EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31992L0091

Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

UL L 348, 28.11.1992, p. 9–24 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 27/06/2007

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/91/oj

31992L0091



Uradni list L 348 , 28/11/1992 str. 0009 - 0024
finska posebna izdaja: poglavje 5 zvezek 6 str. 0011
švedska posebna izdaja: poglavje 5 zvezek 6 str. 0011


Direktiva Sveta 92/91/EGS

z dne 3. novembra 1992

o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 118a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1], predloženega po posvetu s Komisijo za varnost in zdravje pri delu za rudarstvo in druge ekstraktivne dejavnosti,

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker člen 118a Pogodbe določa, da mora Svet z direktivami sprejeti minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, zlasti v delovnem okolju, za zagotovitev boljše ravni varnosti in zdravja delavcev;

ker se morajo v skladu z zgoraj navedenim členom takšne direktive izogibati nalaganju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi ovirale ustanavljanje in razvoj malih in srednje velikih podjetij;

ker je izboljšanje varnosti, higiene in zdravja pri delu cilj, ki naj ne bi bil podrejen izključno ekonomskim pomislekom;

ker Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS [4]) ne velja za ekstraktivne dejavnosti;

ker je upoštevanje minimalnih zahtev za zagotovitev boljšega standarda varnosti in zdravja pri delu za dejavnosti pridobivanja rudnin z vrtanjem bistveno za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev;

ker so dejavnosti pridobivanja rudnin z vrtanjem področje delovanja, kjer je izpostavljenost delavcev zlasti velikim nevarnostim posebej verjetna;

ker je ta direktiva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu [5]; ker določbe omenjene direktive v celoti veljajo za dejavnosti pridobivanja rudnin z vrtanjem ne glede na strožje in/ali podrobnejše določbe, ki jih vsebuje ta direktiva;

ker je ta direktiva praktični prispevek k ustvarjanju socialne razsežnosti notranjega trga,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

1. Ta direktiva, ki je enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem, opredeljenih v členu 2(a).

2. Določbe Direktive 89/391/EGS v celoti veljajo za področje, navedeno v odstavku 1, brez poseganja v strožje in/ali posebne določbe v tej direktivi.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi:

(a) dejavnosti pridobivanja rudnin z vrtanjem pomenijo vse dejavnosti, ki se ukvarjajo s:

- pridobivanjem, v ožjem pomenu besede, rudnin z vrtanjem vrtin in/ali

- izkopavanjem zaradi raziskovanja z namenom pridobivanja in/ali

- pripravo pridobljenih materialov za prodajo, brez predelave pridobljenih materialov;

(b) delovno mesto pomeni celotno območje, namenjeno za delovne postaje, ki se nanašajo na neposredne in pomožne dejavnosti, ter objekte dejavnosti pridobivanja rudnin z vrtanjem, vključno z nastanitvenimi prostori, kjer so zagotovljeni, do katerih imajo delavci dostop v zvezi z delom.

ODDELEK II

OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

Člen 3

Splošne obveznosti

1. Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev delodajalec sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(a) so delovna mesta načrtovana, zgrajena, opremljena, dana v obratovanje, upravljana in vzdrževana tako, da lahko delavci opravljajo delo, ki jim je bilo dodeljeno, brez ogrožanja svoje varnosti in/ali zdravja oziroma varnosti in/ali zdravja drugih delavcev;

(b) med prisotnostjo delavcev poteka obratovanje delovnih mest pod nadzorom odgovorne osebe;

(c) se delo, ki vključuje posebno nevarnost, zaupa le pristojnemu osebju in izvede v skladu z danimi navodili;

(d) so vsa varnostna navodila delavcem, ki jih zadevajo, razumljiva;

(e) je zagotovljena oprema za prvo pomoč;

(f) se redno izvaja usposabljanje za varno delo.

2. Delodajalec zagotovi, da se sestavi in sprotno vodi dokument v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, v nadaljevanju besedila imenovan "dokument o varnosti in zdravju pri delu", ki pokriva ustrezne zahteve, določene v členih 6, 9 in 10 Direktive 89/391/EGS.

Dokument o varnosti in zdravju pri delu mora zlasti nazorno prikazati:

- da so bila tveganja, ki so jim delavci pri delu izpostavljeni, opredeljena in ocenjena,

- da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za doseganje ciljev te direktive,

- da so načrt, uporaba in vzdrževanje delovnega mesta in opreme varni.

Dokument o varnosti in zdravju pri delu je treba sestaviti pred začetkom dela in ga popraviti, če je na delovnem mestu prišlo do večjih sprememb, razširitev ali preoblikovanj.

3. Kadar na istem delovnem mestu delajo delavci iz več podjetij, je vsak delodajalec odgovoren za vse zadeve pod svojim nadzorom.

Delodajalec, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso odgovoren za delovno mesto, usklajuje izvajanje vseh ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev in v svojem dokumentu o varnosti in zdravju pri delu navede namen tega usklajevanja ter ukrepe in postopke za njegovo izvajanje.

Usklajevanje ne sme vplivati na odgovornost posameznih delodajalcev, kot je določeno v Direktivi 89/391/EGS.

4. Delodajalec pristojnim organom brez odlašanja poroča o kakršnih koli hujših in/ali smrtnih nesrečah pri delu ter o resnih nevarnostih.

Če je treba, delodajalec dopolni dokument o varnosti in zdravju pri delu z evidentiranjem sprejetih ukrepov, da bi se izognili ponavljanju takih dogodkov.

Člen 4

Varstvo pred požari, eksplozijami in zdravju nevarnimi ozračji

Delodajalec sprejme varnostne in previdnostne ukrepe, ki so ustrezni glede na vrsto dela:

- da bi se izognili izbruhu in širjenju požarov in eksplozij, jih odkrili in pogasili,

in

- da bi preprečili pojav eksplozivnih in/ali zdravju nevarnih ozračij.

Člen 5

Izhodi v sili in oprema za reševanje

Delodajalec zagotovi in vzdržuje ustrezne izhode v sili in opremo za reševanje, da delavci ob nevarnosti lahko hitro in varno zapustijo delovna mesta.

Člen 6

Komunikacijski, opozorilni in alarmni sistemi

Delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev opozorilnih in drugih komunikacijskih sistemov, ki omogočajo pomoč, umike in reševanje in se sprožijo takoj, ko je to potrebno.

Člen 7

Stalna obveščenost delavcev

1. Brez vpliva na člen 10 Direktive 89/391/EGS morajo biti delavci in/ali njihovi predstavniki obveščeni o vseh ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z varnostjo in zdravjem na delovnih mestih, zlasti tistih v zvezi z uresničevanjem členov 3 do 6.

2. Delavcem morajo biti informacije, ki jih zadevajo, razumljive.

Člen 8

Zdravstveni nadzor

1. V skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev zdravstvenega nadzora, ki ustreza varnostnim in zdravstvenim tveganjem, ki so jim delavci izpostavljeni.

