Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„količina“ pomeni maso, izmerjeno v tonah;

(b)	„ciljni materiali“ pomeni odpadne komunalne materiale, ki se v danem postopku recikliranja znova predelajo v proizvode, materiale ali snovi, ki niso odpadki;

(c)	„neciljni materiali“ pomeni odpadne materiale, ki se v danem postopku recikliranja ne predelajo znova v proizvode, materiale ali snovi, ki niso odpadki;

(d)

„predhodna obdelava“ pomeni vsak postopek obdelave, ki se v zvezi z odpadnimi komunalnimi materiali izvede pred postopkom recikliranja, v katerem se navedeni materiali znova predelajo v proizvode, materiale ali snovi, ki niso odpadki. To vključuje preverjanje, sortiranje in druge pripravljalne postopke za odstranitev neciljnih materialov in zagotovitev visokokakovostnega recikliranja;

(e)

„točka izračuna“ pomeni točko, na kateri odpadni komunalni materiali vstopijo v postopek recikliranja, v katerem se odpadki znova predelajo v proizvode, materiale ali snovi, ki niso odpadki, ali točko, na kateri odpadni materiali niso več odpadki zaradi pripravljalnega postopka pred ponovno predelavo;

(f)	„točka tehtanja“ pomeni točko, na kateri se masa odpadnih materialov stehta zaradi določitve količine odpadkov na točki izračuna;

(g)	„biološki komunalni odpadki, ločeni in reciklirani na kraju nastanka“ pomeni biološke komunalne odpadke, ki se reciklirajo na kraju, kjer jih proizvajajo osebe, ki nastanek odpadkov povzročijo.

Člen 2

Izračun komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo v skladu s členom 11a(1) Direktive 2008/98/ES

Količina komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, vključuje izključno proizvode ali sestavne dele proizvodov, ki jih je mogoče po postopkih preverjanja, čiščenja ali popravila ponovno uporabiti brez nadaljnjega sortiranja ali predobdelave. Dele navedenih proizvodov ali sestavnih delov proizvodov, ki so bili odstranjeni med postopki popravil, je možno vključiti v količino komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo.

Člen 3

Izračun recikliranih komunalnih odpadkov v skladu s členom 11a(1), členom 11a(2) in členom 11a(5) Direktive 2008/98/ES

Člen 4

Izračun recikliranih bioloških komunalnih odpadkov v skladu s členom 11a(4) Direktive 2008/98/ES

Člen 5

Izračun recikliranih kovin, ločenih po sežigu komunalnih odpadkov v skladu s členom 11a(6) Direktive 2008/98/ES

Člen 6

Zbiranje podatkov

Člen 7

Sporočanje podatkov

Člen 8

Razveljavitev

Izvedbeni sklep C(2012) 2384 se razveljavi. Sklici na razveljavljeni izvedbeni sklep se razumejo kot sklici na člen 7(1) tega sklepa.

Člen 9

Prehodne določbe

Države članice Komisiji do 30. septembra 2019 predložijo podatke glede izvajanja točk (a) in (b) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES za referenčno leto 2016 in, kjer je primerno, za referenčno leto 2017. Podatki za referenčno leto 2018 in, kjer je primerno, za referenčno leto 2019 se predložijo v 18 mesecih po koncu vsakega referenčnega leta. Podatki iz tega člena se Komisiji pošljejo z uporabo standarda za izmenjavo podatkov iz člena 5(4) Sklepa 2011/753/EU.

Člen 10

Ta sklep je naslovljen na države članice.

