—

subvencije na plačilno listo,

—

subvencije za obresti (prim. ESR 95, 4.37(c)) rezidenčnim proizvodnim enotam, tudi če so namenjene spodbujanju investicij (2). Dejansko so to tekoči transferji, namenjeni zmanjšanju proizvajalčevih poslovnih stroškov. V računih se obravnavajo kot subvencije proizvajalcem, ki imajo od njih koristi, četudi v praksi država plača razliko v obrestih neposredno kreditni instituciji, ki je odobrila posojilo (z odstopanjem od merila plačila),

—

vračila DDV, ki so višja od potrebnih ali normalnih nadomestil v danem položaju in ki izhajajo iz sistema pavšalnega nadomestila (prim. 3.041 in 3.042),

—

prevzem prispevkov za socialno varnost in davke na nepremičnine,

—

prevzem drugih stroškov, kot so pomoč za zasebno skladiščenje vina in grozdnega mošta in ponovno skladiščenje namiznih vin (če so zaloge v lasti kmetijske enote),

—

druge subvencije na proizvodnjo:

—

podpore za zemljo v prahi (obvezna praha, povezana s podporami glede na površino, in prostovoljna praha),

—

finančno nadomestilo za umik svežega sadja in vrtnin s trga. Ta plačila pogosto prejmejo skupine tržnih proizvajalcev in jih je treba obravnavati kot subvencije kmetijstvu, saj so neposredna nadomestila za izgubo proizvodnje,

—

premije za govedo za sezonske prilagoditve (‚izvensezonske premije’) in ekstenzifikacija,

—

podpore za kmetijsko proizvodnjo v območjih z omejenimi možnostmi in/ali hribovitih območjih,

—

druge podpore, namenjene vplivu na proizvodne metode (ekstenzifikacija, tehnike, namenjene zmanjšanju onesnaževanja itd.),

—

zneski, plačani kmetovalcem kot nadomestilo za ponavljajoče se izgube blaga v zalogah, npr. poljščine ali živina, ki se štejejo kot nedokončana proizvodnja, ter nasadi, če so še v obdobju rasti (prim. 2.040 do 2.045). Nasprotno pa se kompenzacijski transferji za izgube blaga v zalogi in/ali nasadi, uporabljeni kot proizvodni dejavniki, zajamejo kot drugi kapitalski transferji v računu kapitala.“