19.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 211/1

1.1

Odbor lahko odločno podpre pobudo Komisije samo, če bo poleg težav pri povpraševanju upoštevala tudi – in predvsem – optimizacijo ponudbe z odpravo pomanjkljivosti in birokracije.

1.2

Odbor je prepričan, da sta podpiranje pobud na lokalni in regionalni ravni ter sposobnost njihovega povezovanja za pospeševanje lizbonske strategije bistvena za skupna prizadevanja na področju raziskav in razvoja, ki uspešno prispevajo k ustanavljanju in razvoju inovativnih podjetij v vsej EU. Poleg tega je v prizadevanja za doseganje skupnih ciljev več in boljših delovnih mest v okviru splošnega trajnostnega in konkurenčnega razvoja treba vključiti predvsem gospodarske in socialne partnerje na kraju samem.

1.3

Odbor poudarja pomen trikotnika znanja (raziskave, izobraževanje in inovacije), ki ima bistveno vlogo pri spodbujanju rasti in zaposlovanja. Zato je treba pospešiti reforme, spodbujati odličnost v visokem šolstvu in partnerstvih med univerzami, raziskovalnimi središči in podjetji ter zagotoviti, da vsa področja izobraževanja in usposabljanja izpolnjujejo svojo vlogo pri krepitvi ustvarjalnosti in inovativnosti, zlasti na regionalni in lokalni ravni. To še posebej velja za regije (Euregio), v katerih so sosednje regije in partnerji mrežno povezani na področjih, ki presegajo državne meje.

1.4

Odbor meni, da si je treba za konkurenčnost evropskih regij ter njihov gospodarski in socialni razvoj ter razvoj na področju zaposlovanja prizadevati na bolj proaktiven in bolj usklajen način kot zdaj. Na ta način bo lažje doseči čim boljše oprijemljive rezultate pri uresničevanju ciljev lizbonske strategije.

1.5

Odbor se v celoti strinja z ugotovitvami Komisije o pomanjkljivostih pri skupni in usklajeni rabi instrumentov Skupnosti, vendar obžaluje, da se več kot deset let pozneje to ključno vprašanje še vedno samo preučuje, namesto da bi prodrli do bistva problema in ponudili nove zmogljivosti za „sočasni inženiring“ (simultaneous engineering) (1) raznovrstnih ukrepov v Skupnosti in Evropi.

1.6

Odbor meni, da je treba ukrepati na področju povpraševanja, vendar to ne bo zadostovalo. Meni namreč, da je treba storiti korak naprej od izjave, da je treba regijam posvetiti več pozornosti, in skušati:

1.7

EESO meni, je treba glede ponudbe sprejeti daljnosežne ukrepe za zagotovitev skladnega okvira in enostavnega dostopa do vseh razpoložljivih instrumentov, da bo mogoče premagati pravne ovire ter odpraviti časovni zamik med dodelitvijo in dejanskim izplačilom finančne podpore ter tako izboljšati konkurenčnost evropskih regij.

1.8

Odbor meni, da je bistveno pripraviti praktični evropski vodnik, ki bo vseboval naslednje:

1.9

Odbor tudi meni, da specifičnih in natančnih ukrepov Skupnosti ni več mogoče prelagati na pozneje, sicer ne bo mogoče doseči novih zmogljivosti za „sočasni inženiring“ raznovrstnih ukrepov ter čim bolj povečati in skoncentrirati sredstev v regijah.

1.10

Po mnenju Odbora je zato nujno treba rešiti probleme zaradi številnih ravni upravljanja in razdrobljenosti ukrepov, da bo mogoče ponovno oživiti konkurenčnost evropskih regij, na kar je opozoril že v prejšnjih mnenjih (2). V zvezi s tem predlaga novo pobudo Jasmine – Skupna pomoč za uresničevanje večjega števila projektov za povezovanje inovacij v Evropi (Joint Assistance Supporting Multiprojects for Innovation Networking in Europe) – za obravnavanje obstoječih institucionalnih vrzeli tako na področju povpraševanja kot na področju ponudbe ter bistveno zmanjšanje upravnega bremena.

