19.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/18

(1)

Norveški organi so z dopisom z dne 13. marca 2014 (1) priglasili shemo diferenciranih prispevkov za socialno varnost za obdobje 2014–2020 v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3. Na podlagi te priglasitve in pozneje posredovanih informacij (2) je Nadzorni organ z Odločbo št. 225/14/COL z dne 18. junija 2014 odobril priglašeno shemo pomoči.

(2)

S sodbo z dne 23. septembra 2015 v zadevi Kimek Offshore AS proti Nadzornemu organu Efte (3), E-23/14, je Sodišče Efte delno razveljavilo odločbo Nadzornega organa.

(3)

Nadzorni organ je z dopisom z dne 15. oktobra 2015 (4) od norveških organov zahteval informacije. Norveški organi so odgovorili z dopisom z dne 6. novembra 2015 (5).

(4)

Z Odločbo št. 489/15/COL z dne 9. decembra 2015 je Nadzorni organ začel formalni postopek preiskave. Norveški organi so se na odločbo Nadzornega organa odzvali z dopisom z dne 13. januarja 2016 (6).

(5)

Odločitev glede začetka formalnega postopka preiskave je bila 30. junija 2016 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije  (7). Nadzorni organ je do 30. julija 2016, ko je potekel rok za predložitev pripomb, prejel pripombe dveh zainteresiranih strani, in sicer družbe Kimek Offshore AS (dopis z dne 12. maja 2016 (8)) in urada NHO Finnmark (dopis z dne 4. julija 2016 (9)). Nadzorni organ je z dopisom z dne 2. avgusta 2016 (10) te pripombe posredoval norveškim organom in jim dal možnost, da nanje odgovorijo. Norveški organi so odgovorili z dopisom z dne 5. septembra 2016 (11).

(6)

Sodišče Efte je s sodbo delno razveljavilo odločbo Nadzornega organa o odobritvi regionalno diferenciranih prispevkov za socialno varnost za obdobje 2014–2020. Nadzorni organ med formalnim postopkom preiskave ni ponovno pregledal sheme pomoči kot celote. Preiskava je bila omejena na tisti del sheme (pravilo o izvzetju za potujoče storitve), za katere je bila odobritev Nadzornega organa razveljavljena.

(7)

A ker pravilo za potujoče storitve pomeni izvzetje od pravil, določenih v shemi diferenciranih prispevkov za socialno varnost, Nadzorni organ meni, da bi bilo zaradi popolnosti nazorno navesti pregled cilja in pravne podlage sheme pomoči kot take, preden se predstavijo pravila za registracijo podjetij na Norveškem in samo pravilo o izvzetju za potujoče storitve.

(8)

Cilj sheme diferenciranih prispevkov za socialno varnost je s spodbujanjem zaposlovanja zmanjšati ali preprečiti upad števila prebivalcev v najmanj poseljenih regijah na Norveškem. Za dosego tega cilja shema pomoči za tekoče poslovanje z zmanjševanjem stopenj prispevkov za socialno varnost v določenih geografskih območjih zmanjšuje stroške zaposlovanja. Praviloma se intenzivnosti pomoči spreminjajo glede na geografsko območje, v katerem je registrirana poslovna enota. Pravila za registracijo so podrobneje pojasnjena v nadaljevanju.

(9)

Nacionalna pravna podlaga za shemo je oddelek 23-2 Nacionalnega zakona o zavarovalništvu (12). Ta določba opredeljuje splošno obveznost delodajalca, da plačuje prispevke za socialno varnost, izračunane na podlagi bruto plače, ki se izplača delojemalcu. Norveški parlament lahko v skladu z odstavkom 12 tega oddelka sprejme stopnje prispevkov, ki se razlikujejo po regijah, ter posebne določbe za podjetja v določenih sektorjih. Nacionalni zakon o zavarovalništvu je tako v povezavi z letnimi sklepi norveškega parlamenta nacionalna pravna podlaga za shemo (13).

(10)

Upravičenost do pomoči v okviru sheme je odvisna od tega, ali je podjetje registrirano na upravičenem območju. Glavno pravilo sheme je, da se intenzivnosti pomoči spreminjajo glede na geografsko območje, na katerem je podjetje registrirano.

(11)

Po norveški zakonodaji morajo podjetja registrirati podenote za vsako ločeno poslovno dejavnost, ki jo opravljajo (14). Če podjetje opravlja različne vrste poslovnih dejavnosti, mora registrirati ločene podenote. Ločene enote je treba registrirati tudi, če se dejavnosti opravljajo na različnih geografskih lokacijah.

(12)

Po navedbah norveških organov je merilo „ločenih poslovnih dejavnosti“ izpolnjeno, kadar vsaj eden uslužbenec opravlja delo za matično enoto na ločenem območju in je podjetje tam mogoče obiskati. Vsaka podenota oblikuje svojo lastno podlago za izračun diferenciranih prispevkov za socialno varnost glede na svojo registrirano lokacijo. Na ta način bo podjetje, ki je registrirano zunaj območja, upravičenega do pomoči v okviru sheme, do pomoči upravičeno, če in kolikor se njegove gospodarske dejavnosti opravljajo znotraj podenote, ki se nahaja na upravičenem območju.