PRILOGA I

TOČKE IZRAČUNA IZ ČLENA 3(2)

Material	Točka izračuna
Steklo	Sortirano steklo, ki se pred vstopom v steklarsko peč ali proizvodnjo filtracijskega medija, abrazivnih materialov, izolacije iz steklenih vlaken in gradbenih materialov ne predela dodatno.
Kovine	Sortirana kovina, ki se pred vstopom v talilnico kovin ali peč ne predela dodatno.
Papir/karton	Sortirani papir, ki se pred vstopom v postopek predelave celuloze ne predela dodatno.
Plastika	Plastika, ločena po polimerih, ki se pred vstopom v postopke peletiranja, vbrizgavanja ali oblikovanja ne predela dodatno. Plastični kosmiči, ki se pred uporabo v končnem proizvodu ne predelajo dodatno.
Les	Sortirani les, ki se pred uporabo v izdelavi ivernih plošč ne predela dodatno. Sortirani les, ki vstopa v postopek kompostiranja.
Tekstil	Sortirani tekstil, ki se pred uporabo za proizvodnjo tekstilnih vlaken, krp ali granulatov ne predela dodatno.
Odpadni elementi, sestavljeni iz več materialov	Plastika, steklo, kovina, les, tekstil, papir in karton ter druge posamezne sestavine, ki nastanejo pri obdelavi odpadkov iz več materialov, ki se, preden dosežejo točko izračuna, določeno za posamezni material v skladu s to prilogo ali členom 11a Direktive 2008/98/ES in členom 3 tega sklepa, ne predelajo dodatno.
Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO)	OEEO, ki vstopa v napravo za recikliranje po ustrezni obdelavi in zaključku predhodnih dejavnosti v skladu s členom 11 Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1).
Baterije	Vstopne frakcije, ki vstopajo v postopek recikliranja baterij v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 493/2012 (2).

---

(1)  Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 493/2012 z dne 11. junija 2012 o določitvi podrobnih pravil za izračun učinkovitosti recikliranja postopkov recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu z Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 151, 12.6.2012, str. 9).

PRILOGA II

METODOLOGIJA ZA IZRAČUN BIOLOŠKIH KOMUNALNIH ODPADKOV, LOČENIH IN RECIKLIRANIH NA KRAJU NASTANKA, IZ ČLENA 4(3)

1.

Količina bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, se izračuna z uporabo naslednje formule: m BKOLR = Σ n AREi × (m Ži  + m Vi ) kjer: m BKOLR pomeni maso bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka; n AREi pomeni število aktivnih reciklažnih enot za recikliranje bioloških komunalnih odpadkov na kraju nastanka v podvzorcu i; m Ži pomeni maso živilskih in kuhinjskih bioloških komunalnih odpadkov, ki se reciklirajo na kraju nastanka, na aktivno reciklažno enoto v podvzorcu i in m Vi pomeni maso bioloških komunalnih odpadkov z vrtov in iz parkov, ki se reciklirajo na kraju nastanka, na aktivno reciklažno enoto v podvzorcu i.

2.

Število aktivnih reciklažnih enot za recikliranje bioloških komunalnih odpadkov na kraju nastanka vključuje le tiste reciklažne enote, ki jih uporabljajo povzročitelji odpadkov. Navedeno število se pridobi iz registrov tovrstnih enot ali z raziskavami v gospodinjstvih.

3.

Količina bioloških komunalnih odpadkov, ki se reciklirajo na kraju nastanka, na aktivno reciklažno enoto se določi z neposrednim ali posrednim tehtanjem bioloških odpadkov, ki vstopajo v aktivne reciklažne enote, kot je določeno v točkah 4 in 5.

4.

Za neposredno tehtanje je potrebno tehtanje količine vhodnih odpadkov v aktivno reciklažno enoto ali njenih izhodnih produktov pod naslednjimi pogoji: (a) tehtanje izvedejo, kjer je to možno, javni organi ali se izvede v njihovem imenu; (b) kadar tehtanje izvajajo povzročitelji odpadkov sami, države članice zagotovijo, da se preveri verodostojnost sporočenih količin in da so te prilagojene tako, da količina bioloških odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, na osebo v nobenem primeru ne presega povprečne količine bioloških komunalnih odpadkov na prebivalca, ki jih zberejo izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; (c) kadar se tehta količina izhodnih produktov aktivne reciklažne enote, se za izračun količine vhodnih odpadkov uporabi zanesljiv koeficient.

5.