1.11

Namen pobude Jasmine je omogočiti najrazličnejšim akterjem, ki so vključeni v postopek odločanja v mreži, bolj obveščeno in usklajeno delovanje v enotnem skladnem okviru regionalnega načrtovanja.

2.1

Evropske regije znanja se borijo s številnimi dejavniki sprememb, ki predstavljajo tako izzive kot priložnosti in vplivajo na njihovo zmožnost doseganja ciljev prenovljene lizbonske strategije.

2.2

Ti dejavniki sprememb so:

—   zunanji dejavniki:: intenzivnejša globalizacija, pojav celinskih področij z zelo dinamično rastjo, veliko višje cene energije in surovin, nepredviden znanstveni in tehnološki razvoj, internacionalizacija inovacij, problematika podnebnih sprememb in pogosto nenadzorovani ali neobvladljivi migracijski pritiski;

—   notranji dejavniki:: staranje prebivalstva, varovanje okolja in kakovosti življenja, zastaranje proizvodnje in storitev, posodobitev javnega sektorja, vse močnejše medsebojno vplivanje med nastajajočimi vrstami znanja in razpoložljivimi človeškimi viri, zmogljivosti za razvoj kulture in ustvarjalnosti ter razvoj skupne materialne in nematerialne teritorialne infrastrukture.

2.3

Odbor je že večkrat izrazil svoja stališča o teh vprašanjih, tako v ožjem kot širšem okviru razvoja lizbonske strategije in politik Skupnosti o raziskavah in inovacijah, okolju ter izobraževanju in usposabljanju.

2.4

Odbor je še posebej poudaril, da je treba „omogočiti, da se vse območje Skupnosti prilagodi izzivom na znanju temelječega gospodarstva in tako prispeva k temu, da vsa območja upoštevajo lizbonske cilje“ (3).

2.5

Odbor je opozoril tudi na to, da „[n]ova oblika konkurenčnih vzorcev na svetovnem trgu prinaša velike spremembe. Nove integrirane platforme in mreže morajo obravnavati teme v zvezi z raziskavami in inovacijami, zasnovo novih proizvodov in proizvodnih postopkov, vodenjem novih, bolj usposobljenih človeških virov in novih materialov, promocijo in trženjem, financami in posojili, logistiko ter spremljanjem trga in storitev za kupce“ (4).

2.6

Odbor znova poudarja prepričanje, da sta podpiranje pobud na lokalni ravni in sposobnost njihovega povezovanja za pospeševanje lizbonske strategije bistvena za spodbujanje ustanavljanja inovativnih podjetij v okviru trajnostnega in konkurenčnega razvoja. To mora veljati še posebej za tiste regije (Euregio) in dejavnosti, pri katerih so sosednje regije in partnerji mrežno povezani na področjih, ki presegajo državne meje.

2.7

Odbor je v mnenju o zeleni knjigi o Evropskem raziskovalnem prostoru: nove perspektive priporočal, „naj se Evropski raziskovalni prostor dopolni z evropskim prostorom znanja s ciljem ustvariti evropsko družbo znanja“, in poudaril, da mora „Komisija […] poskrbeti za usklajevanje tudi zaradi vzpostavitve učinkovitih vodilnih in posvetovalnih struktur ter za zagotovitev, da [je] delo […] dobro organiziran[o]“ (5).

2.8

Odbor ponovno poudarja pomen trikotnika znanja (raziskave, izobraževanje in inovacije), ki ima bistveno vlogo pri spodbujanju rasti in zaposlovanja. Zato je treba pospešiti reforme, spodbujati odličnost v visokem šolstvu in partnerstvih med univerzami, raziskovalnimi središči in podjetji ter zagotoviti, da vsa področja izobraževanja in usposabljanja v celoti igrajo svojo vlogo pri krepitvi ustvarjalnosti in inovativnosti, zlasti na regionalni in lokalni ravni.