(13)

Z odstopanjem od glavnega pravila o registraciji se shema uporablja tudi za podjetja, registrirana zunaj upravičenega območja, ki najemajo delavce za delo na upravičenem območju ali katerih uslužbenci opravljajo mobilne dejavnosti na upravičenem območju. Za namene te odločbe so dela, ki se opravljajo v takih okoliščinah, poimenovana „potujoče storitve“. To je pravilo o izvzetju, ki se pregleduje v tej odločbi. Za namene te odločbe je to pravilo poimenovano „pravilo o izvzetju“. Nacionalna pravna podlaga za pravilo o izvzetju je določena v oddelku 1(4) Sklepa norveškega parlamenta št. 1482 z dne 5. decembra 2013o določanju davčnih stopenj itd. v okviru Nacionalnega zakona o zavarovalništvu za leto 2014.

(14)

Izvzetje se uporablja le, če je delavec polovico ali več svojih delovnih dni na upravičenem območju. Poleg tega znižana stopnja velja samo za tisti del dela, ki se opravi na zadevnem območju. Obdobje za registracijo davkov načeloma traja en koledarski mesec. Prispevki za socialno varnost se izračunajo na podlagi stopnje, ki velja na območju, na katerem naj bi delodajalec opravljal poslovno dejavnost.

(15)

To pomeni, da če na primer uslužbenec subjekta, registriranega v Oslu (Oslo je v območju 1, ki ni upravičeno in kjer zato velja standardna stopnja 14,1 %), opravi 60 % svojega dela en koledarski mesec v Vardøju (ki je v območju 5, kjer je veljavna stopnja 0 %), ostalo pa v Oslu, bo podjetje upravičeno do nične stopnje na plačo, ki se izplača za delo, opravljeno v Vardøju, ne pa tudi za delo, opravljeno v Oslu.

(16)

Sodišče Efte je razveljavilo Odločbo Nadzornega organa št. 225/14/COL, kolikor je zaključilo predhodno preiskavo v zvezi z ukrepom pomoči v oddelku 1(4) Sklepa norveškega parlamenta št. 1482 z dne 5. decembra 2013o določanju davčnih stopenj itd. v okviru Nacionalnega zakona o zavarovalništvu za leto 2014.

(17)

Sodišče Efte je ugotovilo (15), da Nadzorni organ ni ocenil okoliščin in njihovih posledic glede združljivosti pravila, določenega v oddelku 1(4), z delovanjem Sporazuma EGP v smislu člena 61(3) EGP, zlasti kar zadeva učinek pravila o izvzetju na konkurenco in trgovino ter njegovo združljivost z odstavkom 16 Smernic Nadzornega organa o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni državni pomoči) (16). Taka posebna ocena je bila po mnenju Sodišča bistvena, da bi lahko Nadzorni organ ocenil priglašeno shemo.

(18)

Oddelek 1(4) je sestavljen tako, da izraža pravilo o izvzetju (na katerega se nanaša ta odločba), z ustreznim ukrepom proti izogibanju, ki je namenjen preprečitvi, da bi podjetja zahtevala pomoč v okviru sheme zgolj na podlagi registracije svojih dejavnosti na območju z nižjo stopnjo prispevkov za socialno varnost, pozneje pa bi izvajala potujoče dejavnosti ali najela uslužbence za opravljanje dela na območju z višjo stopnjo. Ukrep proti izogibanju ni del tega postopka (17).

(19)

Norveški organi so v odgovor na formalni postopek preiskave, ki ga je začel Nadzorni organ (18), pojasnili svoje stališče, da je veljavna stopnja v okviru sistema prispevkov za socialno varnost že pred letom 2007 temeljila na tem, kje naj bi delodajalec izvajal svojo poslovno dejavnost. To pravilo temelji na temeljnem načelu, da bi morala pomoč prejeti samo podjetja, ki izvajajo gospodarsko dejavnost na upravičenem območju, in samo v obsegu, v katerem opravljajo gospodarske storitve na tem območju. Registracija ni odločilno vprašanje.

(20)

Pomoč, dodeljena na podlagi sheme diferenciranih prispevkov za socialno varnost, znaša 6,85 milijarde NOK letno (19). Na podlagi podatkov, zbranih v prvih osmih mesecih leta 2015, so norveški organi predstavili oceno učinkov pravila o izvzetju za različna območja za celotno leto 2015. Za opis območij 1, 2, 3, 4 in 4a glej Odločbo št. 225/14/COL, v odstavku 25. Območje 1 zajema območja osrednje Norveške in vsa ozemlja zunaj Norveške. Dejavnosti, ki se opravljajo na območju 1, niso upravičene do pomoči v okviru sheme. Tudi dejavnosti, ki se opravljajo na območju 1a, niso upravičene do pomoči v okviru sheme. Vendar so norveški organi na območju 1a vzpostavili sistem, v katerem je stopnja prispevkov za socialno varnost zmanjšana. To zmanjšanje je dodeljeno kot pomoč de minimis. Ukrepi, ki so skladni s pogoji Uredbe de minimis  (20), ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 61 Sporazuma EGP.