Za posredno tehtanje je potrebno tehtanje naslednjih količin, in sicer s pomočjo raziskav o sestavi zbranih komunalnih odpadkov, v katerih se upoštevajo ločeno zbrani biološki komunalni odpadki in biološki komunalni odpadki, ki niso zbrani ločeno: (a) količine bioloških odpadkov v zbranih komunalnih odpadkih, ki nastajajo v gospodinjstvih ali na območjih, kjer se odpadki ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka; (b) količine bioloških odpadkov v zbranih komunalnih odpadkih, ki nastajajo v gospodinjstvih ali na območjih z značilnostmi, ki so podobne značilnostim gospodinjstev ali območij iz točke (a), kjer se odpadki ne ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka. Količina bioloških komunalnih odpadkov, ki se ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka, se določi na podlagi razlike med količinama, določenima v točkah (a) in (b).

6.

Metodologija za določanje količine bioloških komunalnih odpadkov, ki se ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka, na aktivno reciklažno enoto v skladu s točkami 3 do 5, zlasti metode vzorčenja, ki se uporabljajo v raziskavah za zbiranje podatkov, odraža vsaj naslednje dejavnike: (a) velikost in vrsto gospodinjstev, ki v primeru živilskih in kuhinjskih odpadkov uporabljajo aktivno reciklažno enoto; (b) velikost in upravljanje vrtov in parkov, kjer odpadki z vrtov in iz parkov vstopajo v aktivno reciklažno enoto; (c) razpoložljiv sistem zbiranja, zlasti dopolnilna uporaba storitev zbiranja odpadkov za biološke odpadke in mešane komunalne odpadke; (d) stopnja in sezonskost nastajanja bioloških komunalnih odpadkov.

7.

Kjer je delež bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, v vseh nastalih komunalnih odpadkih na nacionalni ravni manjši od 5 %, lahko države članice uporabijo poenostavljeno metodologijo za izračun bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, z uporabo naslednje formule: mBKOLR = nO × mBOnp × qLR kjer: m BKOLR pomeni maso bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka; n O pomeni število oseb, vključenih v recikliranje bioloških komunalnih odpadkov na kraju nastanka; m BOnp pomeni maso nastalih bioloških komunalnih odpadkov na prebivalca in q LR pomeni koeficient, ki predstavlja delež nastalih bioloških komunalnih odpadkov, ki bodo verjetno ločeni in reciklirani na kraju nastanka, v skupni količini nastalih bioloških komunalnih odpadkov.

8.

Za namene uporabe formule iz točke 7 države članice zagotovijo, da: (a) m BOnp se izračuna na podlagi raziskav o sestavi ločeno zbranih in mešanih komunalnih odpadkov na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, kakor je primerno; (b) q LR se določi z upoštevanjem dejavnikov iz točk (a) do (d) točke 6.

9.

Formule iz te priloge se lahko uporabijo za vse biološke komunalne odpadke, ločene in reciklirane na kraju nastanka, ali samo za živilske in kuhinjske biološke komunalne odpadke, ločene in reciklirane na kraju nastanka.

10.

Raziskave za zbiranje podatkov za namene uporabe formul iz te priloge se izvedejo za prvo leto poročanja o bioloških komunalnih odpadkih, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, ter nato vsaj vsakih pet let in za ostala leta, kadar je upravičeno pričakovati bistvene spremembe količine bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka. Države članice lahko sporočeno količino komunalnih odpadkov, recikliranih na kraju nastanka, posodobijo za leta, za katera podatki niso bili zbrani z ustreznimi ocenami.

11.

Raziskave za zbiranje podatkov za namene uporabe formul iz te priloge temeljijo na reprezentativnih vzorcih in ustreznih podvzorcih. Rezultati navedenih raziskav so statistično pomembni v skladu z znanstveno sprejetimi statističnimi metodami.

12.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da sporočene količine bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, ne bodo precenjene.

PRILOGA III

METODOLOGIJA ZA IZRAČUN RECIKLIRANIH KOVIN, LOČENIH PO SEŽIGU KOMUNALNIH ODPADKOV, IZ ČLENA 5(2)

1.