2.9

Odbor meni, da si je treba za konkurenčnost evropskih regij, njihov gospodarski in socialni razvoj ter razvoj na področju zaposlovanja prizadevati na bolj proaktiven in bolj usklajen način, Komisija pa mora poskusiti premagati ovire različnih pravnih podlag in postopkovnih meril. Proračunske instrumente Skupnosti je treba uporabiti na način, ki bo najboljši za davkoplačevalce, da se pri uresničevanju ciljev lizbonske strategije dosežejo kar najboljši oprijemljivi rezultati. Ti rezultati se morajo kazati na področjih, kot so učinkovit dostop za vse, usklajevanje ter sinergije in časovna usklajenost razpoložljivih ukrepov Skupnosti in vseevropskih ukrepov, ter doseči kritično maso, ki je potrebna za ustvarjanje multiplikacijskega učinka.

2.10

V skladu z integriranimi smernicami za rast in delovna mesta prenovljene lizbonske strategije ima kohezijska politika tri strateške prednostne naloge (6):

2.11

Težave glede ponudbe pri uresničevanju učinka vzvoda in usklajeni rabi razpoložljivih instrumentov financiranja za doseganje teh ciljev izvirajo iz naslednjih značilnosti teh instrumentov:

2.12

Pri povpraševanju so v regijah pogosti naslednji pojavi:

2.13

Pomanjkljivosti je treba reševati tako, da se vsem programom Skupnosti od samega začetka zagotavlja tehnična pomoč in usklajevanje.

2.14

Hvalevredna prizadevanja za sinergijo v različnih strukturnih programih in instrumentih za obdobje 2007–2013 se zdijo predpogoj – a ne edini – za doseganje čim boljših oprijemljivih rezultatov.

2.15

Odbor je podprl pobude Komisije, kot je JEREMIE, ter predlagal vzpostavitev informacijske točke JEREMIE, ki bi služila kot enota za usklajevanje in obveščanje za posamezne ukrepe. Pri tem je poudaril, da „manjka koncept za usklajevanje in učinkovito uporabo mnogih zdaj obstoječih instrumentov financiranja“ (8).

2.16

Odbor popolnoma podpira trditve komisarke Danute Hübner o pobudah JASPER, JEREMIE in JESSICA (9), ki „so v državah članicah in regijah ter med socialnimi partnerji v vseh regijah Evropske unije ustvarile novo dinamiko in pričakovanja za naložbe, rast in zaposlovanje“.

2.17

Odbor meni, da so smernice Odbora za znanstvene in tehnološke raziskave (CREST) (10), ki jih je objavil septembra 2007, pomembne, saj nakazujejo pot naprej, čeprav so omejene na medsebojno delovanje med okvirnim programom za raziskave in razvoj ter novimi strukturnimi skladi.

3.1

Komisija v predlogu pojasnjuje možne sinergije, ki že obstajajo v instrumentih financiranja evropske politike na področju raziskav, inovacij in kohezije, ki so na voljo zainteresiranim stranem, da bo mogoče izboljšati konkurenčnost evropskih regij glede na njihove absorpcijske sposobnosti.

3.2

Kot glavne instrumente za izvajanje ukrepov navaja sedmi okvirni program za raziskave in razvoj, novi okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (PKI) ter nove usmeritve strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

3.3

Komisija pojasnjuje, da je sodelovala s številnimi svetovalnimi usklajevalnimi skupinami, ki so priporočile:

3.4

Komisija poziva države članice, da izboljšajo možnosti za usklajen razvoj in uporabo instrumentov Skupnosti ter oblikujejo sistem za obveščanje sodelujočih akterjev o razpoložljivih možnostih. Za spodbujanje usklajenega dostopa do sredstev je treba do konca leta 2007 izdati tudi praktični vodnik o možnostih financiranja za raziskovalne ustanove, ki bo vseboval mehanizme na nacionalni in regionalni ravni.

4.1

Odbor se v celoti strinja z ugotovitvami Komisije o pomanjkljivostih pri skupni in usklajeni rabi instrumentov Skupnosti, vendar se ne strinja s predlaganimi ukrepi, ki po njegovem mnenju ne zadostujejo za doseganje ciljev politik Skupnosti, zlasti na področju raziskav, inovacij in usposabljanja.