Preglednica

Ocena pomoči za leto 2015, ki je bila dodeljena podjetjem, registriranim na območjih, določenih s shemo pomoči, zaradi uporabe pravila o izvzetju

(21)

Norveški organi so pojasnili, da se lahko številke glede na naravo potujočih storitev precej razlikujejo. Na potujoče storitve se običajno zanašajo veliki gradbeni projekti in zato povečujejo njihovo uporabo. Poleg tega lahko podjetja, ki večji del svojih dejavnosti izvajajo na upravičenih območjih, svoje dejavnosti reorganizirajo tako, da na ustreznem območju ustanovijo podenote. To bo vplivalo tudi na ocenjeni učinek pravila o izvzetju. Norveški organi nazadnje poudarjajo, da je imelo povečanje dejavnosti v gradbeništvu pozitivne posredne učinke na zaposlovanje v drugih sektorjih na upravičenih območjih.

(22)

Pravilo o izvzetju podjetjem na upravičenih območjih omogoča dostop do delovne sile z nižjimi stroški. Brez nje bi se morala podjetja na upravičenem območju bolj truditi, da bi privabila specializirano delovno silo. Specializirana delovna sila lahko s potujočimi storitvami prispeva h krepitvi znanja in spretnosti za lokalna podjetja. To znanje in spretnosti lahko ostanejo v podjetjih tudi po tem, ko potujoči delavec zapusti podjetje, s tem pa se ustvarja trajen učinek na lokalno delovno silo in podjetja.

(23)

S pravilom o izvzetju so vsi nosilci gospodarskih dejavnosti, ki so dejavni na upravičenem območju, v enakopravnem položaju. Lokalna podjetja lahko izkoristijo prednosti konkurence v smislu nižjih cen za potujoče storitve.

(24)

Uslužbenci, ki začasno bivajo na upravičenih območjih, bodo z nakupom dobrin in storitev prispevali k lokalnemu gospodarstvu. Kadar so potujoče storitve povezane z začasnim projektom, se to pokaže kot začasni učinek. Kadar pa se uporaba potujočih storitev v regiji ohranja, je učinek dolgoročen.

(25)

Podjetja, ki so registrirana na osrednjih območjih in izvajajo potujoče storitve na upravičenih območjih, lahko najemajo osebje na lokalni ravni. Četudi so ta delovna mesta po naravi začasna, bodo prispevala k večjim dohodkom od plač v upravičenih regijah, s čimer pa se spodbuja gospodarska dejavnost. Norveški organi trdijo, da se s pravilom o izvzetju znižujejo stroški delovne sile in se ji daje prednost pred kapitalom tam, kjer jo je mogoče nadomestiti. To prispeva k večjemu zaposlovanju.

(26)

Družba Kimek Offshore AS (v nadaljnjem besedilu: družba Kimek) je storitvena družba v industriji nafte in plina. Je del skupine Kimek Group. Družba Kimek ima sedež v kraju Kirkenes v okrožju Finnmark, ki je območje z ničelno stopnjo prispevka za socialno varnost.

(27)

Poleg pripomb k odločbi Nadzornega organa o začetku formalnega postopka preiskave je družba Kimek posredovala svoje pripombe k pripombam norveških organov, ki so povzete zgoraj.

(28)

Družba Kimek meni, da norveški organi večinoma niso dokumentirali naslednjega: da pravilo o izvzetju prispeva k natančno določenemu cilju skupnega interesa, da obstaja potreba po posredovanju države, da je pravilo ustrezno, da ima spodbujevalni učinek, da je sorazmerno ter da se izogiba neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino med državami EGP.

(29)

Konkurenti družbe Kimek imajo sedež večinoma zunaj območij, upravičenih do regionalne pomoči. Družba Kimek nasprotuje pravilu o izvzetju, ker podjetjem s sedežem zunaj upravičenih območij omogoča, da so upravičena do sheme pomoči, če izvajajo dejavnosti na upravičenih območjih. Trdi, da se ta podjetja ne srečujejo z enakimi izzivi kot tista na upravičenih območjih. Navaja, da pravilo o izvzetju ni primerno za boj proti upadu števila prebivalcev in krepitev vzorcev poseljenosti na upravičenih območjih. Pač pa pravilo o izvzetju škoduje podjetjem s sedežem na upravičenih območjih.

(30)

Družba Kimek se ne strinja s stališčem norveških organov, da pravilo o izvzetju lokalnim podjetjem omogoča dostop do specializirane delovne sile, ki drugače ne bi bila na voljo, z nižjimi stroški. Trdi, da norveški organi tega niso niti dokazali niti dokumentirali.

(31)

Družba Kimek še trdi, da obstaja tveganje, da bo pravilo o izvzetju povzročilo „beg možganov“ z upravičenih območij, saj posamezniki ne bodo mogli najti zaposlitve v lokalnih okoljih.

(32)

Družba Kimek ugotavlja, da norveški organi niso dokumentirali, da podjetja, ki niso registrirana lokalno, zaposlujejo delavce, ki živijo na upravičenem območju.

(33)

Družba Kimek nadalje trdi, da potujoči delavci na morju ne prispevajo bistveno k lokalnemu gospodarstvu. Živijo na vrtalnih ploščadih, kjer preživijo tudi večino svojega prostega časa in zaužijejo vse svoje obroke.

