi obrok leta uporabe 1999; |

2001 in naslednja: | Pozive za vplačilo sredstev na podlagi napovedi dejanskih odhodkov z mobiliziranjem terjatve do višine povečanega kapitala zaradi natečenih obresti. |

--------------------------------------------------