2. Z ukrepi iz odstavka 1 mora biti vsakemu delavcu zagotovljena pravica do zdravstvenega nadzora ali pregleda pred razporeditvijo na delovne naloge, povezane z dejavnostjo, opredeljeno v členu 2, in nato v rednih časovnih presledkih.

3. Zdravstveni nadzor se lahko opravlja v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema.

Člen 9

Posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje

Posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS o zadevah, ki jih obravnava ta direktiva.

Člen 10

Minimalne zahteve za varnost in zdravje pri delu

1. Delovno mesto, ki se uporablja prvič po datumu začetka veljavnosti te pogodbe, kakor je navedeno v členu 12(1), mora zadovoljevati minimalne zahteve glede varnosti in zdravja pri delu, določene v Prilogi.

2. Delovna mesta, ki so se uporabljala pred datumom začetka veljavnosti te direktive, kakor je navedeno v členu 12(1), morajo čim prej zadovoljiti minimalne zahteve glede varnosti in zdravja pri delu, določene v Prilogi, in najkasneje pet let po tem datumu.

3. Kadar do sprememb, razširitev in/ali preoblikovanj na delovnem mestu pride po datumu začetka veljavnosti te direktive, kakor je omenjeno v členu 12(1), delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so te spremembe, razširitve in/ali preoblikovanja v skladu z ustreznimi minimalnimi zahtevami, določenimi v Prilogi.

ODDELEK III

DRUGE DOLOČBE

Člen 11

Spremembe prilog

Zgolj tehnične spremembe prilog v skladu s:

- sprejetjem direktiv na področju tehničnega usklajevanja in standardizacije v zvezi z dejavnostmi pridobivanja rudnin z vrtanjem

in/ali

- tehničnim napredkom, spremembami v mednarodnih predpisih ali specifikacijah ter novimi izsledki v zvezi z dejavnostmi pridobivanja rudnin z vrtanjem,

je treba sprejeti po postopku iz člena 17 Direktive 89/391/EGS.

Člen 12

Končne določbe

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje v 24 mesecih po njenem sprejetju. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila določb nacionalnih predpisov, ki so jih že sprejele ali jih sprejemajo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

4. Države članice vsakih pet let poročajo Komisiji o praktičnem izvajanju te direktive in jo seznanijo s stališči delodajalcev in delavcev.

Komisija o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor, Komisijo za varnost in zdravje pri delu za rudarstvo in druge dejavnosti pridobivanja rudnin ter Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.

Člen 13

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. novembra 1992

Za Svet

Predsednik

Denton Of Wakefield

[1] UL C 32, 7.2.1991, str. 7.

[2] UL C 280, 28.10.1991, str. 79 inUL C 241, 21.9.1992, str. 88.

[3] UL C 191, 22.7.1991, str. 34.

[4] UL L 393, 30.12.1989, str. 1.

[5] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU IZ ČLENA 10 TE DIREKTIVE

Splošna opomba

V tej prilogi določene obveznosti veljajo vedno, kadar to zahtevajo značilnosti delovnega mesta, dejavnosti, okoliščine ali posebne nevarnosti.

DEL A

Skupne minimalne zahteve, ki veljajo za območje na kopnem in na morju

1. Stabilnost in trdnost

Delovna mesta morajo biti načrtovana, zgrajena, sestavljena, upravljana, nadzorovana in vzdrževana tako, da so kos pričakovanim silam okolja.

Njihova struktura in trdnost morata ustrezati vrsti njihove uporabe.

2. Organizacija in nadzor

2.1 Organizacija delovnega mesta

2.1.1 Delovna mesta morajo biti organizirana tako, da zagotavljajo ustrezno varovanje pred nevarnostmi. Biti morajo čista, kakršne koli nevarne snovi ali odloženi materiali morajo biti odstranjeni oziroma nadzorovani, da ne bi ogrožali zdravja in varnosti delavcev.

2.1.2 Delovne postaje morajo biti načrtovane in zgrajene v skladu z ergonomskimi načeli, upoštevajoč, da morajo delavci spremljati delovne postopke, ki se izvajajo na njihovih delovnih postajah.

2.1.3 Območja, ki so še posebej nevarna, morajo biti označena in imeti nameščene opozorilne znake.

2.2 Odgovorna oseba

Odgovorna oseba, ki ima v skladu z nacionalnimi predpisi in/ali prakso znanje in sposobnosti, ki se za to nalogo zahtevajo, in ki jo je imenoval delodajalec, mora biti ob vsakem času odgovorna za vsako delovno mesto, ko so delavci prisotni.

Delodajalec lahko osebno prevzame v prvem odstavku omenjeno odgovornost za delovno mesto, če ima znanje in sposobnosti, ki se za ta namen zahtevajo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

2.3 Nadzor

Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri vseh delovnih postopkih, je potreben nadzor s strani oseb, ki imajo znanje in zmožnosti v skladu z nacionalnimi predpisi in/ali prakso za to nalogo in so bile imenovane s strani delodajalca ali v njegovem imenu ali delujoč v njegovem imenu.

Delodajalec lahko osebno prevzame v prvem pododstavku omenjen nadzor, če ima znanje in sposobnost, ki se za ta namen zahtevajo v skladu z nacionalnimi predpisi in/ali prakso.

2.4 Strokovno usposobljeni delavci

Na vsakem delovnem mestu, kjer delavci delajo, mora biti prisotno zadostno število delavcev, ki imajo zahtevana znanja, so izkušeni in usposobljeni za izvajanje nalog, ki so jim dodeljene.

2.5 Obveščanje, navodila in usposabljanje

Delavci morajo dobiti potrebne informacije, navodila, usposabljanje in dopolnilno usposabljanje, da se zagotovi njihova varnost in zdravje pri delu.

Delodajalec mora zagotoviti, da delavci dobijo razumljiva navodila, da ne bi bila ogrožena njihova varnost in zdravje pri delu oziroma varnost in zdravje pri delu drugih delavcev.

2.6 Pisna navodila

Za vsako delovno mesto morajo biti sestavljena pisna navodila, ki podrobno določajo pravila, po katerih se je treba ravnati, da bi zagotovili varnost in zdravje delavcev ter varno uporabo opreme.

Navodila morajo vključevati informacije o uporabi reševalne opreme ter o ukrepanju na delovnem mestu ali v njegovi bližini v primeru nevarnosti.

2.7 Varne delovne metode

Na vsakem delovnem mestu ali v zvezi z vsako dejavnostjo je treba uporabljati varne delovne metode.

2.8 Dovoljenja za delo

Kjer to zahteva dokument o varnosti in zdravju pri delu, je treba uvesti sistem dovoljenj za delo za opravljanje nevarnih del tistih enostavnih del, ki lahko medsebojno vplivajo na druge dejavnosti, kar lahko povzroči resne nevarnosti.

Dovoljenja za delo mora izdati odgovorna oseba pred začetkom dela in morajo natančno določati pogoje, ki jih je treba izpolnjevati ter varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti pred, med in po delu.

