Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 22016A0528(02)

    Sporazum med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021

    UL L 141, 28.5.2016, p. 11–17 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document Date of entry into force unknown (pending notification) or not yet in force.

    28.5.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 141/11


    SPORAZUM

    med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021

    Člen 1

    1.   Kraljevina Norveška se zavezuje, da bo za zmanjšanje gospodarskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru ter za krepitev odnosov z državami upravičenkami z ločenim norveškim finančnim mehanizmom prispevala na prednostnih področjih iz člena 3.

    2.   Vsi programi in dejavnosti, ki se financirajo v okviru norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021, temeljijo na skupnih vrednotah, kot sta spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

    Člen 2

    1.   Skupni znesek finančnega prispevka iz člena 1 je 1 253,7 milijona EUR, ki se v obdobju od 1. maja 2014 do vključno 30. aprila 2021 zagotovi za izpolnitev obveznosti v letnih delnih zneskih po 179,1 milijona EUR.

    2.   Skupni znesek vključuje sredstva za posamezne države iz člena 6 in globalni sklad za regionalno sodelovanje iz člena 7.

    Člen 3

    1.   Sredstva za posamezne države se zagotovijo za naslednja prednostna področja:

    (a)

    inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;

    (b)

    socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;

    (c)

    okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;

    (d)

    kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;

    (e)

    pravosodje in notranje zadeve.

    Programska področja znotraj navedenih prednostnih področij so z navedbo ciljev in področij podpore določena v Prilogi k temu sporazumu.

    2.

    (a)

    Prednostna področja se izberejo, koncentrirajo in prilagodijo po postopku iz člena 10(3) ter glede na potrebe posamezne države upravičenke, pri tem pa se upoštevata njihova velikost in znesek prispevka.

    (b)

    1 % vseh sredstev za posamezne države se nameni za sklad za spodbujanje dostojnega dela in tristranski dialog; sredstva iz tega sklada se zagotovijo v skladu z razdelitvenim ključem iz člena 6.

    (c)

    Spodbujajo se sodelovanje s civilno družbo, čezmejno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami.

    Člen 4

    1.   Za ustrezno osredotočenost na prednostna področja in zagotovitev učinkovitega izvajanja v skladu s splošnimi cilji iz člena 1 ter ob upoštevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s poudarkom na zaposlovanju, nacionalnih prednostnih nalogah, priporočilih za posamezne države in partnerskih sporazumih v okviru kohezijske politike EU, ki so bili sklenjeni z Evropsko komisijo, Kraljevina Norveška v skladu s členom 10(3) z vsako državo upravičenko sklene memorandum o soglasju.

    2.   Med pogajanji o memorandumih o soglasju iz člena 10(3) se na strateški ravni organizirajo posvetovanja z Evropsko komisijo, da se spodbudijo dopolnjevanje in sinergije s kohezijsko politiko EU ter preučijo možnosti za uporabo finančnih instrumentov, da se poveča učinek finančnih prispevkov.

    Člen 5

    1.   Če Kraljevina Norveška ne odloči drugače, njen prispevek pri programih v okviru sredstev za posamezne države, za izvajanje katerih so odgovorne države upravičenke, ne presega 85 % stroškov programa.

    2.   Upoštevajo se pravila, ki se uporabljajo za državno pomoč.

    3.   Odgovornost Kraljevine Norveške za projekte je omejena na zagotavljanje sredstev v skladu z dogovorjenim načrtom. Tretje strani ne prevzemajo nobene odgovornosti.

    Člen 6

    Posebna sredstva se zagotovijo za naslednje države upravičenke: Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, razdelijo pa se, kot sledi:

    Država upravičenka

    Sredstva (v mio. EUR)

    Bolgarija

    95,1

    Hrvaška

    46,6

    Ciper

    5,1

    Češka

    89,0

    Estonija

    35,7

    Madžarska

    105,7

    Latvija

    51,9

    Litva

    61,4

    Malta

    3,6

    Poljska

    411,5

    Romunija

    227,3

    Slovaška

    58,2

    Slovenija

    17,8

    Člen 7

    1.   Vzpostavi se globalni sklad za regionalno sodelovanje v višini 44,75 milijona EUR. Sklad prispeva k uresničevanju ciljev norveškega finančnega mehanizma, kot so opredeljeni v členu 1.

    2.   60 % sredstev sklada se nameni za spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja mladih s posebnim poudarkom na naslednjih področjih:

    (a)

    programi mobilnosti za zaposlovanje in usposabljanje mladih s posebnim poudarkom na mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

    (b)

    programi dualnega izobraževanja, vajeništva in vključevanja mladih;

    (c)

    izmenjava znanja, izmenjava dobre prakse in vzajemno učenje organizacij/institucij, ki zagotavljajo storitve zaposlovanja mladih.

