(1)

Usposobljena delovna sila je ključnega pomena za krepitev trajnostne konkurenčnosti Unije, podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 s številnimi novimi delovnimi mesti ter zagotavljanje socialno pravičnega digitalnega in zelenega prehoda. Ker se trgi dela razvijajo, morajo ljudje temu razvoju slediti z nadgrajevanjem svojih spretnosti. Nove in boljše spretnosti odpirajo več priložnosti ter omogočajo ljudem, da imajo v luči demografskih sprememb dejavno vlogo pri obvladovanju prehodov na trgu dela in da polno sodelujejo v družbi. Poleg tega sta izpopolnjevanje in preusposabljanje odraslih lahko izredno uspešni orodji za spodbujanje socialne pravičnosti in vključevanja za pravičen prehod.

(2)

Člen 14(1) Listine o temeljnih pravicah (1) določa, da ima vsakdo pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja. Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: steber), ki so ga 17. novembra 2017 skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija (2), določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Četrto načelo stebra se nanaša na aktivno podporo pri zaposlovanju, da se zagotovi pravica vsakogar do hitre in prilagojene pomoči za izboljšanje možnosti za zaposlitev ali samozaposlitev. Peto načelo stebra o varni in prilagodljivi zaposlitvi poudarja, da imajo delavci – ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja – pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi razmerami, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem.

(3)

Evropski svet je 25. junija 2021 v skladu z Izjavo iz Porta z dne 8. maja 2021 pozdravil krovne cilje Unije iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, s čimer je podprl ambicijo, da bi se do leta 2030 vsaj 60 % vseh odraslih vsako leto udeležilo usposabljanja. Vendar udeležba v učenju odraslih v Uniji v zadnjem desetletju stagnira in 21 držav članic ni doseglo cilja na ravni Unije za leto 2020. Ob upoštevanju navedenega je Svet sprejel Resolucijo o novem evropskem programu za učenje odraslih 2021–2030 (3), da bi podprl napredek pri doseganju krovnega cilja Unije na področju učenja odraslih. Številnim odraslim, kot so tisti v netipičnih oblikah dela, zaposleni v malih in srednjih podjetjih (MSP), brezposelni, neaktivni in nizkokvalificirani, so možnosti za razvoj spretnosti prepogosto nedosegljive.

(4)

V evropskem programu znanj in spretnosti, ki ga je Komisija sprejela dne 1. julija 2020, je pozvano h koreniti spremembi spretnosti, da bi se ekološki in digitalni prehod pretvorila v priložnosti za hitro in pravično okrevanje. Med drugim je v njem napovedano, da bo Komisija preučila individualne učne račune kot orodje za podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju delovno sposobnih odraslih, kar bo dopolnjevalo druge ukrepe, namenjene delodajalcem ter ponudnikom izobraževanja in usposabljanja.

(5)

Spretnosti za zeleni prehod ter izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile bodo potrebni v okviru prehoda na sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo, kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru za podnebno nevtralnost do leta 2050. V sporočilu Komisije z dne 14. julija 2021„Pripravljeni na 55“ je priznano, da bo zeleni prehod uspešen le, če bo imela Unija usposobljeno delovno silo, ki jo potrebuje, da ostane konkurenčna, in opozorjeno na vodilne ukrepe evropskega programa znanj in spretnosti, s katerimi bodo ljudem zagotovljene spretnosti, ki so potrebne za zeleni in digitalni prehod.

(6)

Sporočilo Komisije z dne 9. marca 2021 o evropskem digitalnem desetletju priznava pomanjkanje osebja z ustreznimi digitalnimi spretnostmi ter neravnovesje med spoloma med strokovnjaki za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: IKT) in diplomanti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. V njem je ponovno poudarjen cilj zagotovitve, da bo imelo do leta 2030 vsaj 80 % prebivalcev EU vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti, ter predlagan cilj, da bo do leta 2030 zaposlenih| 20 milijonov strokovnjakov s področja IKT, pri čemer se bo razlika med deležem žensk in moških zmanjšala. V predlogu Komisije z dne 15. septembra 2021 o poti v digitalno desetletje je predlagana vzpostavitev okvira za uresničitev teh ciljev. V akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027 z dne 30. septembra 2020 je poudarjeno, da bi bilo treba uporabiti tehnološka sredstva za lažjo dostopnost in večjo prožnost možnosti učenja, vključno z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem.