2.9 Redno pregledovanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu

Delodajalec mora zagotoviti redno preverjanje ukrepov, ki so bili sprejeti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, vključno s sistemom upravljanja varnosti in zdravja pri delu, da se zagotovi skladnost s to direktivo.

3. Strojna in električna oprema ter instalacije

3.1 Splošno

Izbor, vgradnja, obratovanje, upravljanje in vzdrževanje strojne in električne opreme morajo biti izvedeni z upoštevanjem varnosti in zdravja delavcev ob upoštevanju drugih določb te direktive ter direktiv 89/392/EGS [1] in 89/655/EGS [2].

Če je nameščena na območju, kjer obstaja ali bi lahko obstajalo tveganje požara ali eksplozije zaradi vžiga plina, hlapov ali hlapljive tekočine, mora biti primerna za uporabo na tem območju.

Če je treba, mora oprema imeti ustrezne varnostne naprave in varovalne sisteme.

3.2 Posebne določbe

Strojna oprema in instalacije morajo imeti ustrezno trdnost, biti brez očitnih pomanjkljivosti in primerni za uporabo.

Električna oprema in instalacije morajo biti ustrezno namenu veliki in močni.

4. Vzdrževanje

4.1 Splošno vzdrževanje

Treba je sestaviti primeren načrt, ki zagotavlja sistematično pregledovanje, vzdrževanje in, kjer je potrebno, testiranje strojne in električne opreme ter instalacij.

Vzdrževanje, pregledovanje in testiranje katerega koli dela strojev in naprav ter opreme mora opraviti pristojna oseba.

Treba je voditi dokumentacijo o pregledih in preizkusih ter jo hraniti na ustrezen način.

4.2 Vzdrževanje varnostne opreme

Varnostno opremo je treba vzdrževati, da je vedno pripravljena za uporabo in v dobrem delovnem stanju.

Vzdrževanje je treba opravljati z ustreznim upoštevanjem delovnih postopkov.

5. Kontrola vrtin

Zagotovljena mora biti ustrezna kontrolna oprema za vrtine, ki zagotavlja varovanje pred izbruhi med vrtanjem.

Pri začetku uporabe takšne opreme je treba upoštevati prevladujoče pogoje pri vrtini in operativne pogoje.

6. Varovanje pred škodljivimi ozračji in nevarnostmi eksplozije

6.1 Treba je sprejeti ukrepe za ugotavljanje škodljivih in/ali potencialno eksplozivnih snovi v ozračju ter za merjenje koncentracije takšnih snovi.

Kadar to zahteva dokument o varnosti in zdravju pri delu, je treba zagotoviti nadzorne naprave za avtomatično in stalno merjenje koncentracij plina na določenih mestih, avtomatske alarmne naprave za in naprave za avtomatski izklop električne energije iz električnih instalacij in motorjev z notranjim izgorevanjem.

Kjer so zagotovljene avtomatske meritve, je treba izmerjene vrednosti zapisovati in jih hraniti, kot je določeno v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu.

6.2 Varovanje pred škodljivimi ozračji

6.2.1 Kjer se v ozračju zbirajo ali bi se lahko zbirale škodljive snovi, je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev njihovega zbiranja pri viru in odstranitve.

Sistem mora biti sposoben tako razpršiti takšno škodljivo ozračje, da delavci niso v nevarnosti.

6.2.2 Brez vpliva na Direktivo 89/656/EGS [3] mora biti na območjih, kjer so delavci izpostavljeni zdravju škodljivim ozračjem, na voljo ustrezna in zadostna oprema za dihanje in oživljanje.

V takih primerih mora biti na delovnem mestu prisotno zadostno število delavcev, ki so usposobljeni za uporabo takšne opreme.

Opremo je treba ustrezno shranjevati in vzdrževati.

6.2.3 Kadar so ali bi v ozračju lahko bili prisotni žveplov vodik ali drugi strupeni plini, mora biti na razpolago pristojnim organom varnostni načrt, ki podrobno navaja razpoložljivo varnostno opremo in sprejete varnostne ukrepe.

6.3 Preprečevanje nevarnosti eksplozije

6.3.1 Treba je sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev pojava in zbiranja eksplozivnih ozračij.

6.3.2 Na območjih, kjer obstajajo nevarnosti eksplozije, je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev vžiga eksplozivnih ozračij.

6.3.3 Pripraviti je treba načrt za preprečevanje eksplozij, ki podrobno navaja zahtevano opremo in ukrepe.

7. Poti in izhodi v sili

7.1 Poti in izhodi v sili morajo ostati prosti in morajo kar najbolj neposredno voditi do prostora na odprtem ali do varnega območja, varnega zbirališča oziroma varne evakuacijske točke.

7.2 Ob nevarnosti mora biti delavcem omogočena hitra in čim varnejša evakuacija z vseh delovnih postaj.

7.3 Število, razporeditev in dimenzije poti in izhodov v sili so odvisni od uporabe, opreme in dimenzij delovnih mest ter maksimalnega števila ljudi, ki so lahko prisotni.

Nastanitveni prostori in prostori za počitek morajo imeti vsaj dve ločeni poti za izhod v sili, ki sta čim bolj narazen druga od druge in vodita do varnega območja, varnega zbirališča oziroma varne evakuacijske točke.

7.4 Vrata za izhod v sili se morajo odpirati navzven ali biti drsna, če je to mogoče.

Vrata za izhod v sili ne smejo biti tako zaklenjena ali pritrjena, da jih ne bi mogla z lahkoto in takoj odpreti katera koli oseba, ki bi jih lahko potrebovala v nujnem primeru.

7.5 Specifične poti in izhodi v sili morajo biti označeni z znaki v skladu z nacionalnimi predpisi, potrebnimi za uveljavitev Direktive 92/58/EGS [4].

7.6 Vrata za izhod v sili ne smejo biti zaklenjena.

Poti in izhodi v sili ter prometne poti in vrata, ki omogočajo dostop do njih, morajo biti prosti ovir, tako da jih je mogoče kadarkoli brez zaprek uporabiti.

7.7 Poti in izhodi v sili, ki zahtevajo osvetlitev, morajo imeti ustrezno razsvetljavo v sili primerne jakosti, ki se uporabi, če odpove razsvetljava.

8. Prezračevanje delovnih mest v zaprtih prostorih

8.1 Treba je sprejeti ukrepe za zagotovitev, da je v zaprtih prostorih dovolj svežega zraka, ob upoštevanju delovnih postopkov in fizičnih naporov, ki so naloženi delavcem.

Če se uporablja sistem umetnega prezračevanja, ga je treba vzdrževati v obratovalnem stanju.

Kadar je to potrebno za zdravje delavcev, mora kontrolni sistem pokazati vsako okvaro.

8.2 Če se uporabljajo klimatizacijska naprava ali mehanske prezračevalne naprave, morajo te obratovati tako, da delavci niso izpostavljeni prepihom, ki povzročajo neugodje.

