(1)

Pobuda o uniji kapitalskih trgov si prizadeva zmanjšati odvisnost od bančnih posojil, povečati raznolikost tržnih virov financiranja za vsa mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) ter spodbujati izdajo obveznic in delnic s strani MSP na javnih trgih. Podjetja s sedežem v Uniji, ki želijo zbirati kapital na mestih trgovanja, se soočajo z visokimi enkratnimi in rednimi stroški razkritij in izpolnjevanja obveznosti, ki jih lahko že sami po sebi odvrnejo od prošnje za uvrstitev v trgovanje na mestih trgovanja Unije. Poleg tega delnice, ki jih MSP izdajajo na mestih trgovanja Unije, pogosto zaznamujejo nižje ravni likvidnosti in večja nestanovitnost, kar povečuje stroške kapitala, zaradi česar je ta vir financiranja preveč obremenjujoč.

(2)

Direktiva 2014/65/EU je ustvarila novo vrsto mest trgovanja, tj. zagonske trge MSP, ki so podskupina večstranskih sistemov trgovanja, da bi se olajšal dostop do kapitala za MSP in nadaljnji razvoj specializiranih trgov, prilagojenih potrebam izdajateljev, ki so MSP. V Direktivi 2014/65/EU je bilo tudi predvideno, da bi bilo treba pozornost osredotočiti na to, kako naj bi ureditev v prihodnosti dodatno spodbujala in podpirala uporabo tega trga, da bi bil privlačen za vlagatelje, ter zagotavljala zmanjšanje upravnega bremena in dodatne spodbude za MSP, da bi na kapitalske trge dostopala prek zagonskih trgov MSP.

(3)

Da bi se zagotovila likvidnost in donosnost zagonskih trgov MSP, člen 33(3)(a) Direktive 2014/65/EU zahteva, da je vsaj 50 % izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, MSP, ki izdajajo lastniške in/ali dolžniške vrednostne papirje. V skladu z Direktivo 2014/65/EU so izdajatelji lastniških vrednostnih papirjev, ki so MSP, opredeljeni kot podjetja s povprečno tržno kapitalizacijo manj kot 200 milijonov EUR na podlagi kotacij ob zaključku leta v zadnjih treh koledarskih letih. Na drugi strani Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 (2) določa, da mora izdajatelj nelastniških vrednostnih papirjev (samo dolžniških), ki je MSP, izpolnjevati vsaj dva od naslednjih treh pogojev: (i) število zaposlenih (manj kot 250), (ii) bilančna vsota (manj kot 43 milijonov EUR) in (iii) čisti letni prihodki od prodaje (manj kot 50 milijonov EUR). Ta zahteva za izdajatelje nelastniških vrednostnih papirjev, da se lahko štejejo za MSP, se je izkazala za preveč omejevalno, ker so taki izdajatelji običajno večji kot tradicionalna MSP. Zato se številni izdajatelji nelastniških vrednostnih papirjev ne morejo šteti za MSP v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2017/565, čeprav so še vedno razmeroma majhni. Ker ne morejo doseči praga 50 % izdajateljev, ki se lahko štejejo za MSP, se številni večstranski sistemi trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF), ki so specializirani za izdaje dolžniških instrumentov MSP ali omogočajo uvrstitev tako izdaj obveznic kot delnic, ne morejo registrirati kot zagonski trgi MSP. Če upravljavci MTF ne uporabljajo okvira za zagonske trge MSP, pa izdajatelji v teh MTF ne morejo izkoristiti manj strogih regulativnih zahtev, predvidenih za spodbujanje uvrstitve v trgovanje in izdaj na teh zagonskih trgih MSP. Da bi več MTF omogočili registracijo kot zagonski trg MSP, bi bilo zato treba določiti nominalno vrednost izdaj dolžniških instrumentov izdajatelja (brez posojil) v prejšnjem koledarskem letu kot edino merilo za obravnavo izdajateljev nelastniških vrednostnih papirjev kot MSP za namene zagonskih trgov MSP. Komisija bo spremljala učinkovitost nove opredelitve izdajatelja nelastniških vrednostnih papirjev, ki je MSP, pri omogočanju MTF, da se registrirajo kot zagonski trgi MSP, in njen vpliv na razvoj na trgih in zaupanje vlagateljev.

(4)

V Delegirani uredbi (EU) 2017/565 je navedeno, da zagonski trg MSP ne bi smel imeti pravil, ki izdajateljem nalagajo večja bremena kot pravila, ki veljajo za izdajatelje na reguliranih trgih. Vendar člen 78(2)(g) Delegirane uredbe (EU) 2017/565 od izdajateljev na zagonskih trgih MSP zahteva, da objavljajo polletna poročila. Na drugi strani za izdajatelje nelastniških vrednostnih papirjev, namenjenih profesionalnim strankam na reguliranih trgih, v skladu z Direktivo 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) ne velja enaka obveznost. Priprava polletnih računovodskih poročil se je izkazala za nesorazmerno obveznost za izdajatelje nelastniških vrednostnih papirjev na zagonskih trgih MSP. Ker številni MTF, ki so osredotočeni na MSP, ne zahtevajo polletnih poročil za izdajatelje nelastniških vrednostnih papirjev, je videti, da takšna obvezna zahteva iz Delegirane uredbe (EU) 2017/565 prispeva k odvračanju upravljavcev MTF od poskusa registracije kot zagonski trg MSP. Upravljavec zagonskega trga MSP bi zato morali imeti možnost, da se sam odloči, ali naj od izdajateljev nelastniških vrednostnih papirjev zahteva objavo polletnega poročila.

(5)

Nekateri izdajatelji na zagonskih trgih MSP so v prosti obtok dali omejen znesek izdanega delniškega kapitala, kar povečuje tveganost trgovanja s temi delnicami za vlagatelje in negativno vpliva na likvidnost. To pa vlagatelje odvrača od vlaganja v delnice, uvrščene v trgovanje na zagonskih trgih MSP. Da bi se zagotovila likvidnost delnic in povečalo zaupanje vlagateljev, bi morali upravljavci zagonskih trgov MSP zato zahtevati, da se kot pogoj za prvo uvrstitev v trgovanje da v obtok na voljo za trgovanje minimalen znesek delnic („pogoj prostega obtoka“). Vendar bi morali imeti upravljavci zagonskih trgov MSP možnost, da sami določijo ustrezen prag glede na posebne značilnosti trga, vključno s tem, ali mora biti znesek izražen v absolutni vrednosti ali odstotku skupnega izdanega delniškega kapitala.

(6)

Delegirano uredbo (EU) 2017/565 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Obstoječim upravljavcem zagonskih trgov MSP bi bilo treba dati na voljo minimalno obdobje po začetku veljavnosti te uredbe, da prilagodijo svoje pogoje za registracijo. Zato bi se morala ta uredba začeti uporabljati tri mesece po začetku njene veljavnosti –