(34)

Kar zadeva argument norveških organov, da naj bi znanje in spretnosti potujočih delavcev ostali v lokalnih podjetjih, družba Kimek ne razume, kako to zmanjšuje ali preprečuje upad števila prebivalcev.

(35)

Družba Kimek trdi, da norveški organi niso dokumentirali, kako se s pravilom o izvzetju povečuje konkurenca. V tem smislu se družba Kimek sklicuje na posebnost v norveškem delovnem pravu, ki družbam, ki pošiljajo potujoče delavce, omogoča, da svojemu osebju dovolijo delo v 12-urnih izmenah, medtem ko za lokalno ustanovljena podjetja velja 8-urna omejitev delovnega časa. To pomeni, da so lokalno ustanovljena podjetja v bistveno slabšem položaju.

(36)

NHO Finnmark je regionalni urad Konfederacije norveških podjetij. Urad podpira pripombe družbe Kimek, kot so povzete zgoraj.

(37)

NHO Finnmark meni, da bi bilo treba regionalno pomoč dodeliti samo podjetjem s sedežem na območjih, ki so upravičena do regionalne pomoči. Podjetja, registrirana zunaj upravičenih območij, se ne srečujejo z enakimi izzivi kot tista, ustanovljena na upravičenem območju. Pravilo o izvzetju ni primerno za boj proti upadu števila prebivalcev in krepitvi vzorcev poseljenosti. NHO Finnmark nasprotno trdi, da pravilo o izvzetju škoduje podjetjem s sedežem na upravičenih območjih.

(38)

Enako kot družba Kimek tudi NHO Finnmark poudarja, da daje norveško delovno pravo posebno prednost podjetjem, ki niso registrirana na upravičenem območju. NHO Finnmark meni, da potujoči delavci k lokalnemu gospodarstvu ne prispevajo na enak način kot delavci, ki na območju prebivajo.

(39)

Norveški organi v odziv na pripombe zainteresiranih strani ugotavljajo, da je predmet formalnega postopka preiskave pravilo o izvzetju in ne shema pomoči kot taka. Pojasnjujejo, da je pravilo o izvzetju izraz splošnega načela, da bi morala biti regionalna pomoč dodeljena gospodarskim dejavnostim, ki se dejansko izvajajo na geografskih območjih, zajetih v shemi.

(40)

Norveški organi poudarjajo, da se niti v členu 61(3)(c) Sporazuma EGP niti v smernicah o regionalni državni pomoči ne zahteva, da morajo biti upravičenci do regionalne pomoči registrirani na območju, ki je upravičeno do regionalne pomoči. Norveški organi se strinjajo z družbo Kimek, da se izzivi, s katerimi se srečujejo podjetja, ki so formalno registrirana na upravičenih območjih, morda razlikujejo od tistih, s katerimi se srečujejo družbe, ki so formalno registrirane drugje, vendar opravljajo potujoče storitve na upravičenih območjih. Ne strinjajo pa se s trditvijo družbe Kimek, da se podjetja, ki so registrirana zunaj upravičenega območja, ne srečujejo z enakimi izzivi, ko prevzamejo delo na upravičenem območju. Družbe se srečujejo z enakimi podnebnimi pogoji in enako oddaljenostjo od podizvajalcev. Podjetja, ki pošiljajo potujoče delavce, pa se poleg tega srečujejo z dodatnimi stroški za prevoz in nastanitev osebja. Norveški organi ugotavljajo, da argumenti družbe Kimek izhajajo iz sektorja nafte, torej iz tistega dela gospodarstva, znotraj katerega deluje družba. Trdijo, da je treba oceno združljivosti pomoči izvesti na splošnejši ravni in pri tem upoštevati posebne ali trajne ovire, s katerimi se srečujejo podjetja v vseh ustreznih sektorjih.

(41)

Norveški organi svoje trditve o težavah podjetij pri pridobivanju kvalificirane delovne sile v treh najsevernejših okrožjih utemeljujejo s sklicevanjem na poročilo NAV Finnmark (21), tj. norveške uprave za delo in socialno skrbstvo v okrožju Finnmark. V okrožjih Nordland in Troms je 14 % podjetij, ki jih zajema poročilo, naletelo na težave pri zaposlovanju delavcev, saj kvalificirani delavci niso bili na voljo. V okrožju Finnmark je bila ta številka 11 %.

(42)

Norveški organi poudarjajo, da lahko podjetja, registrirana na upravičenem območju, za vse svoje stroške zaposlovanja uporabljajo nižjo stopnjo prispevka za socialno varnost (razen če opravljajo potujoče storitve zunaj upravičenega območja), podjetja, ki opravljajo potujoče storitve in so registrirana na drugem območju, pa lahko nižjo stopnjo uporabljajo le, če uslužbenec preživi vsaj polovico ali več svojih delovnih dni na upravičenem območju, in tudi tedaj samo glede na plače, izplačane za delo, ki je bilo tam dejansko opravljeno.