Kakršenkoli odložen material ali umazanija, ki bi lahko povzročil neposredno nevarnost za zdravje delavcev zaradi onesnaževanja ozračja, je treba brez odlašanja odstraniti.

9. Temperatura v prostorih

9.1 Med delovnim časom mora biti temperatura v prostorih, kjer so delovna mesta, človeku ustrezna, ob upoštevanju delovnih postopkov, ki se uporabljajo, in fizičnih naporov, naloženih delavcem.

9.2 Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za dežurstvo, sanitarnih prostorih, menzah in prostorih za prvo pomoč mora biti ustrezna posebnemu namenu teh prostorov.

9.3 Okna, svetlobni jaški in steklene stene morajo omogočati izogibanje čezmernim učinkom sončne svetlobe na delovnih mestih ob upoštevanju vrste dela in delovnega mesta.

10. Tla, stene, stropi in strehe prostorov

10.1 Tla delovnih prostorov ne smejo imeti nevarnih izboklin, lukenj ali nagibov, biti morajo utrjena, stabilna in ne smejo drseti.

Delovna mesta, ki vsebujejo delovne postaje, morajo biti ustrezno toplotno izolirana, ob upoštevanju vrste dela in fizične aktivnosti delavcev.

10.2 Površine tal, sten in stropov v prostorih morajo biti takšne, da jih je mogoče čistiti ali obnavljati v skladu z ustreznim higienskim standardom.

10.3 Prozorne ali pol prozorne stene, zlasti v celoti steklene odprtine, v prostorih ali v bližini delovnih mest in prometnih poti morajo biti jasno označene in narejene iz varnih materialov oziroma jih je treba od takih prostorov ali prometnih poti ločiti tako, da delavci ne pridejo v stik z njimi ali se ne poškodujejo, če se razbijejo.

10.4 Dostop na strehe, narejene iz materialov, ki niso dovolj trdni, je prepovedan, razen če je zagotovljena oprema za varno opravljanje dela.

11. Naravna in umetna razsvetljava

11.1 Vsako delovno mesto mora imeti na celotnem območju tako razsvetljavo, ki omogoča osvetlitev, ki zagotavlja zdravje in varnost oseb na delovnem mestu.

11.2 Delovna mesta morajo biti v čim večji meri osvetljena z naravno svetlobo in ob upoštevanju klimatskih razmer opremljena z umetno razsvetljavo, ki varuje zdravje in zagotavlja varnost delavcev.

11.3 Instalacija za razsvetljavo mora biti v prostorih z delovnimi mesti in na hodnikih položena tako, da zaradi vrste razsvetljave delavci niso izpostavljeni tveganju za poškodbo pri delu.

11.4 Na delovnih mestih, na katerih so delavci posebej izpostavljeni tveganjem ob izpadu umetne razsvetljave, mora biti zagotovljena zasilna razsvetljava primerne jakosti.

11.5 Instalacije za razsvetljavo morajo biti načrtovane tako, da zagotovijo, da operativna kontrolna območja, poti za izhod v sili, območja natovarjanja in nevarna območja ostanejo osvetljeni.

Kadar so delovna mesta zasedena le občasno, je v prvem odstavku omenjena obveznost omejena na obdobje, ko so delavci prisotni.

12. Okna in svetlobni jaški

12.1 Okna, svetlobni jaški in prezračevalne naprave, ki jih je moč odpirati, regulirati ali zavarovati, morajo biti oblikovani tako, da omogočajo, da se to opravi varno.

Ne smejo biti nameščeni tako, da bi predstavljali nevarnost za delavce, če so odprti.

12.2 Omogočeno mora biti varno čiščenje oken in svetlobnih jaškov.

13. Vrata in izhodi

13.1 Položaj, število in velikost vrat in izhodov ter materiali, iz katerih so narejeni, so odvisni od narave in uporabe prostorov ali območij.

13.2 Prozorna vrata morajo biti ustrezno označena na vidnem nivoju.

13.3 Nihajna vrata in izhodi morajo biti prozorni ali imeti prozorne površine.

13.4 Če prozorne ali pol prozorne površine vrat in izhodov niso izdelane iz varnega materiala in če obstaja nevarnost, da bi se lahko delavci poškodovali, če bi se vrata ali izhodi razbili, je treba površine zavarovati pred razbitjem.

13.5 Drsna vrata morajo biti opremljena z varnostno napravo, ki preprečuje, da bi vrata iztirila in se nepričakovano prevrnila.

13.6 Vrata in izhodi, ki se odpirajo navzgor, morajo biti opremljena z mehanizmom, ki jih zavaruje, da ne bi nepričakovano padla nazaj.

13.7 Vrata ob poteh za izhod v sili morajo biti ustrezno označena.

Ob katerem koli času jih mora biti mogoče odpreti od znotraj brez posebne pomoči.

Vrata mora biti mogoče odpreti takrat, ko so delovna mesta zasedena.

13.8 Vrata za pešce morajo biti v neposredni bližini vseh izhodov, ki so namenjena predvsem za promet vozil, razen če ni za pešce prehod skoznje varen. Takšna vrata morajo biti jasno označena in ne smejo biti nikoli ovirana.

13.9 Mehanska vrata in izhodi morajo delovati brez tveganja za poškodbe delavcev.

Na lahko dostopnem in vidnem mestu morajo imeti napravo za zaustavitev v sili, narejeni morajo biti tako, da ob izpadu energije omogočajo ročno odpiranje, če se ne odprejo samodejno.

13.10 Kadar se za preprečevanje dostopa na katero koli mesto uporabljajo verige ali podobne naprave, morajo biti te jasno vidne in ustrezno označene z znaki, ki označujejo kakršno koli prepoved ali opozorilo.

14. Prometne poti

14.1 Do delovišč mora biti mogoče priti brez nevarnosti in jih v nujnem primeru hitro in varno zapustiti.

14.2 Prometne poti, vključno s stopnicami, pritrjenimi lestvami ter nakladališči in klančinami, morajo biti izračunane, dimenzionirane in nameščene tako, da pešcem ali vozilom zagotavljajo varen in ustrezen dostop tako, da ne ogrožajo delavcev, ki so zaposleni v bližini teh prometnih poti.

14.3 Poti, ki se uporabljajo za promet pešcev in/ali tovorni promet morajo biti dimenzionirane v skladu s številom potencialnih uporabnikov in z vrsto dejavnosti.

Če se na prometnih poteh uporabljajo transportna sredstva, mora biti zagotovljeno dovolj varnega prostora za pešce.

14.4 Med prometnimi potmi za vozila ter vrati, izhodi, prehodi za pešce, hodniki in stopnicami mora biti omogočenega dovolj prostora.

14.5 Zaradi zaščite delavcev morajo biti prometne in dovozne poti jasno označene.

15. Nevarna območja

15.1 Če delovna mest vsebujejo nevarna območja, na katerih zaradi vrste dela obstajajo tveganja, vključno s tveganjem padca delavca ali predmetov, morajo biti delovna mesta v čim večji meri opremljena z napravami za preprečevanje vstopa nepooblaščenih delavcev na ta območja.

