Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Zahteva glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije

Zahteva glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije

 

POVZETEK:

Delegirana uredba (EU) 2015/61 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Ta delegirana uredba določa natančno uporabo splošnega načela, ki ga uvaja Uredba (EU) št. 575/2013, uredba o kapitalskih zahtevah, da morajo imeti kreditne institucije dovolj finančnih sredstev za pokritje zahtev po dvigu v 30-dnevnem obdobju.

Znana kot delegirana uredba o LCR (količnik likvidnostnega kritja), opredeljuje, katera sredstva štejejo kot likvidna sredstva*. Določa, kako bi bilo treba izračunati pričakovane odlive in prilive denarnih sredstev v 30-dnevnem obdobju.

KLJUČNE TOČKE

Kreditne institucije morajo ohranjati količnik likvidnostnega kritja, ki dosega vsaj 100 %. Ta je enak količniku njihovega likvidnostnega blažilnika* in neto likvidnostnih odlivov* v 30 dneh.

Kreditna institucija je v stresnih razmerah* v naslednjih primerih (neizčrpen seznam):

  • odliv velike količine njenih vlog na drobno,
  • delna ali popolna izguba zmožnosti nezavarovanega grosističnega financiranja ali zavarovanega kratkoročnega financiranja,
  • dodatni likvidnostni odlivi zaradi znižanja bonitetne ocene,
  • vpliv večje nestanovitnosti trga na vrednost zavarovanja s premoženjem,
  • nenačrtovana črpanja okvirnih likvidnostnih kreditov ali okvirnih kreditov,
  • morebitna obveznost v zvezi s povratnim odkupom dolga ali izpolnjevanjem nepogodbenih obveznosti.

Likvidna sredstva:

  • morajo biti premoženje, pravice, upravičenja ali deleži, ki jih ima kreditna institucija in lahko zagotovijo denarna sredstva v 30 dneh,
  • ne sme izdati sama kreditna institucija ali drugi organi, kot so investicijska podjetja, zavarovalnice ali finančni holdingi,
  • morajo imeti zmožnost, da se njihova vrednost določi na podlagi zlahka dostopnih tržnih cen,
  • morajo kotirati na priznani borzi ali se z njimi trguje na podlagi dokončne prodaje ali z enostavnim repo poslom*.

Likvidna sredstva so razdeljena v različne kategorije:

  • stopnja 1 (najbolj likvidna), kot so kovanci in bankovci ali sredstva, za katera jamčijo Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke ali enote regionalne in lokalne ravni države,
  • stopnja 2A, kot so sredstva, za katera jamčijo enote regionalne ali lokalne ravni države ali subjekti javnega sektorja v EU z 20-odstotno utežjo tveganja,
  • stopnja 2B, kot so vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, podjetniški dolžniški vrednostni papirji, delnice, če izpolnjujejo določene zahteve, in določena listinjenja* , ki morajo izpolniti vrsto strogih pogojev, da bi bila sprejeta kot sredstva stopnje 2B.

Kreditne institucije morajo zagotoviti, da:

  • so sredstva v njihovem likvidnostnem blažilniku vedno dovolj razpršena, lahko in hitro dostopna ter jih je mogoče v 30 dneh konvertirati v denarna sredstva,
  • imajo najmanj 60 % blažilnika v sredstvih stopnje 1 in največ 15 % v sredstvih stopnje 2B,
  • v 30 dneh ne obravnavajo kot likvidnih sredstev tistih sredstev, ki ne izpolnjujejo več meril.

Za določitev in merjenje likvidnostnih odlivov in prilivov ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti, se uporabljajo podrobna pravila in izračuni.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1620 je uvedla nekatere spremembe zakonodaje iz leta 2015 za izboljšanje njene uporabe v praksi. Najpomembnejše so:

  • popolna uskladitev izračuna pričakovanih likvidnostnih odlivov in prilivov repo poslov, povratnih repo poslov* in poslov zamenjave zavarovanja* z mednarodnimi standardi glede likvidnosti Baselskega odbora za bančni nadzor,
  • opredelitev obravnavanja rezerv centralnih bank, ki jih imajo podrejene družbe ali podružnice,
  • prilagoditev opustitve uporabe najmanjše velikosti izdaje za nekatera sredstva držav zunaj EU,
  • izboljšanje mehanizma poravnave* za izračunavanje likvidnostnega blažilnika,
  • vključitev novih enostavnih, preglednih in standardiziranih meril za listinjenje.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1620 se uporablja od 30. aprila 2020.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. oktobra 2015.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Likvidna sredstva: sredstva, ki jih je mogoče enostavno konvertirati v denarna sredstva.
Likvidnostni blažilnik: količina likvidnih sredstev, ki jih ima kreditna institucija.
Neto likvidnostni odlivi: znesek, ki ostane, ko se prilivi denarnih sredstev odštejejo od odlivov.
Stresne razmere: nenadno ali veliko poslabšanje kapitalske ustreznosti ali likvidnostnega položaja kreditne institucije.
Repo posel: znan tudi kot „repo“, je kratkoročni kredit, pri katerem se prodajalec vrednostnega papirja zaveže, da ga bo odkupil po določeni ceni in v določenem času.
Listinjenje: postopek, v katerem se različna finančna sredstva ali pogodbeni dolgovi, kot so avtomobilski krediti ali hipotekarni krediti, prepakirajo in prodajo vlagateljem.
Povratni repo posli: znani tudi kot „povratni repo“, so nakup vrednostnih papirjev z obveznostjo prodaje za višjo ceno na določen datum v prihodnosti.
Posli zamenjave zavarovanja: posojilo likvidnih sredstev v zameno za manj likvidno zamenjavo. Kreditojemalec plača kreditodajalcu provizijo za tveganje.
Mehanizem poravnave: zaprtje poslov (kot so repo in povratni repo posli), ki zapadejo v naslednjih 30 dneh.

GLAVNI DOKUMENT

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1–36).

POVEZANA DOKUMENTA

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1620 z dne 13. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 271, 30.10.2018, str. 10–24).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1–1861).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 680/2014 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149–178).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34–85).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1–337).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338–436).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1–59).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5–14).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 16.01.2019

Top