31974L0297

Direktiva Sveta

z dne 4. junija 1974

o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na notranjo opremo motornih vozil (obnašanje krmilnega mehanizma v primeru trčenja)

(74/297/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila na podlagi nacionalne zakonodaje, med drugim nanašajo tudi na obnašanje krmilnega mehanizma v primeru trčenja;

ker so te zahteve v posameznih državah članicah različne; ker je zato potrebno, da vse države članice bodisi poleg svojih obstoječih predpisov ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, zlasti da bi bilo tako mogoče uvesti postopek EGS-homologacije za vsak tip vozila na podlagi Direktive Sveta z dne 6. februarja 1970 [3] o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih vozil in njihovih priklopnikov;

ker so v Direktivi Sveta z dne 1. marca 1971 [4] opredeljene skupne zahteve za notranja vzvratna ogledala, v Direktivi Sveta z dne 17. decembra 1973 [5] pa za notranjo opremo prostora za potnike, razporeditev upravljalnih naprav, strehe ter naslona in zadnje strani sedežev; ker bodo kasneje sprejete druge zahteve glede notranje opreme ter pritrdišč varnostnih pasov in sedežev, naslonov za glavo in identifikacijo upravljalnih naprav;

ker morajo usklajene zahteve zmanjšati nevarnost resnih poškodb, ki jih lahko utrpijo vozniki motornih vozil, in s tem zagotoviti varnost v cestnem prometu na celotnem področju Skupnosti;

ker je glede tehničnih zahtev primerno uporabiti tiste, ki jih je sprejela Gospodarska komisija OZN za Evropo v svojem pravilniku ECE R 12 [6] (Enotne zahteve glede homologacije vozil glede na zaščito voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja), ki je priložen Sporazumu z dne 20. marca 1958 o sprejemu enotnih pogojev za homologacijo in vzajemno priznavanje homologacije za opremo in dele motornih vozil,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej Direktivi izraz "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo kategorije M1 (kot je določeno v Prilogi I k Direktivi z dne 6. februarja 1970), namenjeno za uporabo na cesti, z nadgradnjo ali brez nje, z vsaj štirimi kolesi in z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 25 km/h, z izjemo vozil, ki so opremljena s prednjo upravljalno napravo, kot je določeno v točki 2.7 Priloge I.

Člen 2

Država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije motornega vozila iz razlogov, ki se nanašajo na obnašanje krmilnega mehanizma v primeru trčenja, če le-ta izpolnjuje zahteve, opredeljene v Prilogah I, II in III.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti ali prepovedati prodaje ali registracije, začetka uporabe ali uporabe kateregakoli vozila iz razlogov, ki se nanašajo na obnašanje krmilnega mehanizma v primeru trčenja, če slednji izpolnjuje zahteve iz Prilog I, II in III.

Člen 4

Država članica, ki je podelila homologacijo za določen tip vozila, sprejme potrebne ukrepe da zagotovi obveščanje o vsaki spremembi dela ali tehnične značilnosti, navedene v točki 2.2 Priloge I. Pristojni organi te države odločijo, ali je treba opraviti nove preskuse na spremenjenem tipu vozila in pripraviti novo poročilo. Če se pri preskusih pokaže neskladnost z zahtevami te direktive, se za spremenjeni del ne podeli EGS-homologacija.

Člen 5

Spremembe, ki so potrebne zaradi prilagajanja zahtev iz prilog I, II, III in IV tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku, določenem v členu 13 Direktive Sveta z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo predpise potrebne za uskladitev s to direktivo v osemnajstih mesecih od njene notifikacije in o tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, dne 4. junija 1974

Za Svet

Predsednik

H. D. Genscher

[1] UL C 14, 27.3.1973, str. 18.

[2] UL C 60, 26.7.1973, str. 13.

[3] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[4] UL L 68, 22.3.1971, str. 1.

[5] UL L 38, 11.2.1974, str. 2.

[6] ECE Ženeva, dokument E/ECE/324/Dod. 11.

--------------------------------------------------

PRILOGA I [1]

POMEN IZRAZOV, VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE, EGS-HOMOLOGACIJA, ZAHTEVE, PRESKUSI, SKLADNOST PROIZVODNJE

(1) 2. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi:

2.1 Izraz "obnašanje krmilnega mehanizma v primeru trčenja" pomeni obnašanje tega mehanizma pod učinkom dveh vrst sil, t. j.:

2.1.1 tistih, ki izhajajo iz čelnega trčenja in lahko povzročijo premik proti zadnjemu delu krmilnega droga,

2.1.2 tistih zaradi vztrajnosti mase voznika v primeru udarca ob krmilni drog pri čelnem trčenju.