15.2 Treba je sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje delavcev, ki so pooblaščeni za vstop na nevarna območja.

15.3 Nevarna območja morajo biti jasno označena.

16. Velikost prostorov in prostornina prostorov − svoboda gibanja na delovni postaji

16.1 Delovni prostori morajo imeti dovolj veliko površino, višino in prostornino da delavcem omogočijo opravljanje njihovega dela brez nevarnosti za njihovo varnost, zdravje ali dobro počutje.

16.2 Velikost nezasedenega območja na delovni postaji morajo delavcem dovoljevati dovolj svobode gibanja in jim omogočati varno opravljanje njihovega dela.

17. Prostori za počitek

17.1 Kadar je to potrebno zaradi varnosti ali zdravja delavcev, še zlasti zaradi vrste opravljane dejavnosti ali prisotnosti več kot določenega števila zaposlenih, mora biti delavcem zagotovljen lahko dostopen prostor za počitek.

Ta določba ne velja, če so delavci zaposleni v pisarnah ali podobnih delovnih prostorih, ki omogočajo dovolj počitka med odmori.

17.2 Prostori za počitek morajo biti dovolj veliki in opremljeni z ustreznim številom miz in stolov z naslonjali za določeno število delavcev.

17.3 V prostorih za počitek je treba uvesti ustrezne ukrepe za varovanje nekadilcev pred neugodjem, ki ga povzroča tobačni dim.

17.4 Če se delovni čas redno in pogosto prekinja in prostora za počitek ni na voljo, je treba, kadarkoli se to zahteva za varnost in zdravje delavcev, zagotoviti druge prostore, kjer delavci lahko bivajo med takšnimi prekinitvami.

Uvesti je treba ustrezne ukrepe za varovanje nekadilcev pred neugodjem, ki ga povzroča tobačni dim.

18. Delovna mesta na prostem

18.1 Delovne postaje, prometne poti in druga območja ali objekti na odprtem, ki jih delavci uporabljajo ali zasedajo med delom, morajo biti organizirani tako, da se pešci in vozila lahko varno gibajo.

18.2 Če dnevna svetloba ne zadošča, morajo biti delovna mesta na prostem ustrezno osvetljena z umetno razsvetljavo.

18.3 Kadar so delavci zaposleni na delovnih postajah na prostem, morajo biti takšne delovne postaje v čim večji meri urejene tako, da:

(a) so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi pogoji in, če je treba, pred padajočimi predmeti;

(b) delavci niso izpostavljeni škodljivim ravnem hrupa niti škodljivim zunanjim vplivom, kot so plini, hlapi ali prah;

(c) delavci ob nevarnosti lahko zapustijo svoje delovne postaje ali jim je mogoče hitro pomagati;

(d) delavcem ne more spodrsniti ali da ne morejo pasti.

19. Noseče ženske in doječe matere

Nosečim ženskam in doječim materam mora biti omogočeno, da lahko ležejo in si spočijejo v ustreznih pogojih.

20. Invalidi

Če je treba, morajo biti delovna mesta organizirana tako, da upoštevajo delavce invalide.

Ta določba še zlasti velja za vrata, prehode, stopnice, prhe, umivalnike, stranišča in delovne postaje, ki jih uporabljajo ali na njih delajo invalidi.

DEL B

Posebne minimalne zahteve, ki veljajo za področje na kopnem

1. Odkrivanje in gašenje požarov

1.1 Kjerkoli se delovna mesta načrtujejo, gradijo, opremljajo, dajejo v obratovanje, upravljajo ali vzdržujejo, je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje začetka in širjenja požarov iz virov, opredeljenih v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu.

Poskrbeti je treba za hitro in učinkovito gašenje požarov.

1.2 Delovna mesta morajo biti opremljena z ustrezno opremo za gašenje požarov in po potrebi z napravami za odkrivanje požarov in alarmnimi sistemi.

1.3 Neavtomatska oprema za gašenje požarov mora biti lahko dostopna in preprosta za uporabo ter zaščitena pred poškodbami, kjer je treba.

1.4 Na prizorišču mora biti požarni načrt, ki natančno določa varnostne ukrepe, ki jih je treba v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 te direktive sprejeti za zaščito pred požari, odkrivanje požarov ter boj proti izbruhom in širjenjem požarov.

1.5 Požarna oprema mora biti označena z znaki v skladu za nacionalnimi predpisi, potrebnimi za uveljavitev Direktive 92/58/EGS.

Takšni znaki morajo biti nameščeni na ustreznih točkah in trajni.

2. Daljinsko upravljanje v nujnih primerih

Kadar to zahteva dokument o varnosti in zdravju pri delu, mora biti določeno opremo v nujnem primeru na ustreznih lokacijah mogoče daljinsko upravljati.

Takšna oprema mora vključevati sisteme za izolacijo in izključitev vrtin, strojev in naprav ter cevovodov.

3. Splošna komunikacija in komunikacija v sili

3.1 Kjer to zahteva dokument o varnosti in zdravju pri delu, mora biti vsako delovno mesto, kjer so prisotni delavci, opremljeno z:

(a) akustičnim in optičnim sistemom, ki je vsakemu delu delovnega mesta, kjer so delavci, sposoben prenesti sporočilo o alarmu;

(b) akustičnim sistemom, ki ga je mogoče razločno slišati na vseh delih objekta, kjer so delavci pogosto prisotni.

3.2 Naprave za sprožitev alarma morajo biti zagotovljene na ustreznih lokacijah.

3.3 Kadar so delavci prisotni na delovnih mestih, kjer jih navadno ni, morajo imeti na razpolago ustrezne komunikacijske sisteme.

4. Varna zbirališča in poimenski seznam

Kadar to zahteva dokument o varnosti in zdravju pri delu, je treba natančno opredeliti zbirališča, vzdrževati poimenske sezname in ustrezno ukrepati.

5. Sredstva za evakuacijo in umik

5.1 Delavci morajo biti usposobljeni za ustrezno ravnanje, ki je potrebno v nujnih primerih.

5.2 Reševalna oprema mora biti zagotovljena na lahko dostopnih in ustrezno lociranih mestih ter pripravljena za uporabo.

5.3 Kadar so poti za izhod v sili težavne in kadar so ali bi lahko bila prisotna ozračja, ki jih ni mogoče vdihavati, morajo biti zagotovljene samostojne naprave za samoreševanje za takojšnjo uporabo na delovni postaji.

6. Varnostna urjenja

Na vseh delovnih mestih, kjer so delavci navadno prisotni, morajo biti v rednih presledkih organizirana varnostna urjenja.

Glavni namen takšnih urjenj je usposobiti delavce in preveriti veščine delavcev, ki so jim bile dodeljene posebne naloge v nujnem primeru, kar vključuje uporabo opreme za nujne primere, ravnanje z njo ali njeno obratovanje, ob upoštevanju meril, določenih v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu, omenjenem v točki 1.1.