    Ta del sklada se nameni za projekte, v katerih sodelujejo države upravičenke in druge države članice EU, v katerih stopnja brezposelnosti mladih presega 25 % (po podatkih za leto 2013, referenčno leto Eurostata); v takih projektih sodelujeta najmanj dve državi, od tega najmanj ena država upravičenka. Norveški subjekti lahko sodelujejo kot partnerji.

    3.   40 % sredstev sklada se nameni za regionalno sodelovanje na prednostnih področjih iz člena 3, zlasti pa izmenjavi znanja, izmenjavi dobre prakse in krepitvi institucij.

    Ta del sklada se nameni za projekte, v katerih sodelujejo države upravičenke in sosednje tretje države. V projektih sodelujejo najmanj tri države, od tega najmanj dve državi upravičenki. Norveški subjekti lahko sodelujejo kot partnerji.

    Člen 8

    Kraljevina Norveška do leta 2020 opravi vmesni pregled, da se prerazporedijo morebitna sredstva, ki so bila namenjena posameznim državam upravičenkam in v breme katerih obveznosti niso bile prevzete.

    Člen 9

    1.   Finančni prispevek iz člena 1 mora biti tesno usklajen s prispevkom držav Efte v okviru finančnega mehanizma EGP.

    2.   Kraljevina Norveška zagotovi, da so postopki vlaganja vlog in načini izvajanja pri obeh finančnih mehanizmih iz prejšnjega odstavka v osnovi enaki.

    3.   Če je primerno, se upoštevajo vse ustrezne spremembe kohezijske politike Evropske unije.

    Člen 10

    Za izvajanje norveškega finančnega mehanizma velja naslednje:

    1.

    V vseh fazah izvajanja se uporablja najvišja stopnja preglednosti, odgovornosti in stroškovne učinkovitosti ter načela dobrega upravljanja, partnerstva in upravljanja na več ravneh, trajnostnega razvoja, enakosti spolov in nediskriminacije.

    Cilji norveškega finančnega mehanizma se uresničujejo v okviru tesnega sodelovanja med državami upravičenkami in Kraljevino Norveško.

    2.

    Kraljevina Norveška vodi naslednje sklade ter je odgovorna za njihovo izvajanje, upravljanje in nadzor:

    (b)

    globalni sklad za regionalno sodelovanje iz člena 7(1);

    (c)

    sklad za spodbujanje dostojnega dela in tristranski dialog iz člena 3(2)(b).

    3.

    Kraljevina Norveška z vsako državo upravičenko sklene memorandum o soglasju, ki zadeva posebna sredstva, namenjena tej državi upravičenki, z izjemo skladov iz odstavka 2; v tem memorandumu se določijo večletni programski okvir ter strukture upravljanja in nadzora.

    (a)

    Na podlagi memorandumov o soglasju države upravičenke Kraljevini Norveški predložijo predloge posameznih programov; Kraljevina Norveška predloge oceni in odobri ter z državami upravičenkami za vsak program sklene sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Na izrecno zahtevo Kraljevine Norveške ali zadevne države upravičenke Evropska komisija pregleda predlog določenega programa še pred njegovim sprejetjem, da se tako zagotovi združljivost s kohezijsko politiko Evropske unije.

    (b)

    Za izvajanje dogovorjenih programov so odgovorne države upravičenke, ki poskrbijo za ustrezen sistem upravljanja in nadzora, da se zagotovita pravilno izvajanje in upravljanje.

    (c)

    Kraljevina Norveška lahko izvaja nadzor v skladu s svojimi notranjimi zahtevami. Države upravičenke v ta namen zagotovijo vso potrebno pomoč, informacije in dokumentacijo.

    (d)

    Kraljevina Norveška lahko v primeru nepravilnosti prekine financiranje in zahteva vračilo finančnih sredstev.

    (e)

    Za zagotovitev široke udeležbe se pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju finančnega prispevka po potrebi uporabljajo partnerstva. Partnerji med drugim lahko vključujejo organe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, pa tudi zasebni sektor, civilno družbo in socialne partnerje v državah upravičenkah ter Kraljevini Norveški.

    (f)

    Vsak projekt na podlagi večletnega programskega okvira v državah upravičenkah se lahko izvaja tudi v sodelovanju med subjekti s sedežem v državah upravičenkah in Kraljevini Norveški v skladu z veljavnimi pravili o javnih naročilih.

    4.

    Stroški upravljanja Kraljevine Norveške se krijejo iz skupnega zneska iz člena 2(1), določijo pa se v izvedbenih določbah iz odstavka 5 tega člena.

    5.

    Za celovito upravljanje norveškega finančnega mehanizma je odgovorna bodisi Kraljevina Norveška bodisi subjekt, ki ga ta država imenuje. Po posvetovanju z državami upravičenkami, pri katerem lahko svojo podporo zagotovi Komisija, Kraljevina Norveška izda nadaljnje določbe za izvajanje norveškega finančnega mehanizma. Kraljevina Norveška si prizadeva izdati te določbe pred podpisom memorandumov o soglasju.