(7)

Komisija v sporočilu z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ poziva k odločnemu ukrepanju za uresničitev vseživljenjskega učenja in zagotovitev, da bosta izobraževanje in usposabljanje šla v korak z obema prehodoma in pomagala pri njuni uresničitvi.

(8)

Svet je v sklepih z dne 8. junija 2020 (4) države članice pozval, naj ob upoštevanju nacionalnih okoliščin ter vloge in avtonomije socialnih partnerjev „preučijo možne modele javnega in zasebnega financiranja vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti na individualni ravni, saj je trajnostno financiranje še posebno pomembno zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam in nizko usposobljenim delavcem“, Komisijo pa, naj v skladu s svojimi pristojnostmi države članice pri teh prizadevanjih podpre.

(9)

Nezadostna finančna podpora posameznikom je ena od glavnih ovir, ki vplivajo na udeležbo v učenju. Skupne javne in zasebne naložbe so nezadostne. Večino usposabljanj, povezanih z delovnim mestom, v Uniji financirajo delodajalci. Vendar številna podjetja, zlasti MSP, ne zagotavljajo ali ne financirajo usposabljanja za svoje zaposlene, posamezniki v netipičnih oblikah dela pa imajo manj dostopa do usposabljanja, ki ga financira delodajalec, ali pa ga sploh nimajo. Takšne neenakosti bi lahko ogrožale blaginjo in zdravje posameznikov, zmanjševale gospodarsko konkurenčnost, povzročale zamujene priložnosti in ovire za inovacije ter pomenile tveganje, da bodo ljudje pri prehodu na bolj trajnostne gospodarske dejavnosti zapostavljeni.

(10)

Časovne omejitve so poleg neposrednih stroškov pomemben dejavnik, ki odraslim preprečuje, da bi se odločili za usposabljanje. Čeprav v večini držav članic obstajajo ureditve plačanega študijskega dopusta (5), so delovno sposobni odrasli pogosto slabo ozaveščeni o takem dopustu in ga malo koristijo, pa tudi ureditve same pogosto bodisi ne zajemajo delavcev v netipičnih oblikah dela ali pa odraslim ne omogočajo izobraževanja in usposabljanja v obdobju brezposelnosti ali nizke gospodarske aktivnosti.

(11)

Številni odrasli, zlasti nizkokvalificirani in tisti, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, niso motivirani za vključitev v usposabljanje. Morda se ne zavedajo svojih potreb po spretnostih ter morda ne vedo, ali sta podpora in usposabljanje na voljo ter ali sta kakovostna in priznana na trgu dela. Poleg tega ljudje morda niso motivirani za usposabljanje, ki je bilo izbrano brez posvetovanja z njimi in ni prilagojeno njihovim potrebam.

(12)

V Uniji je potreben nov pristop k izpopolnjevanju in preusposabljanju. Dopolnjevati bi moral obstoječe instrumente in slediti političnim zavezam, tako da bi posameznike opolnomočil in jim zagotovil podporo in orodja, ki jih potrebujejo za izpopolnjevanje ali preusposabljanje na vseh ravneh.

(13)

Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje v svojem mnenju o pobudi Unije o individualnih učnih računih in krepitvi ponudbe usposabljanja v Evropi z dne 16. avgusta 2021 navaja, da bi morala takšna pobuda prispevati k večji vključenosti, motivaciji in udeležbi odraslih v izobraževanju in usposabljanju. Glavni izziv je izboljšati usklajenost spretnosti s potrebami delovnih mest ter zagotoviti dostop do raznolikih in kakovostnih možnosti usposabljanja z ustreznejšo in bolj ciljno usmerjeno ponudbo. Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje v svojem mnenju poudarja, da bi morala izbira mehanizmov financiranja in ciljnim skupinam prilagojenih spodbud na nacionalni ravni slediti nacionalnim potrebam in prednostnim nalogam.

(14)

Eden od možnih pristopov k reševanju zgoraj predstavljenih vprašanj je, da se ljudem zagotovi neposredna podpora v obliki pravic do usposabljanja na individualnih učnih računih. Ta pristop pomeni tudi vzpostavitev širokega omogočitvenega okvira, ki posameznikom daje dostop do priložnosti za usposabljanje, informacij, svetovalnega dela, plačanega študijskega dopusta in priznavanja izidov usposabljanja. Tak pristop lahko dopolnjuje obstoječe pobude na nacionalni ravni.