Kjer je potrebno, morajo biti delavci, ki so jim bile dodeljene take naloge, usposobljeni za pravilno uporabo takšne opreme, ravnanje z njo in njeno obratovanje.

7. Sanitarna oprema

7.1 Garderobe in omarice

7.1.1 Če morajo delavci nositi posebna delovna oblačila in kadar zaradi zdravja ali primernosti od njih ni mogoče pričakovati, da bi se preoblačili v drugem prostoru, jim je treba zagotoviti ustrezne garderobe.

Garderobe morajo biti lahko dostopne, dovolj prostorne in biti opremljene s sedežem.

7.1.2 Garderobe morajo biti dovolj velike in tako opremljene, da vsakemu delavcu omogočajo, da med delovnim časom zaklene svoja oblačila.

Če tako zahtevajo okoliščine (npr. nevarne snovi, vlaga, umazanija), morajo biti omarice za delovne obleke ločene od omaric za običajna oblačila.

Poskrbeti je treba za sušenje mokrih delovnih oblek.

7.1.3 Poskrbeti je treba za ločene garderobe ali ločeno uporabo garderob za moške in ženske.

7.1.4 Če se garderob pod točko 7.1.1 ne zahteva, je treba vsakemu delavcu zagotoviti prostor za shranjevanje njegovih oblačil.

7.2 Prhe in umivalniki

7.2.1 Če to zahteva vrsta njihovega dela ali zaradi zdravstvenih razlogov, je treba delavcem zagotoviti primerne in ustrezne prhe.

Zagotoviti je treba ločen prostore za prhanje ali ločeno uporabo prostorov za prhanje za moške in ženske.

7.2.2 Prostori za prhanje morajo biti dovolj veliki, da vsakemu delavcu omogočajo umivanje brez ovir ob pogojih ustreznega higienskega standarda.

Prhe morajo biti opremljene z vročo in mrzlo tekočo vodo.

7.2.3 Kadar se prh v skladu s pododstavkom 7.2.1 ne zahteva, je treba v bližini delovnih postaj in garderob zagotoviti primerne in ustrezne umivalnike z vročo in mrzlo tekočo vodo.

Takšni umivalniki morajo biti ločeni ali uporabljani ločeno za moške in ženske, kadar se to zahteva zaradi primernosti.

7.2.4 Kadar so prostori, v katerih so prhe in umivalniki, ločeni od garderob, mora biti mogoča lahka komunikacija med njimi.

7.3 Stranišča in umivalniki

V bližini delovnih postaj, prostorov za počitek, garderob in prostorov, kjer so prhe in umivalniki, morajo biti zagotovljeni ločeni prostori z ustreznim številom stranišč in umivalnikov.

Poskrbeti je treba za ločena stranišča ali ločeno uporabo stranišč za moške in ženske.

8. Prostori in oprema za prvo pomoč

8.1 Oprema za prvo pomoč mora ustrezati vrsti opravljane dejavnosti.

Zagotovljen mora biti eden ali več prostorov za prvo pomoč.

V teh prostorih morajo biti obešena jasno vidna navodila za prvo pomoč ob poškodbah.

8.2 Prostori za prvo pomoč morajo biti opremljeni z osnovnimi pripomočki in opremo za prvo pomoč ter omogočati lahek dostop z nosili.

Opremljena morajo biti z napisi v skladu z nacionalnimi predpisi, potrebnimi za uveljavitev Direktive 92/58/EGS.

8.3 Poleg tega mora biti oprema za prvo pomoč na voljo na vseh mestih, kjer to zahtevajo delovni pogoji.

Ta oprema mora biti ustrezno označena in lahko dostopna.

8.4 Zadostno število delavcev mora biti usposobljeno za uporabo zagotovljene opreme za prvo pomoč.

9. Prometne poti

Kjer cestna vozila vstopajo na delovno mesto, morajo biti po potrebi urejeni prometni predpisi.

DEL C

Posebne minimalne zahteve, ki veljajo za območje na morju

1. Splošna opomba

1.1 Ne da bi to vplivalo na člen 3(2) mora delodajalec, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso odgovoren za delovno mesto, na katerega se nanaša del C, zagotoviti, da dokument o varnosti in zdravju pri delu kaže, da so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi za zaščito varnosti in zdravja delavcev v običajnih in kritičnih razmerah.

V ta namen mora ta dokument:

(a) opredeliti posebne vire nevarnosti, povezane z delovnim mestom, vključno s kakršno koli spremljajočo dejavnostjo, ki bi lahko povzročili nezgode, ki bi lahko imele resne posledice za zdravje in varnost delavcev;

(b) oceniti tveganja, ki so vključene v posebnih virih nevarnosti, omenjenih v (a);

(c) pokazati, da so bili sprejeti ustrezni varnostni ukrepi, da bi se izognili nezgodam, omenjenim v (a), omejili razsežnost nezgod in omogočili učinkovito in nadzorovano evakuacijo z delovnega mesta v nujnih situacijah;

(d) pokazati, da je sistem vodenja ustrezen, da izpolnjuje določbe Direktive 89/391/EGS in te direktive v običajnih in kritičnih razmerah.

1.2 Delodajalec mora med načrtovanjem in uresničevanjem vseh pomembnih faz, ki jih obravnava ta direktiva, upoštevati postopke in ureditve, ki so določeni v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu.

1.3 Različni delodajalci, ki so odgovorni za različna delovna mesta, morajo, kjer je ustrezno, sodelovati pri pripravi dokumentov o varnosti in zdravju pri delu ter ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.

2. Odkrivanje in gašenje požarov

2.1 Treba je sprejeti ustrezne varnostne ukrepe, kot so opredeljeni v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu, omenjenem v 1.1, za varovanje pred izbruhom in širjenjem požarov, njihovo odkrivanje in boj proti njim.

Kjer je ustrezno, bi morale biti zagotovljene požarne stene za namen ločevanja požarno nevarnih območij.

2.2 V skladu z nevarnostmi, opredeljenimi v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu, navedenem v točki 1.1, je treba na vseh delovnih mestih poskrbeti za ustrezne sisteme za odkrivanje požarov in gašenje požarov ter alarmiranje.

Ti lahko vključujejo naslednje, vendar ne izključno:

- sisteme za odkrivanje požarov,

- požarne alarme,

- požarne vodovodne napeljave,

- požarne hidrante in gumijaste cevi,

- sisteme za preplavljanje z vodo in kontrolne naprave za vodo,

- sisteme za avtomatsko škropljenje,

- sisteme za odstranjevanje plinov,

- sisteme za gašenje s peno,

- prenosne gasilne aparate,

- opremo za gasilce.

2.3 Neavtomatska oprema za gašenje požarov mora biti lahko dostopna, preprosta za uporabo ter zaščitena pred poškodbami, kjer je treba.