(43)

Da bi utemeljili posredne učinke regionalne pomoči, so se norveški organi sklicevali na dve študiji učinkov dejavnosti, povezanih z nafto, na severu Norveške (22). V skladu s prvo študijo naftnega projekta Snøhvit v okrožju Finnmark je bil neposredni učinek na zaposlovanje 230 delovnih let, posredni učinek pa dodatnih 170 delovnih let. Norveški organi opažajo, da gre za učinke projekta kot takega in ne za neposredni rezultat kakega posebnega ukrepa. Druga študija kaže, da se pomemben posredni učinek iz sektorja nafte pojavlja v sektorju, ki je označen kot „zasebne storitve“ in obsega: strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zagotavljanje osebja, najem strojev in transportne opreme, pravne in računovodske storitve, arhitekturne dejavnosti, hotelske in restavracijske storitve ter komunalne storitve in storitve odstranjevanja odpadkov.

(44)

Norveški organi izražajo dvome v ustreznost norveške delovnopravne zakonodaje za oceno pravila o izvzetju. Vsekakor ugotavljajo, da je pravna podlaga za odstopanje od 8-urne omejitve, na katero se sklicuje pritožnik, odprta za vsako podjetje, ne glede na geografsko lokacijo delavca in delodajalca, pogoj zanjo pa je sporazum o tarifah.

(45)

V členu 61(1) Sporazuma EGP je navedeno: „Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznih dobrin, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(46)

Iz tega sledi, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: ukrep (i) dodeli država ali je dodeljen iz državnih sredstev, (ii) upravičencu zagotavlja selektivno gospodarsko prednost ter (iii) bi lahko vplival na trgovino med pogodbenicami in izkrivljal konkurenco.

(47)

V Odločbi št. 225/14/COL je Nadzorni organ sklenil, da shema diferenciranih prispevkov za socialno varnost za obdobje 2014–2020 pomeni shemo pomoči. Nadzorni organ se sklicuje na svoje sklepanje v odstavkih 68–74 te odločbe. Pravilo o izvzetju za potujoče storitve je del določb, ki omogočajo to shemo pomoči. S pravilom se razširja področje uporabe sheme v smislu, da se širi krog možnih upravičencev na podjetja, ki niso registrirana na upravičenih območjih. Kot pri drugi pomoči, ki se dodeli na podlagi sheme, se z razširitvijo sheme na podjetja, registrirana zunaj upravičenih območij, povzroči, da se z državnimi sredstvi podjetjem zagotavljajo selektivne prednosti. Te prednosti lahko vplivajo na trgovino in izkrivljajo konkurenco.

(48)

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3: „Mora biti Nadzorni organ Efte obveščen o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe. …. Zadevna država ne sme izvajati predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta končna odločitev“.

(49)

Norveški organi so pravilo o izvzetju izvajali od 1. julija 2014, potem ko ga je Nadzorni organ odobril z Odločbo št. 225/14/COL. Ko je Sodišče Efte razveljavilo odobritev Nadzornega organa, je pomoč postala nezakonita. Norveški organi so s 1. januarjem 2016 začasno odpravili pravilo o izvzetju, ki se pregleduje, in sicer dokler ne bo znan končni rezultat formalnega postopka preiskave.

(50)

Nadzorni organ mora oceniti, ali je pravilo o izvzetju združljivo z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP v skladu s smernicami o regionalni državni pomoči.

(51)

S pravilom o izvzetju za potujoče storitve so podjetja, ki niso registrirana na upravičenem območju, upravičena do nižjih prispevkov za socialno varnost, ko in kolikor izvajajo gospodarske dejavnosti na registriranem območju. Niti člen 61(3)(c) Sporazuma EGP niti smernice o regionalni državni pomoči (niti pravila o regionalni pomoči v Uredbi o splošnih skupinskih izjemah (23)) ne zahtevajo, da so upravičenci do regionalne pomoči registrirani na območjih, ki prejemajo pomoč.

(52)

Regionalna pomoč je lahko učinkovita pri spodbujanju gospodarskega razvoja prikrajšanih območij le, kadar se odobri za spodbujanje dodatnih naložb ali gospodarskih dejavnosti na teh območjih (24). Smernice o regionalni državni pomoči dovoljujejo regionalno pomoč za naložbe in regionalno pomoč za tekoče poslovanje. Regionalna pomoč za naložbe bi morala spodbuditi naložbe na območjih, zajetih v norveško karto regionalne pomoči, ki jo je odobril Nadzorni organ (25). Prizma, skozi katero se pregleduje regionalna pomoč za tekoče poslovanje, ima nekoliko drugačen poudarek. Regionalna pomoč za tekoče poslovanje lahko spada v člen 61(3)(c) Sporazuma EGP samo, če se dodeli za odpravo posebnih ali trajnih ovir, s katerimi se srečujejo subjekti, ki izvajajo gospodarske dejavnosti v prikrajšanih regijah (26). V tem okviru je v odstavku 16 smernic o regionalni državni pomoči navedeno: „Pomoč za tekoče poslovanje se lahko šteje za združljivo, če je njen namen […] preprečiti ali zmanjšati upad števila prebivalcev na zelo redko poseljenih območjih.“

(53)

Ni dvoma, da je geografski obseg sheme kot take omejen na prikrajšane regije. Področje uporabe te odločbe je omejeno na pravilo o izvzetju. Vprašanje je, ali je to pravilo, ki podjetjem, registriranim zunaj prikrajšanih regij, ki so zajete v shemo, dovoljuje, da so upravičene do pomoči v okviru sheme, kolikor izvajajo gospodarske dejavnosti v prikrajšanih regijah, združljivo s pravili o državni pomoči.