4.2

Odbor se strinja s Komisijo (11), da je „[z]a uresničitev prenovljenega partnerstva za rast in delovna mesta […] bistvenega pomena prizadevanje za spodbujanje na znanju temelječega gospodarstva, zlasti z raziskavami, tehnološkim razvojem in inovacijami“, vendar meni, da so za to partnerstvo skupaj odgovorne vse vpletene strani tako na ravni Skupnosti kot na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

4.3

Odbor meni, da je treba preseči razvoj teritorialne strategije za raziskave ter razvoj tehnologije in inovacij ter poleg tega uporabiti naslednja sredstva:

4.4

Odbor meni, da je treba na področju ponudbe sprejeti daljnosežne ukrepe, da se zagotovi enostavno dostopen okvir vseh razpoložljivih instrumentov za konkurenčni razvoj evropskih regij. Ta razvoj mora biti v skladu s cilji „družbeno odgovornih regij“, vključevati socialne partnerje trgovinske zbornice, univerze in organizirano civilno družbo ter temeljiti na strategiji evropske industrijske politike (13), ki mora vključevati trajnostno proizvodnjo in potrošnjo.

4.5

Čeprav so navedeni instrumenti za krepitev rasti, ustvarjanje več in boljših delovnih mest ter izboljšanje konkurenčnosti evropskih regij s pomočjo raziskav in inovacij, Odbor meni, da je seznam nepopoln, saj ne vključuje vseh ustreznih instrumentov za ukrepanje Skupnosti in vrst možnosti, ki so na voljo evropskim regijam, ter ne omenja potrebe po uskladitvi trenutnih vseevropskih in mednarodnih instrumentov.

4.6

Sporočilo se izogiba omembi ali le bežno omenja (14) možnosti za ukrepanje, kot so:

4.7

Poleg tega niso omenjeni vseevropski programi in pobude, ki ne potekajo v okviru Skupnosti, a kljub temu spodbujajo inovacije v EU, na primer:

4.8

Odbor ob upoštevanju člena 54(5) Uredbe Sveta št. 1083/2006 meni, da je treba bolje pojasniti težave in ovire skupne in usklajene uporabe instrumentov (19) posameznih akterjev in na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vendar ne le glede različnih pravnih podlag, tematskih specializacij, geografskih območij in načinov izvajanja, temveč tudi glede bistvenih in včasih usodnih razlik, npr.:

4.9

Odbor meni, da je nujno treba pripraviti praktični evropski vodnik, ki bo zajemal vrste razpoložljivih ukrepov Skupnosti in vseevropskih ukrepov, najrazličnejša ocenjevalna merila ter informacije o tem, ali so možni posegi združljivi in ali se dopolnjujejo.

4.10

Odbor ponovno poudarja potrebo po usklajenem in skupnem ukrepanju „na področju povezav med strukturnimi politikami Skupnosti in politikami EU na področju raziskav in inovacij, k čemur je […] že večkrat pozval“, ter opozarja, da je „tesna uskladitev teh politik bistvena za doseganje čim boljših ravni sinergije v praksi in omogočanje zadovoljevanja potreb državljanov, podjetij in družbe, pri čemer je splošni cilj trajnostna, nemotena srednje- do dolgoročna rast v skladu z usklajenim pristopom reševanja problemov raziskav in tehnološkega razvoja ter ključnim razvojnim dejavnikom nematerialnih naložb“ (20).

4.11

Odbor opozarja na veliko število politik Skupnosti, ki poleg kohezijske in raziskovalne politike pomagajo krepiti konkurenčnost evropskih regij, ter ponovno poudarja potrebo po celostnem in usklajenem pristopu, ki naj obsega:

4.12

V zvezi s tem Odbor ponavlja svoja stališča (23), da je treba:

4.12.1

Odbor poleg tega priporoča vključevanje programov Skupnosti za usposabljanje.

4.13

Odbor obžaluje, da se več kot deset let pozneje to ključno vprašanje še vedno samo preučuje, namesto da bi prodrli do bistva problema, kar zahteva ukrepanje Skupnosti za zagotovitev „novih zmogljivosti za sočasni inženiring raznovrstnih ukrepov (na področju tehnologije, predstavitvenih dejavnosti, inovacij, razširjanja, izobraževanja, financiranja itd.), katerih cilj je okrepitev zaposlovanja in proizvodnje na regionalni ravni“ (24).

4.14

Odbor meni, da se specifičnih in natančnih ukrepov Skupnosti ne sme več prelagati na pozneje, sicer ne bo mogoče preprečiti tveganja upada produktivnosti in zaposlovanja v evropskih regijah.