2.4 Na delovnem mestu mora biti na voljo požarni načrt, ki natančno določa varnostne ukrepe za varovanje pred izbruhom in širjenjem požarov, njihovo odkrivanje ter boj proti njim.

2.5 Sistemi za nujne primere morajo biti ločeni ali pa jim mora biti drugače zagotovljena zaščita pred nesrečami do obsega, ki je potreben, da funkcije za nujne primere ob nevarnosti ostanejo operativne.

Kjer je ustrezno, je treba takšne sisteme podvojiti.

2.6 Oprema mora biti označena z znaki v skladu z nacionalnimi predpisi, potrebnimi za uveljavitev Direktive 92/58/EGS.

Takšni znaki morajo biti nameščeni na ustreznih mestih in trajni.

3. Daljinsko upravljanje v nujnih primerih

3.1 Kjer to zahteva dokument o varnosti in zdravju pri delu, omenjen v točki 1.1, je treba vzpostaviti sistem daljinskega upravljanja ob nevarnosti.

Ta sistem mora vključevati nadzorne postaje na ustreznih lokacijah, ki jih je mogoče uporabljati ob nevarnosti, vključno z nadzornimi postajami na varnih zbirališčih in evakuacijskih postajah, če je treba.

3.2 Oprema, ki jo je mogoče daljinsko upravljati, kot je omenjeno v točki 3.1, mora vključevati vsaj sisteme za prezračevanje, zaustavitev opreme, ki bi lahko povzročila vžig, preprečevanje uhajanja vnetljivih tekočin in plina, protipožarno varstvo in nadzor vrtin.

4. Splošna komunikacija in komunikacija v sili

4.1 Kjer to zahteva dokument o varnosti in zdravju pri delu, omenjen v točki 1.1, mora biti vsako delovno mesto, kjer so prisotni delavci, opremljeno z/s:

- akustičnim in optičnim sistemom, ki je vsakemu delu delovnega mesta, kjer so delavci, sposoben prenesti sporočilo o alarmu, kot je treba,

- akustičnim sistemom, ki ga je mogoče razločno slišati na vseh delih objekta, kjer so delavci pogosto prisotni,

- sistemom, ki omogoča vzdrževanje komunikacije z obalo in reševalnimi službami.

4.2 Takšen sistem mora biti sposoben ostati operativen ob nevarnosti.

Akustični sistem naj bo dopolnjen s komunikacijskimi sistemi, ki niso odvisni od oskrbe z električno energijo.

4.3 Naprave za sprožitev alarma morajo biti nameščene na ustreznih lokacijah.

4.4 Kadar so delavci prisotni na delovnih mestih, kjer jih navadno ni, jim morajo biti zagotovljeni komunikacijski sistemi, ki ustrezajo okoliščinam.

5. Varna zbirališča in poimenski seznam

5.1 Sprejeti je treba primerne ukrepe za zaščito evakuacijskih točk in varnih zbirališč pred vročino, dimom in, kolikor je mogoče, učinki eksplozije ter zagotoviti, da poti za izhod v sili, ki vodijo do in od evakuacijskih točk in zbirališč, ostanejo prehodne.

Ti ukrepi morajo biti takšni, da delavcem zagotovijo varnost za dovolj dolgo obdobje, ki omogoča varno načrtovanje in izvedbo evakuacije, umika ali reševanja, kjer je treba.

5.2 Kadar to zahteva dokument o varnost in zdravju pri delu, omenjen v točki 1.1, mora ena od zavarovanih lokacij, podrobno določenih v točki 5.1, zagotavljati ustrezne zmogljivosti, ki omogočajo, da je v točki 3 dela C navedeno opremo mogoče daljinsko upravljati ter da je mogoče komunicirati z obalo in reševalnimi službami.

5.3 Varna zbirališča in evakuacijske točke morajo biti lahko dostopni z nastanitvenih in delovnih območij.

5.4 Za vsako posamezno varno zbirališče je treba imeti in dopolnjevati seznam delavcev, dodeljenih na to varno zbirališče.

5.5 Seznam oseb, katerim so ob nevarnosti dodeljene posebne naloge, mora biti in obešen na ustrezni lokaciji na delovnem mestu.

Njihova imena morajo biti zabeležena v pisnih navodilih, omenjenih v točki 3.6 dela A.

6. Sredstva za evakuacijo in umik

6.1 Delavci morajo biti usposobljeni za ukrepanje v nujnih primerih.

Poleg usposabljanja za primere splošne nevarnosti morajo biti delavci deležni tudi usposabljanja, ki je specifično za določeno delovno mesto, kar mora biti v zvezi s tem delovnim mestom podrobno navedeno v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu, omenjenem v točki 1.1.

6.2 Delavci se morajo ustrezno usposobiti v tehnikah preživetja, ob upoštevanju meril, določenih v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu, omenjenem v točki 1.1.

6.3 Na vsakem delovnem mestu morajo biti zagotovljena ustrezna in zadostna evakuacijska oprema za primer nevarnosti ter oprema za neposreden pobeg v morje.

6.4 Sestavljen mora biti načrt za reševanja po morju in evakuacijo delovnega mesta v sili.

Ta načrt, ki mora temeljiti na dokumentu o varnosti in zdravju pri delu, omenjenem v točki 1.1, mora določati uporabo plovil in helikopterjev v pripravljenosti ter vključevati merila, ki zadevajo zmogljivost in reakcijski čas plovil in helikopterjev v pripravljenosti.

V dokumentu o varnosti in zdravju pri delu mora biti za vsako napravo naveden potreben reakcijski čas.

Plovila v pripravljenosti morajo biti načrtovana in opremljena tako, da izpolnjujejo zahteve glede evakuacije in reševanja.

6.5 Minimalne zahteve za vsako reševalno plovilo (rešilni čoln), rešilni splav, rešilni pas in rešilni jopič so, da:

- morajo biti primerni in opremljeni za ohranjanje življenja za dovolj dolgo obdobje,

- morajo biti v zadostnem številu glede na število delavcev, ki bodo verjetno prisotni,

- morajo biti takšne vrste, ki ustrezajo delovnemu mestu,

- morajo biti izdelani iz ustreznih materialov, upoštevajoč njihovo funkcijo reševanja življenj in okoliščine, v katerih bodo morda uporabljeni in pripravljeni za uporabo, ter

- morajo biti takšne barve, zaradi katere bodo razločno vidni, ko bodo v uporabi, ter opremljeni s takšnimi napravami, ki jih njihov uporabnik lahko uporabi, da pritegne pozornost reševalcev.

6.6 Na voljo mora biti ustrezna reševalna oprema za takojšnjo uporabo.

7. Varnostna urjenja

Na delovnih mestih, kjer so delavci navadno prisotni, je treba v rednih časovnih razmikih organizirati varnostna urjenja, pri katerih:

- se usposabljajo vsi delavci, katerim so bile dodeljene posebne naloge, vključno z uporabo opreme za nujne primere, ravnanjem z njo ali njenim delovanjem, in se preverja opravljanje takšnih nalog, ob upoštevanju meril, določenih v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu, omenjenem v točki 1.1.