(15)

Priporoča se, da se individualna pravica do usposabljanja opredeli na nacionalni ravni v skladu s potrebami ljudi po usposabljanju (6) in ob upoštevanju drugih obstoječih instrumentov. S prilagajanjem financiranja glede na potrebe se lahko poveča učinkovitost pobude. Države članice lahko glede na nacionalne okoliščine in spreminjajoč se trga dela določijo dodatne pravice do usposabljanja za posameznike. Države članice bi lahko na primer zagotovile dodatne pravice na individualnih učnih računih v strateških sektorjih (7), da bi podprle zeleni in digitalni prehod. Ustreznost, koristnost in priznavanje usposabljanja so poleg finančnih pravic ključni dejavniki, ki vplivajo na udeležbo v izpopolnjevanju in preusposabljanju. Priporoča se tudi, da se o teh vprašanjih posvetuje s socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki.

(16)

Individualni učni računi bi morali ljudem omogočiti zbiranje in uporabo pravic do usposabljanja v določenem obdobju, ki se določi na nacionalni ravni, tako da bi se lahko udeležili daljšega ali dražjega usposabljanja ali se usposabljali med upadom gospodarske rasti kot odziv na nove potrebe po spretnostih. Posameznikom bi moralo biti omogočeno, da ohranijo svoje individualne pravice do usposabljanja neodvisno od svojega statusa aktivnosti ali zaposlitvenega statusa in neodvisno od sprememb poklicne poti. Države članice so pozvane, naj določijo pravila za iztek pravic, ki bi učeče se spodbujala, da svoje pravice v celoti izkoristijo.

(17)

Spodbujati bi bilo treba možnost ohranitve individualnih pravic do usposabljanja v obdobjih, ko posameznik živi v drugi državi članici, ali uporabo individualnih pravic do usposabljanja za dostop do priznanega in preverjeno kakovostnega usposabljanja iz nacionalnega registra posameznikovega učnega računa iz tujine. Prenosljivost pravic med državami članicami je dolgoročno zaželen element, ki ga je treba nadalje preučiti, pri tem pa upoštevati možne vplive na nacionalne trge dela.

(18)

Da bi posameznikom pomagali najti ustrezno pot usposabljanja in s tem povečali njihovo motivacijo za učenje, bi moral biti na voljo dostop do kariernega svetovalnega dela in možnosti vrednotenja. Ravno tako so potrebni posodobljeni javni registri priznanega usposabljanja prek namenskih enotnih nacionalnih digitalnih portalov, dostopnih vsem, tudi invalidom, ki bi morali biti po možnosti povezani s platformo Europass.

(19)

Priporoča se, da bi se lahko individualni učni računi uporabljali za dostop do možnosti vrednotenja, vključno z možnostmi ocenjevanja spretnosti. Komisija je v nedavnem vrednotenju dela, opravljenega na podlagi Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (8), zaznala znaten napredek, a hkrati ugotovila še vedno prisotne izzive in predlagala rešitve. Zlasti je treba posameznikom zagotoviti prilagojeno podporo ter zagotoviti tesnejše usklajevanje s svetovalnimi službami in učinkovito prilagajanje pobud za vrednotenje za prikrajšane in ranljive skupine. Države članice so pozvane, naj na podlagi ugotovljenih potreb, v skladu s priporočilom Sveta z dne 16. junija 2022 o mikrodokazilih za vseživljenjsko učenje in zaposljivost.] spodbujajo zagotavljanje mikrodokazil (9), kjer je to ustrezno.

(20)

To priporočilo podpira uvedbo plačanega študijskega dopusta. Ustrezno zagotavljanje plačanega študijskega dopusta bi delavcem omogočilo, da v času usposabljanja obdržijo svojo plačo ali nadomestni dohodek. Države članice so pozvane, naj začnejo dialog s socialnimi partnerji o ureditvah, ki bi zaposlenim omogočile, da se med delovnim časom udeležijo usposabljanja z uporabo svojih individualnih učnih računov, pri čemer naj upoštevajo nacionalne možnosti in sheme usposabljanja. V tem kontekstu bi bilo treba upoštevati položaj MSP in mikropodjetij.