2.2 Izraz "tip vozila" pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih kot so:

2.2.1 konstrukcija, mere, oblika in sestavni materiali dela vozila, ki se nahaja pred volanom;

2.2.2 največja dovoljena teža vozila.

2.3 Izraz "naprava za upravljanje krmilja" pomeni krmilno napravo, navadno volan, ki jo aktivira voznik.

2.4 Izraz "steber volana" pomeni ohišje, ki zapira krmilno gred.

2.5 "Krmilna gred" pomeni sestavni del, ki na ohišje krmilnega menjalnika prenaša navor, ki deluje na krmilno napravo.

2.6 "Krmilni mehanizem" pomeni celoto, ki združuje napravo za upravljanje krmilja, steber volana, montažne dodatke, krmilno gred, ohišje krmilnega menjalnika in vse druge sestavne dele, kot so tisti, namenjeni dodatni absorpciji energije v primeru trčenja ob volan.

2.7 "Trambus izvedba" pomeni obliko vozila, pri katerem je več kot polovica dolžine motorja za najbolj prednjo točko spodnjega roba vetrobranskega stekla in pesto volana v prednji četrtini dolžine vozila.

3. VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE

3.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za tip vozila vloži proizvajalec ali njegov zastopnik.

3.2 Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v trojniku in naslednje podatke:

3.2.1 opis tipa vozila glede na konstrukcijo, mere, obliko in materiale, iz katerih je izdelan del vozila pred krmilno napravo;

3.2.2 dovolj podrobne risbe krmilnega mehanizma in povezave s podvozjem in nadgradnjo v ustreznem merilu; in

3.2.3 tehnični opis mehanizma.

3.3 Tehnični službi, pristojni za opravljanje preskusov za postopek homologacije, je treba predati:

3.3.1 vozilo, ki je predstavnik tipa vozila, ki mu je treba podeliti homologacijo, za preskus iz točke 5.1,

3.3.2 po presoji proizvajalca pa bodisi še eno vozilo ali pa tiste dele vozila, ki štejejo za bistvene za preskus iz točke 5.2.

4. EGS-HOMOLOGACIJA

(4.1) (4.2) 4.3 Certifikatu o EGS-homologaciji je treba priložiti obrazec, ki je skladen z vzorcem, določenim v Prilogi IV.

(4.4) (4.5) (4.6) 5. SPECIFIKACIJE

5.1 Če se neobremenjeno vozilo brez preskusne lutke preskuša glede trčenja v oviro pri hitrosti 48,3 km/h, se vrh volanskega stebra in njegova krmilna gred ne smeta premakniti nazaj, vodoravno in vzporedno z vzdolžno osjo vozila za več kot 12,7 cm glede na točko vozila, ki ni prizadeta zaradi trčenja, pri čemer se razdalja določi z dinamično meritvijo.

5.2 Kadar napravo za upravljanje krmilja zadene preskusno telo z relativno hitrostjo vsaj 24,1 km/h, sila, ki jo na "prsni koš" preskusnega telesa izvaja naprava za upravljanje krmilja, ne sme presegati 1111 daN.

5.2.1 Naprava za upravljanje krmilja mora biti konstruirana, izdelana in nameščena tako, da nima nevarne hrapavosti ali ostrih robov, ki lahko povečajo nevarnost ali resnost poškodb voznika v primeru trčenja.

5.2.2 Naprava za upravljanje krmilja mora biti konstruirana, izdelana in nameščena tako, da ne vsebuje sestavnih delov ali dodatkov, vključno s stikalom za zvočni signal in montažnimi dodatki, ki bi se lahko zataknili v obleko ali nakit voznika ob normalnih gibih pri vožnji.

6. PRESKUSI

Izpolnjevanje zahtev iz točke 1 se preverja po postopkih iz Prilog II in III.

7. SKLADNOST PROIZVODNJE

(7.1) 7.2 Da bi preverili skladnost, je treba na zadostnem številu proizvedenih vozil opraviti naključne preglede.

7.3 Praviloma je treba omenjene preglede omejiti na opravljanje meritev. Vendar se, če je treba, na vozilih opravi preskus, predpisan v točki 5.

[1] Besedilo prilog je v bistvu enako, z izjemo točke 1.2, kot besedilo pravilnika ECE R 12 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo; zlasti je enaka porazdelitev v točke; kjer točka pravilnika ECE R 12 nima ustrezne točke v teh Prilogah, je njena številka podana v oklepaju.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PRESKUS ČELNEGA TRČENJA OB OVIRO

1. NAMEN

Namen tega preskusa je preveriti, ali vozilo izpolnjuje zahteve, določene v točki 5.1 Priloge I.

2. NAPRAVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1 Preskusni poligon

Preskusni poligon mora biti dovolj velik, da so na njem lahko zaletna steza, ovira in tehnične naprave, potrebne za preskus. Zadnji del steze mora biti vsaj 5 m pred oviro vodoraven, raven in utrjen.

2.2 Ovira

Ovira predstavlja blok iz armiranega betona, širok najmanj 3 m, visok najmanj 1,5 m, debeline vsaj 0,6 m. Stena trka mora biti pravokotna na zadnji del zaletne steze in prekrita z 2 cm debelo leseno vezano ploščo. Za betonski blok je treba nasuti vsaj 90 ton zemlje. Beton in zemeljsko oviro je mogoče zamenjati z ovirami, ki imajo enako čelno površino in dajejo enakovredne rezultate.

2.3 Pogon vozila

V času trka se mora vozilo gibati prosto kot posledica lastnega pogona. Oviro mora doseči v smeri pravokotno na steno trka; največji sprejemljiv bočni odmik med navpično srednjo linijo prednjega dela vozila in navpično srednjo linijo stene trka je ± 30 cm.

2.4 Stanje vozila

Med preskusom mora biti vozilo opremljeno z vsemi običajnimi deli in opremo. Poleg tega predmeti v potniški kabini ne smejo po nesreči udariti na volan (prekucni voznikov sedež, blazina zadnjega sedeža, itd.).

2.5 Hitrost

Hitrost v času trka mora biti med 48,3 km/h in 53,1 km/h.

2.6 Merilni instrumenti

2.6.1 Instrument, ki se uporablja za zapis meritev, omenjenih v točki 3.1, mora imeti naslednje stopnje točnosti:

2.6.1.1 hitrost vozila: znotraj 1/100,

2.6.1.2 zapisovanje časa: znotraj 1/1000 sekunde,

2.6.1.3 začetek trčenja (ničelna točka) v času prvega stika vozila z oviro je treba posneti na trakove in filme, ki se uporabljajo za ovrednotenje preskusa.

2.6.2 Razdaljo, omenjeno v točki 3.1, je treba izmeriti s točnostjo ± 5 mm.

3. REZULTATI

3.1 Za določitev premika naprave za upravljanje krmilja v smeri proti zadnjemu delu vozila, je treba med trčenjem registrirati [1] spremembo razdalje - merjeno vodoravno in vzporedno z vzdolžno osjo vozila - med vrhom volanskega stolpa (in krmilne gredi) in točko na vozilu, ki ni prizadeta zaradi trčenja. Če je izmerjena hitrost večja od nazivne hitrosti 48,3 km/h, je treba ta premik zmanjšati na korigirano vrednost, ki ustreza nazivni hitrosti, tako, da se množi s kvadratom razmerja med to nazivno in izmerjeno hitrostjo.

3.2 Po preskusu je treba poškodbe na vozilu opisati v pisnem poročilu; treba je posneti vsaj eno fotografijo naslednjih pogledov na vozilo:

3.2.1 od strani (z leve in z desne),

3.2.2 od spredaj,

3.2.3 od spodaj,

3.2.4 prizadeta površina znotraj prostora za potnike.

4. ENAKOVREDNE PRESKUSNE METODE

Dovoljene so enakovredne metode neporušnega preskusa, če je mogoče rezultate iz točke 3 dobiti povsem s pomočjo nadomestnega preskusa ali z izračunom iz rezultatov nadomestnega preskusa. Če se uporabi drugačna metoda, kot tista, ki je opisana v točkah 2 in 3, je treba dokazati njeno enakovrednost.

[1] Ta zapis se lahko nadomesti z največjo in najmanjšo meritvijo.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

PRESKUS ZMOGLJIVOSTI ABSORPCIJE ENERGIJE V PRIMERU UDARCA OB NAPRAVO ZA UPRAVLJANJE KRMILJA

1. NAMEN

Namen tega preskusa je preveriti, ali vozilo izpolnjuje zahteve, določene v točki 5.2 Priloge I.

2. NAMESTITVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1 Namestitev naprave za upravljanje krmilja

2.1.1 Napravo za upravljanje se namesti na prednji del vozila, ki se ga dobi, če se karoserijo prereže prečno na višini prednjih sedežev, po možnosti odstrani streha, vetrobransko steklo in vrata. Ta del je treba trdno pritrditi na preskusno mizo tako, da se pod udarcem preskusnega telesa ne premika.