    6.

    Kraljevina Norveška poroča o svojem prispevku k ciljem norveškega finančnega mehanizma in po potrebi k enajstim tematskim ciljem evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 (1).

    Člen 11

    1.   Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi lastnimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

    2.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

    3.   Do zaključka postopkov iz odstavkov 1 in 2 se ta sporazum uporablja začasno, in sicer od prvega dne prvega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

    Člen 12

    Ta sporazum, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in norveškem jeziku, pri čemer so besedila v teh jezikih enako verodostojna, se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici tega sporazuma.

    Съставено в Брюксел на трети май две хиляди и шестнадесета година.

    Hecho en Bruselas, el tres de mayo de dos mil dieciséis.

    V Bruselu dne třetího května dva tisíce šestnáct.

    Udfærdiget i Bruxelles den tredje maj to tusind og seksten.

    Geschehen zu Brüssel am dritten Mai zweitausendsechzehn.

    Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta maikuu kolmandal päeval Brüsselis.

    Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τρεις Μαΐου δύο χιλιάδες δεκαέξι.

    Done at Brussels on the third day of May in the year two thousand and sixteen.

    Fait à Bruxelles, le trois mai deux mille seize.

    Sastavljeno u Bruxellesu trećeg svibnja godine dvije tisuće šesnaeste.

    Fatto a Bruxelles, addì tre maggio duemilasedici.

    Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada trešajā maijā.

    Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų gegužės trečią dieną Briuselyje.

    Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhatodik év május havának harmadik napján.

    Magħmul fi Brussell, fit-tielet jum ta' Mejju fis-sena elfejn u sittax.

    Gedaan te Brussel, drie mei tweeduizend zestien.

    Sporządzono w Brukseli dnia trzeciego maja roku dwa tysiące szesnastego.

    Feito em Bruxelas, em três de maio de dois mil e dezasseis.

    Întocmit la Bruxelles la trei mai două mii șaisprezece.

    V Bruseli tretieho mája dvetisícšestnásť.

    V Bruslju, dne tretjega maja leta dva tisoč šestnajst.

    Tehty Brysselissä kolmantena päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattakuusitoista.

    Som skedde i Bryssel den tredje maj år tjugohundrasexton.

    Utferdiget i Brussel den tredje mai to tusen og seksten.

    За Европейския съюз

    Рог la Unión Europea

    Za Evropskou unii

    For Den Europæiske Union

    Für die Europäische Union

    Euroopa Liidu nimel

    Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

    For the European Union

    Pour l'Union européenne

    Za Europsku uniju

    Per l'Unione europea

    Eiropas Savienības vārdā –

    Europos Sąjungos vardu

    Az Európai Unió részéről

    Għall-Unjoni Ewropea

    Voor de Europese Unie

    W imieniu Unii Europejskiej

    Pela União Europeia

    Pentru Uniunea Europeană

    Za Európsku úniu

    Za Evropsko unijo

    Euroopan unionin puolesta

    För Europeiska unionen

    Image

    For Kongeriket Norge

    Image


    (1)  (1) Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; (2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; (3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture; (4) podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih; (5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; (6) ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; (7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; (8) spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; (9) spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji; (10) vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenje; (11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi.


    PRILOGA

    K SPORAZUMU MED KRALJEVINO NORVEŠKO IN EVROPSKO UNIJO O NORVEŠKEM FINANČNEM MEHANIZMU ZA OBDOBJE 2014–2021

    Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost

    1.

    Razvoj podjetništva, inovacije ter mala in srednja podjetja

    2.

    Raziskave

    3.

    Izobraževanje, štipendije, vajeništva in podjetništvo mladih

    4.

    Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

    5.

    Socialni dialog: dostojno delo

    Socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine

    6.

    Evropski izzivi na področju javnega zdravja

    7.

    Vključevanje Romov in krepitev njihove vloge

    8.

    Otroci in mladi na pragu revščine in socialne izključenosti

    9.

    Udeležba mladih na trgu dela

    10.

    Lokalni razvoj in zmanjševanje revščine

    Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo

    11.

    Okolje in ekosistemi

    12.

    Energija iz obnovljivih virov, energetska učinkovitost in energetska varnost

    13.

    Prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic

    Kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine

    14.

    Kulturno podjetništvo, kulturna dediščina in sodelovanje na kulturnem področju

    15.

    Civilna družba

    16.

    Dobro upravljanje, odgovornost institucij in preglednost

    17.

    Človekove pravice – uveljavljanje na nacionalni ravni

    Pravosodje in notranje zadeve

    18.

    Azil in migracije

    19.

    Kazenske sankcije in pridržanje v predkazenskem postopku

    20.

    Mednarodno policijsko sodelovanje in boj proti kriminalu

    21.

    Uspešnost in učinkovitost pravosodnega sistema, krepitev pravne države

    22.

    Nasilje v družini in nasilje na podlagi spola

    23.

    Preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje


    Top