(21)

Širše terensko delo ter dejavnosti in kampanje ozaveščanja so ključni za znatno povišanje stopenj udeležbe odraslih v učnih možnostih, zlasti med skupinami, ki so slabo ozaveščene o izpopolnjevanju in preusposabljanju, denimo tistimi, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Sodelovanje med javnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in drugimi deležniki, ki temelji na skupnem razumevanju, da sta izpopolnjevanje in preusposabljanje vrsta naložbe, lahko poveča učinkovitost dejavnosti terenskega dela in ozaveščanja. Z namenjanjem pozornosti dostopnosti bi se lahko olajšala udeležba odraslih invalidov.

(22)

Ključnega pomena za podporo izvajanju tega priporočila sta spremljanje na nacionalni ravni ter stalno izboljševanje individualnih učnih računov in omogočitvenega okvira. Nadaljnje prilagoditve bi se lahko nanašale na obseg individualnih pravic do usposabljanja, prednostne skupine ali uporabniku prijazno vključevanje različnih elementov omogočitvenega okvira.

(23)

Ustrezno financiranje je ključna značilnost uspešnih shem za individualne učne račune. Nacionalna shema individualnih učnih računov bi lahko olajšala delitev stroškov med različnimi viri financiranja, kot so javni organi, delodajalci in skladi, ki jih upravljajo socialni partnerji, saj bi omogočila, da za individualne učne račune prispevajo različni viri financiranja. Kombinacija javnih in zasebnih virov financiranja bi morala zagotoviti vzdržnost pobude v državah članicah, kar je bistvenega pomena za njen uspeh. Tako združevanje virov financiranja omogoča, da delodajalci prostovoljno ali na podlagi kolektivnih pogodb prilagajajo podporo in dodatke za svoje zaposlene.

(24)

Skladi Unije, ki podpirajo sheme učenja odraslih, kot so Evropski socialni sklad plus (10), Evropski sklad za regionalni razvoj (11), in Sklad za pravični prehod (12) kot tudi, kjer je ustrezno, mehanizem za okrevanje in odpornost (13) v okviru instrumenta Next Generation EU, ter prilagojeno strokovno znanje v okviru Instrumenta za tehnično podporo (14) lahko podprejo vzpostavitev individualnih učnih računov in njihovega omogočitvenega okvira. Vzajemno učenje, ki ga omogoča Komisija, lahko prav tako podpre proces.

(25)

To priporočilo ne posega v izključno pristojnost držav članic in razdelitev pristojnosti znotraj posamezne države članice na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni v zvezi s financiranjem ter organizacijo in vsebino njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja odraslih. Državam članicam tudi ne preprečuje, da ohranijo ali oblikujejo druge ali naprednejše določbe o izobraževanju in usposabljanju odraslih od tukaj v tem priporočilu priporočenih.

(26)

Države članice bi morale v zasnovo reform vključiti socialne partnerje in vse ustrezne deležnike, vključno z organizacijami civilne družbe. To priporočilo v celoti upošteva avtonomijo socialnih partnerjev, tudi v primerih, kadar so odgovorni za vzpostavitev in upravljanje programov usposabljanja.

(27)

Ukrepi, opisani v tem priporočilu, ne nadomeščajo usposabljanja, ki ga zagotavljajo delodajalci, javne in zasebne službe za zaposlovanje ali drugi ponudniki izobraževanja ali usposabljanja, in ni njihov namen, da bi posegali vanj, niti ne bi smeli nadomestiti javne podpore institucijam za izobraževanje in usposabljanje ali drugih vrst podpore. Dodatno upravno breme bi bilo treba čim bolj zmanjšati –

1.

2.

3.

Priporoča se, da bi bili obmejni delavci in samozaposlene osebe, ki delajo v državi članici, ki ni država članica, v kateri zakonito prebivajo, zajeti v državi članici, v kateri delajo.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

—

Karierno svetovalno delo in vrednotenje

12.

—

Nacionalni register upravičenih možnosti kakovostnega usposabljanja, kariernega svetovalnega dela in vrednotenja

13.

14.

15.

16.

17.

—

Enotni nacionalni digitalni portal, ki podpira individualne učne račune

18.

—

Plačan študijski dopust

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.