Kjer je ustrezno, se morajo delavci izuriti tudi za pravilno uporabo te opreme, ravnanje z njo ali njeno delovanje,

- se vsa oprema za nujne primere, ki se uporablja pri urjenju, pregleda, očisti in, kjer je ustrezno, ponovno napolni ali nadomesti, vsa tako uporabljena prenosna oprema pa se vrne na mesto, kjer je običajno shranjena,

- se preveri delovanje rešilnih plovil.

8. Sanitarna oprema

8.1 Garderobe in omarice

8.1.1 Če morajo delavci nositi posebna delovna oblačila in kadar zaradi zdravja ali primernosti od njih ni mogoče pričakovati, da bi se preoblačili v drugih prostorih, jim je treba zagotoviti ustrezne garderobe.

Garderobe morajo biti lahko dostopne, dovolj prostorne in biti opremljene s sedežem.

8.1.2 Garderobe morajo biti dovolj velike in tako opremljene, da vsakemu delavcu omogočajo, da med delovnim časom zaklene svoja oblačila.

Če tako zahtevajo okoliščine (npr. nevarne snovi, vlaga, umazanija), morajo biti omarice za delovne obleke ločene od omaric za navadna oblačila.

Poskrbeti je treba, da se omogoči sušenje mokrih delovnih oblek.

8.1.3 Poskrbeti je treba za ločene garderobe ali ločeno uporabo garderob za moške in ženske.

8.1.4 Če se garderob pod točko 8.1.1 ne zahteva, je treba vsakemu delavcu zagotoviti prostor za shranjevanje njegovih oblačil.

8.2 Prhe in umivalniki

Poleg tistih zmogljivosti, ki so zagotovljene na vsakem nastanitvenem območju, mora biti v bližini delovnih postaj poskrbljeno za ustrezne prhe in umivalne zmogljivosti, če je treba.

8.3 Stranišča in umivalniki

Poleg tistih zmogljivosti, ki so zagotovljene na vsakem nastanitvenem območju, mora biti v bližini delovnih postaj poskrbljeno za stranišča in umivalnike, če je treba.

Poskrbeti je treba za ločena stranišča ali ločeno uporabo stranišč za moške in ženske.

9. Prostori in oprema za prvo pomoč

9.1 Zagotovljen mora biti eden ali več prostorov za prvo pomoč v skladu z velikostjo objekta in vrsto dejavnosti.

9.2 Prostori za prvo pomoč morajo imeti ustrezno opremo, pripomočke in zdravila ter zadostno število usposobljenih delavcev, kot to zahtevajo okoliščine, za nudenje prve pomoči ali za zdravljenje na podlagi usmerjanja s strani pooblaščenega poklicnega zdravnika (ki morda ni prisoten), kjer je treba.

Opremljeni morajo biti z napisi v skladu z nacionalnimi predpisi, ki so potrebni za uveljavitev Direktive 92/58/EGS.

9.3 Poleg tega mora biti oprema za prvo pomoč na voljo na vseh mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere.

Ta oprema mora biti ustrezno označena in lahko dostopna.

10. Nastanitvene zmogljivosti

10.1 Če tako zahtevajo vrsta, obseg in trajanje operacij, mora delodajalec zaposlenim zagotoviti nastanitev, ki mora biti:

- ustrezno zavarovana pred učinki eksplozije, dima in plina ter izbruhom in širjenjem požara, kot je opredeljeno v dokumentu o varnosti in zdravju pri delu iz točke 1.1,

- ustrezno opremljena s prezračevalnimi, grelnimi in osvetljevalnimi napravami,

- na vsakem nivoju opremljena z vsaj dvema ločenima potema za izhod v sili,

- zaščitena pred hrupom, vonji in hlapi z drugih območij, ki bi lahko bili zdravju škodljivi, ter pred neprijaznim vremenom,

- ločena od delovnih postaj in nameščena stran od nevarnih območij.

10.2 Nastanitev mora vsebovati dovolj postelj ali pogradov za število oseb, za katere se pričakuje, da bodo v objektu spali.

Vsak prostor, ki je namenjen nastanitvi, mora imeti dovolj prostora, kjer lahko tisti, ki v njem bivajo, shranijo svoja oblačila.

Zagotovljeni morajo biti ločeni spalni prostori za moške in ženske.

10.3 Nastanitev mora vsebovati zadostno število prh in umivalnikov z vročo in mrzlo tekočo vodo.

Poskrbeti je treba za ločene prostore za prhanje ali za ločeno uporabo prostorov za prhanje za moške in ženske.

Prhe morajo biti dovolj prostorne, da vsakemu delavcu omogočajo umivanje brez ovir ob ustreznih higienskih pogojih.

10.4 Nastanitveni prostor mora biti opremljen z zadostnim številom stranišč in umivalnikov.

Poskrbeti je treba za ločene zmogljivosti ali ločeno uporabo takšnih zmogljivosti za moške in ženske.

10.5 Nastanitvene prostore in njihovo opremo je treba vzdrževati po ustreznih higienskih standardih.

11. Helikopterske operacije

11.1 Ploščadi za helikopterje na delovnih mestih morajo biti dovolj velike in nameščene tako, da zagotavljajo neoviran dostop, ki tudi največjemu helikopterju omogoča uporabo ploščadi za delovanje v najresnejših pogojih, ki se jih predvideva za helikopterske operacije.

Helikopterska ploščad mora biti načrtovana in zgrajena tako, da ustreza pričakovani storitvi.

11.2 V neposredni bližini pristajalnega območja za helikopterje mora biti zagotovljena in shranjena oprema, ki je potrebna za uporabo ob nezgodi, ki vključuje helikopter.

11.3 Na objektih, kjer so nastanjeni delavci, mora biti na helikopterski ploščadi med premiki helikopterja na voljo dovolj v ta namen izurjenega osebja za pomoč v sili.

12. Določanje položaja objektov na morju − varnost in stabilnost

12.1 Med določanjem položaja na morju za objekte na vodi je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih pridobivanja rudnin z globinskim vrtanjem.

12.2 Dejavnosti pri pripravi določanja položaja objektov proč od obale je treba izvajati tako, da zagotavljajo stabilnost in varnost teh objektov.

12.3 Uporabljena oprema in postopki, ki veljajo za dejavnosti iz točke 12.1, morajo biti takšni, da zmanjšujejo kakršno koli tveganje za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z globinskim vrtanjem, ob upoštevanju običajnih in kritičnih razmer.

[1] UL L 183, 29.6.1989, str. 9. Direktiva, kakor je bila spremenjena z direktivo 91/368/EGS (UL L 198, 22.7.1991, str. 16).

[2] UL L 393, 30.12.1989, str. 13.

[3] UL L 393, 30.12.1989, str. 18.

[4] UL L 245, 26.8.1992, str. 23.

--------------------------------------------------

Top