(54)

Nadzorni organ se strinja z norveškimi organi, da pravila ni mogoče oceniti neodvisno od sheme diferenciranih prispevkov za socialno varnost za obdobje 2014–2020, v katero spada. V zvezi s tem se Nadzorni organ sklicuje na svojo oceno sheme v svoji Odločbi št. 225/14/COL, v kateri je ugotovil, da je shema združljiva z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c). V tej odločbi je Nadzorni organ ugotovil, da shema kot taka prispeva k natančno določenemu cilju skupnega interesa (27), da obstaja potreba po posredovanju države (28), da je ustrezna (29), da ima spodbujevalni učinek (30), da je sorazmerna (31) ter da se izogiba neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino med državami EGP (32). Ta splošna načela ocenjevanja veljajo za sheme pomoči kot take. Nadzorni organ posameznih pravil, ki so del sheme, ne ocenjuje ločeno na podlagi teh splošnih načel ocenjevanja.

(55)

Dejstvo, da je po sklepu Sodišča Efte pravilo o izvzetju mogoče ločiti od preostale sheme (33), ne pomeni, da bi bilo treba pravilo samo oceniti neodvisno od sheme. Vprašanje ločljivosti je vprašanje, ali je nek element sheme tako neločljivo povezan s shemo kot tako, da ga ni mogoče logično ločiti od sheme. Čeprav se lahko pravilo o izvzetju logično loči od sheme diferenciranih prispevkov za socialno varnost za obdobje 2014–2020 v smislu, da se lahko izloči iz sheme, ne da bi bila ta prikrajšana za temeljno sestavino, ki je potrebna, da bi obstajala kot shema, mora Nadzorni organ izvesti analizo združljivosti pravila o izvzetju ter pri tem upoštevati, da je del splošne sheme pomoči.

(56)

Ta splošna shema pomoči je osrednji del okvira, v katerem deluje pravilo o izvzetju. Pravilo o izvzetju dejansko obstaja zgolj kot izvzetje pravil v okviru splošne sheme (34). Nadzorni organ mora torej širše upoštevati tudi, da je bila ta splošna shema (kljub pravilu o izvzetju) veljavno razglašena kot združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

(57)

Norveški organi so zagotovili pregled finančnih učinkov pravila o izvzetju (glej odstavek 20 in preglednico zgoraj).

(58)

Cilj pravila o izvzetju je tako kot pri shemi, katere del je, regionalen. Njegov namen je spodbuditi možnosti zaposlitve na upravičenih območjih. Vendar je spodbujanje možnosti zaposlitve zgolj orodje za dosego cilja pomoči, ki je zmanjšati ali preprečiti upad števila prebivalcev. Zato je pri oceni združljivosti pomoči bistveno, da se upoštevajo širši gospodarski učinki ukrepa.

(59)

Nadzorni organ meni, da so norveški organi že pokazali, da obstaja potreba po posredovanju države za spodbuditev gospodarskih dejavnosti na upravičenih območjih. Ta potreba velja enako za vsa podjetja, ki izvajajo gospodarske dejavnosti na upravičenih območjih, ne glede na to, ali so tam registrirana ali ne. Hkrati so norveški organi s svojimi predložitvami ustrezno dokazali, da se s subvencioniranjem potujočih storitev spodbuja gospodarska dejavnost na upravičenih območjih. To je v skladu z odstavkoma 6 in 71 smernic o regionalni državni pomoči, ki se nanašata na pomoč za spodbuditev gospodarske dejavnosti. Družba Kimek in NHO Finnmark sta menila, da bi bilo pomoč treba omejiti na družbe, ki so registrirane na upravičenih območjih. Nasprotno pa Nadzorni organ meni, da se podjetja, ki zagotavljajo potujoče storitve, srečujejo z enakimi izzivi (podnebje, oddaljenost od podizvajalcev) kot lokalno registrirana podjetja. V zvezi s tem opaža, da se zainteresirani strani, družba Kimek in NHO Finnmark, nista sklicevali na neke posebne izzive, zaradi katerih bi bilo delovanje lokalno registriranih podjetij težje v primerjavi s podjetji, ki zagotavljajo potujoče storitve, kadar izvajajo svoje dejavnosti na upravičenih območjih.

(60)

Po drugi strani pa Nadzorni organ meni, da norveški organi niso dokumentirali, da podjetja, ki zagotavljajo potujoče storitve, najemajo delavce na upravičenih območjih na lokalni ravni in za nedoločen čas. Norveški organi niso navedli ekonomskih teorij ali splošnih pomislekov, s katerimi bi utemeljili trditev o najemanju delavcev za nedoločen čas. Glede na to Nadzorni organ ugotavlja, da norveški organi niso dokazali, da se s pravilom o izvzetju ustvarjajo zaposlitve za nedoločen čas na upravičenih območjih. Vendar to ni absolutna zahteva za združljivost regionalne pomoči (35). Kot je bilo že navedeno, bi bilo treba regionalno pomoč dodeliti za spodbujanje gospodarske dejavnosti. To velja ne glede na to, ali je podjetje, ki izvaja gospodarsko dejavnost, registrirano na ustreznem območju ali ne.