5.1

EESO vztraja, da mora biti pobuda Jasmine prostovoljen instrument za poenostavitev in odpravo upravnih, postopkovnih in konceptualnih ovir skupne uporabe programov Skupnosti ter vseevropskih, nacionalnih in regionalnih programov v skladu s pospešenim razvojem Evropskega raziskovalnega prostora (ERP).

5.2

Odbor meni, da je trenutna prednostna naloga reševanje problemov, povezanih s številnimi ravnmi upravljanja na področju najrazličnejših razpoložljivih ukrepov, da bo mogoče ponovno oživiti konkurenčnost evropskih regij. V ta namen predlaga novo pobudo Jasmine – Skupna pomoč za uresničevanje večjega števila projektov za povezovanje inovacij v Evropi (Joint Assistance Supporting Multiprojects for Innovation Networking in Europe) – za obravnavanje obstoječih institucionalnih vrzeli tako glede povpraševanja kot ponudbe pri ukrepih za spodbujanje inovacij in raziskav v regijah.

5.3

Ukrepi Skupnosti, ki bi morali temeljiti na „političnem mrežnem povezovanju“ (policy networking), bi lahko bili naslednji:

5.4

Nove prednostne naloge regionalnih programov, osredotočenih na inovacije, konkurenčnost in stalno medsebojno učenje, bi morale omogočiti razvoj aktivnih politik za krepitev in ohranjanje konkurenčnosti regij s pomočjo financiranja regionalnih in medregionalnih ukrepov predvidevanja, grozdov in območnih omrežij, ki dajejo skupno strateško vizijo posameznim regijam. To je lahko osnova za ukrepe tehnične pomoči za najboljšo skupno uporabo najprimernejših instrumentov ter javno-zasebnih partnerstev na nacionalni ravni, ravni Skupnosti in vseevropski ravni.

5.5

Pobuda Jasmine bi lahko bila pri odobritvi posameznih projektov zagotovilo za različne organizacije in programe finančne podpore, saj bi zagotavljala, da so ti projekti del ali stopnja določenega večjega projekta. Osnova za to bi lahko bil memorandum o sporazumu med Evropsko komisijo ter drugimi skupnostnimi in neskupnostnimi organi ali upravni predpisi Komisije v primerih, ko so za posamezne programe pristojne različne službe Komisije. To pomeni, da bi številne organizacije finančne podpore, ki prejmejo paket predlogov, sprejele eno samo dokumentacijo projekta.

5.6

Namen pobude Jasmine je olajšati mobilizacijo finančnih virov, ki pokrivajo različne pristojnosti in ravni upravljanja (javne in zasebne), da se doseže čim boljša kritična masa sredstev – ter s tem poveča skupni učinek vzvoda – za oblikovanje enotnega okvira, ki obsega več projektov in popolnoma izpolnjuje skupno strateško vizijo določene evropske regije za izboljšanje njenih odlik na področju tehnologije in inovacij.

5.7

Jasmine bi morala temeljiti na izkušnjah pobude za vodilne trge, evropskih tehnoloških platform in skupnih tehnoloških pobud ter rezultatih pobud ERANET, ERANET PLUS, Regije za gospodarsko spremembo, PRO INNO, Jeremie, Jaspers in Jessica. (28)

5.8

Jasmine bi lahko okrepila inovacijska in raziskovalna prizadevanja regij in podjetij, človeških virov, univerz, raziskovalnih središč in uprav, na katerih temeljijo – med drugim s pomočjo skupnosti znanja in inovacij (SZI) Evropskega tehnološkega inštituta (ETI). Pri tem je treba upoštevati, da je inovativnost predvsem gospodarska dejavnost, ki se ji mora omogočiti delovanje v čim boljšem delovnem okolju – zlasti glede obdavčevanja raziskav, ravnanja z intelektualno lastnino in njenim varstvom ter odličnosti struktur izobraževanja in usposabljanja – da bo mogoče povečati število in kakovost delovnih mest.

5.9

Jasmine bi lahko poleg tega pomagala izkoristiti značilne prednosti posameznih regij in spodbujati izmenjave na področju inovacij in raziskav.