2.1.2 Seveda je mogoče na zahtevo proizvajalca napravo za upravljanje krmilja namestiti na okvir, ki posnema namestitev krmilnega mehanizma, pod pogojem da ima v primerjavi z resničnim‚ "prednjim delom karoserije in krmilom" sestava ‚ "okvir in krmilo":

2.1.2.1 enako geometrijsko razporeditev,

2.1.2.2 večjo togost.

2.2 Med prvim preskusom mora biti naprava za upravljanje krmilja obrnjena tako, da je njena najbolj toga napera pravokotna na točko stika s preskusnim telesom; če je naprava za upravljanje krmilja volan, je treba preskus ponoviti tako, da je najbolj prožen del volana postavljen pravokotno na to stično točko. V primeru prilagodljive naprave za upravljanje krmilja je treba oba preskusa opraviti z volanom, nastavljenim na srednji položaj.

2.3 Preskusno telo

Preskusno telo mora imeti obliko, mere, težo in značilnosti, prikazane v Dodatku k tej Prilogi.

2.4 Meritev sil

2.4.1 Treba je opraviti meritve največje sile, ki deluje vodoravno in vzporedno z vzdolžno osjo vozila, ki deluje na preskusno telo kot posledica udarca na napravo za upravljanje krmilja.

2.4.2 To silo je mogoče izmeriti posredno ali neposredno ali izračunati iz vrednosti, izmerjenih med preskusom.

2.5 Pogon preskusnega telesa

Lahko se uporabi kakršnakoli metoda pogona, pod pogojem da preskusno telo ob udarcu na napravo za upravljanje krmilja ni povezano s pogonskim sredstvom. Preskusno telo mora ob to napravo udariti po približno ravni poti, vzporedni z vzdolžno osjo prednjega dela vozila. Začetni stik preskusnega telesa z napravo za upravljanje krmilja se mora zgoditi na točki, kjer bi se ta stik normalno pojavil, kadar je človek, ki tehta 75,3 kg in je visok 1,73 m [1] ki sedi na voznikovem sedežu v vozilu (nastavljenem na položaj, ki je najbolj spredaj), vržen naprej, vzporedno z vzdolžno osjo vozila, dokler se ne dotakne volana.

2.6 Hitrost

Telo mora udariti ob krmilno napravo pri hitrosti najmanj 24,1 km/h in kar se da blizu tej hitrosti.

2.7 Merilni instrumenti

2.7.1 Instrumenti, ki se uporabljajo za zapis meritev, omenjenih v točki 3.2 spodaj, morajo imeti naslednje stopnje točnosti:

2.7.1.1 hitrost telesa: znotraj 2/100,

2.7.1.2 zapisovanje časa: znotraj 1/1000 sekunde,

2.7.1.3 začetek udarca (ničelna točka) v trenutku prvega stika preskusnega telesa z napravo za upravljanje krmilja je treba posneti na trakove in filme, ki se uporabljajo za ovrednotenje preskusa,

2.7.1.4 meritev sile: merilni obseg naj bo 3920 daN. Silo je treba zabeležiti brez izkrivljanja zaradi pojavov s frekvenco do 1000 ciklov s točnostjo 2,5 % maksimalnega merilnega obsega ali ± 5 % resnične vrednosti,

2.7.1.5 prečna občutljivost: pod 5 % merilnega obsega.

3. REZULTATI

3.1 Po preskusu je treba ugotoviti poškodbe, ki jih je utrpel krmilni mehanizem in jih opisati v pisnem poročilu; treba je fotografirati vsaj en stranski in en čelni pogled na področje "naprave za upravljanje krmilja/volanskega stebra/armaturne plošče."

3.2 Med trčenjem je treba registrirati skupne sile, s katerimi na prsni koš telesa deluje naprava za upravljanje krmilja, izmerjene kot je opisano v točki 2.7.

4. ENAKOVREDNE PRESKUSNE METODE

Dovoljene so enakovredne neporušne preskusne metode, pod pogojem, da je mogoče rezultate iz točke 3, dobiti povsem s pomočjo nadomestnega preskusa ali z izračunom iz rezultatov nadomestnega preskusa. Če se uporabi drugačna metoda, kot je opisana v točkah 2 in 3, je treba dokazati njeno enakovrednost.

[1] Te mere ustrezajo preskusnemu telesu, ki predstavlja 50 % populacije s specifikacijami Državnega centra za zdravstveno statistiko, serija 11, št. 8 Centra za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo Združenih držav Amerike, 12. maj 1967.

--------------------------------------------------

Dodatek k Prilogi III

PRESKUSNO TELO

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------