(61)

Kar zadeva posrednejše učinke pravila o izvzetju, norveški organi trdijo, da se posredni učinki ne izražajo le v obliki tega, da potujoči delavci porabijo več za dobrine in storitve, temveč tudi v obliki znanja in spretnosti, ki se prenašajo na lokalna podjetja. Shema ni prilagojena na en sam poseben sektor, temveč zajema večino gospodarskih sektorjev Norveške (36). Ker je shema po naravi široka, se Nadzorni organ strinja z norveškimi organi, da je pri oceni posrednih učinkov ukrepa potreben širok pogled. Proučevanje posameznih sektorjev je sicer uporabno za ugotovitev dejanskih učinkov pravila o izvzetju. Norveški organi so predstavili študije, da bi utemeljili stališče, da imajo potujoče storitve pozitivne posredne učinke na upravičenih območjih. Kot je že bilo navedeno, so se norveški organi sklicevali na dve študiji učinkov dejavnosti, povezanih z nafto, na severu Norveške. Po prvi študiji naftnega projekta Snøhvit v okrožju Finnmark je bil neposredni učinek na zaposlovanje 230 delovnih let, posredni učinek pa dodatnih 170 delovnih let. Druga študija kaže, da se velik posredni učinek iz sektorja nafte pojavlja v sektorju, ki je označen kot „zasebne storitve“ in obsega: strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zagotavljanje osebja, najem strojev in transportne opreme, pravne in računovodske storitve, arhitekturne dejavnosti, hotelske in restavracijske storitve ter komunalne storitve in storitve odstranjevanje odpadkov.

(62)

Te študije po mnenju Nadzornega organa kažejo bistvene pozitivne posredne učinke. Ker pa posrednih učinkov ni mogoče enostavno ločiti, je treba še posebej tehtno upoštevati splošne pomisleke o učinkih ukrepa, kot je obravnavani. Nadzorni organ je prepričan, da subvencioniranje potujočih storitev prispeva k prodaji lokalnih dobrin in storitev ter s tem tudi k lokalnemu gospodarstvu. To velja zlasti za uslužbence, ki se na lokacijo vozijo kratko- ali srednjeročno, saj bodo najverjetneje bivali v hotelih, jedli v restavracijah itd. Nadzorni organ je glede na slednje prepričan, da pravilo o izvzetju zagotavlja pomembne pozitivne posredne učinke, ki prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju upada števila prebivalcev v zelo redko poseljenih območjih.

(63)

Družba Kimek trdi, da potujoči delavci na morju ne prispevajo bistveno k lokalnemu gospodarstvu. Živijo na vrtalnih ploščadih, kjer preživijo tudi večino svojega prostega časa in zaužijejo vse svoje obroke. Nadzorni organ ugotavlja, da nekateri delavci zaradi narave svojega poklicnega položaja manj prispevajo k posrednim učinkom pravila o izvzetju. Vendar pravilo o izvzetju ni omejeno na določen sektor, temveč je horizontalno pravilo, ki velja za vse sektorje.

(64)

Oseba, ki zagotavlja potujoče storitve, pri katerih se zahteva določena stopnja znanja in spretnosti, lahko to znanje in spretnosti prenese na lokalna podjetja. Nadzorni organ ugotavlja, da je družba Kimek navedla pripombo, da ne razume, kako lahko znanje in spretnosti, ki se od uslužbencev, ki zagotavljajo potujoče storitve, prenašajo na podjetja na upravičenih območjih, preprečijo ali zmanjšajo upad števila prebivalcev. Po mnenju Nadzornega organa so to znanje in spretnosti potrebni za delovanje številnih gospodarskih dejavnosti ter so torej pomembni za ohranjanje delovnih mest na upravičenih območjih. Zlasti lokalna podjetja, ki sodelujejo v skupnih projektih s podjetji, ki zagotavljajo potujoče storitve (kot so veliki gradbeni projekti), lahko pridobijo znanje, spretnosti in izkušnje pri delu, ki ga zahtevajo te vrste projektov. Te koristi bi nato obdržala lokalno registrirana podjetja. Poleg tega imajo lahko lokalno registrirana podjetja koristi od znanja in spretnosti, pridobljenih pri poslovanju ali sodelovanju s podjetji, ki zagotavljajo potujoče storitve (kot so svetovalne storitve ali drugo strokovno delo), kolikor je te dejavnosti mogoče uvrstiti med „potujoče“ v skladu z norveškim pravom. Nadzorni organ se strinja z norveškimi organi, da je lahko prenos znanja in spretnosti s strani potujočih delavcev na lokalno registrirana podjetja pomemben dejavnik pri ohranjanju delovnih mest za kvalificirane delavce na upravičenih območjih in tako bistveno prispeva k preprečevanju ali zmanjševanju upada števila prebivalcev na teh območjih.

(65)

Lokalnim podjetjem je poleg prenosa znanja in spretnosti omogočen dostop do specializirane delovne sile, ki drugače ne bi bila na voljo, z nižjimi stroški. To je koristno za lokalna podjetja, saj zaradi nižjih stroškov za potujoče storitve poslovanje na upravičenem območju postane privlačnejše in ugodnejše. Pravilo o izvzetju prav tako postavlja vse nosilce gospodarskih dejavnosti, ki so dejavni na upravičenem območju, v enakopraven položaj glede njihovih socialnih prispevkov, dokler traja njihova dejavnost na zadevnem območju.

(66)

Nadzorni organ torej meni, da so norveški organi ustrezno utemeljili, da subvencije za potujoče storitve prispevajo k pozitivnim posrednim učinkom v obliki povečanja izdatkov za dobrine in storitve na upravičenih območjih, kar posledično prinaša koristi za trge dela na upravičenih območjih. Nadzorni organ je nadalje prepričan, da subvencije za potujoče storitve prispevajo k zagotavljanju specializirane delovne sile z nižjimi stroški ter k prenosu znanja in spretnosti na lokalno ustanovljena podjetja, kar je nujno za neprekinjeno delovanje številnih gospodarskih dejavnosti na upravičenih območjih. Pravilo o izvzetju zato prispeva k preprečevanju ali zmanjšanju upada števila prebivalcev na zelo redko poseljenih območjih.

(67)

Norveški organi glede vpliva pravila o izvzetju na konkurenco in trgovino trdijo, da pravilo o izvzetju ustvarja enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, dejavna na prikrajšanih območjih, saj se uporablja enako za vsa podjetja s sedežem v EGP. Družbe, ki so registrirane zunaj Norveške in pošiljajo svoje uslužbence na upravičena območja ter za katere veljajo norveški davki za socialno varnost, so do pravila o izvzetju upravičene, če so izpolnjeni ustrezni pogoji. Brez pravila o izvzetju bi morale biti te družbe registrirane na ustreznem območju, da bi zanje veljala ista pravila obdavčitve kot za lokalno registrirana norveška podjetja. S tem bi nastala ovira za vstop na trg, kar bi bilo v nasprotju z logiko odstavka 134 smernic o regionalni državni pomoči, v katerem je navedeno: „Če je pomoč potrebna in sorazmerna za doseganje skupnega cilja […], se negativni učinki pomoči verjetno izravnajo s pozitivnimi učinki. Vendar v nekaterih primerih pomoč lahko povzroči spremembe strukture trga oziroma značilnosti sektorja ali industrije, kar bi lahko občutno izkrivljalo konkurenco z ovirami za vstop na trg ali izstop z njega, učinki nadomestitve ali preusmeritvijo trgovinskih tokov. V teh primerih opredeljenih negativnih učinkov verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.“ Ob upoštevanju navedenega Nadzorni organ meni, da se s pravilom o izvzetju izogiba neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in dostop do trga. To je pozitivna značilnost glede na odstavek 3 smernic o regionalni državni pomoči, v katerem je navedeno, da se z oceno regionalne pomoči uravnotežuje potreba po subvencijah za regionalni razvoj in hkrati zagotavljajo enaki pogoji med državami EGP. Kot je že bilo navedeno, Nadzornega organa ni prepričala trditev družbe Kimek, da se podjetja, ki so registrirana na upravičenem območju, srečujejo s trajnejšimi težavami kot podjetja, ki zgolj pošiljajo svoje uslužbence na začasno delo na področje. Nasprotno pa so lahko podjetja, registrirana zunaj upravičenega območja, v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi z lokalnimi podjetji, med drugim zaradi stroškov prevoza in nastanitve osebja.

(68)

Podjetja, ki opravljajo potujoče storitve, lahko do neke mere na upravičenem območju registrirajo podenote. Brez pravila o izvzetju za potujoče storitve na upravičenem območju bi se pojavila razlika v obravnavanju, in sicer glede na to, ali je podjetje, ki zagotavlja storitve, na upravičenem območju ustanovilo svojo podenoto ali ne. Obstaja nevarnost, da bi to močneje vplivalo na podjetja, registrirana v tujini, kot na podjetja, registrirana na Norveškem. Za podjetja, ki niso registrirana na Norveškem, zlasti MSP, je mogoče domnevati, da manj podrobno poznajo posebnosti norveških pravil o registraciji podjetij in njihovih učinkov na stopnje prispevkov za socialno varnost. Nadzorni organ glede na navedeno meni, da se s pravilom o izvzetju izogiba neprimernim negativnim učinkom (ustvarjanje ovir za vstop na trg in preusmeritev trgovinskih tokov) na konkurenco in trgovino med državami EGP, kar je skladno z odstavkom 134 smernic o regionalni državni pomoči.

(69)

Na podlagi zadnjega sklopa pripomb norveških organov se zdi, da ni neupravičenih razlik pri tem, kako se v skladu z norveškim pravom obravnavajo podjetja, ki zagotavljajo potujoče storitve, ter lokalno registrirana podjetja, kot so trdile zainteresirane strani. Zato Nadzorni organ ne bo dalje proučeval tega argumenta.

(70)

Nadzorni organ glede na navedeno ugotavlja, da je pravilo o izvzetju združljivo z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(71)

Kot je že bilo navedeno, Nadzorni organ ugotavlja, da je pravilo o izvzetju za potujoče storitve v okviru sheme diferenciranih prispevkov za socialno varnost za obdobje 2014–2020 združljivo z delovanjem Sporazuma EGP. Pravilo se zato odobri kot del navedene sheme, dokler se 31. decembra 2020 ne izteče odobritev te sheme, ki jo je izdal Nadzorni organ –