V zvezi s formulami iz te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: m skupno kovin v PKS pomeni skupno maso kovin v pepelu iz kotla po sežigu v danem letu; m koncentrati v PKS pomeni maso koncentratov, ločenih od surovega pepela iz kotla po sežigu komunalnih odpadkov, v danem letu; c kovine v PKS pomeni koncentracijo kovin v koncentratih; m kovine v PKS pomeni maso kovin v koncentratu v danem letu; m nekovinski pomeni maso nekovinskega materiala v koncentratu v danem letu; m KO pomeni maso komunalnih odpadkov, ki vstopajo v postopek sežiganja, v danem letu; c kovine KO pomeni koncentracijo kovin v komunalnih odpadkih, ki vstopajo v postopek sežiganja; m O pomeni maso vseh odpadkov, ki vstopajo v postopek sežiganja, v danem letu; c kovine KOS pomeni koncentracijo kovin v vseh odpadkih, ki vstopajo v postopek sežiganja, in m kovine v PKS iz KO pomeni maso kovin, ki izvirajo iz komunalnih odpadkov, v danem letu.

2.

Po ločitvi koncentrata od surovega pepela iz kotla po sežigu se skupna masa kovin v surovem pepelu iz kotla po sežigu v danem letu izračuna z uporabo naslednje formule:

3.

Podatki o masi koncentratov se pridobijo od naprav, ki ločujejo koncentrate od surovega pepela iz kotla po sežigu.

4.

Koncentracija kovin v koncentratih se izračuna z uporabo podatkov, zbranih z rednimi raziskavami v napravah, ki obdelujejo koncentrate in svoje izhodne produkte dobavljajo napravam, ki proizvajajo kovinske izdelke. Razlikovati je treba med železnimi kovinami, neželeznimi kovinami in nerjavnim jeklom. Za izračun koncentracije kovin v koncentratih se uporablja naslednja formula:

5.

Kjer se komunalni odpadki sežigajo skupaj z drugimi odpadki, se koncentracija kovin v sežganih odpadkih iz različnih virov določa z vzorčno raziskavo odpadkov, ki vstopajo v postopek sežiganja. Navedena raziskava se izvede vsaj vsakih pet let in kadar je upravičeno pričakovati, da se je sestava odpadkov bistveno spremenila. Masa kovin, ki izvirajo iz komunalnih odpadkov, se izračuna z uporabo naslednje formule:

6.

Kjer delež komunalnih odpadkov v vseh sežganih odpadkih presega 75 %, se lahko z odstopanjem od točke 5 masa kovin, ki izvirajo iz komunalnih odpadkov, izračuna z uporabo naslednje formule:

PRILOGA IV

PODATKI O ODPADKIH IZ GOSPODINJSTEV IN PODOBNIH ODPADKIH DRUGEGA IZVORA TER PODATKI O GRADBENIH ODPADKIH TER ODPADKIH IZ RUŠENJA OBJEKTOV IZ ČLENA 7(1)

A.   OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV O IZVAJANJU TOČKE (A) ČLENA 11(2) DIREKTIVE 2008/98/ES V ZVEZI S PRIPRAVO ZA PONOVNO UPORABO IN RECIKLIRANJEM ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV IN PODOBNIH ODPADKOV DRUGEGA IZVORA

Metoda izračuna (1)	Nastali odpadki (2) (t)	Priprava za ponovno uporabo in recikliranje (3) (t)

B.   OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOžENO PODATKOM IZ DELA A

I.   Cilj poročila

Cilj poročila je zbrati informacije o metodah zbiranja podatkov in pokritosti predloženih podatkov. Poročilo naj bi omogočilo boljše razumevanje pristopov držav članic ter možnosti in omejitev v zvezi s primerljivostjo podatkov med državami.

II.   Splošne informacije

1.   Država članica:

2.   Organizacija, ki predloži podatke in opis:

3.   Kontaktna oseba/kontaktni podatki:

4.   Referenčno leto:

5.   Datum priprave/različica:

III.   Podatki o odpadkih iz gospodinjstev in podobnih odpadkih drugega izvora

1.   Kako se določijo nastale količine odpadkov za preverjanje skladnosti s cilji glede odpadkov?

2.   Ali je bila opravljena sortirna analiza odpadkov iz gospodinjstev in podobnih odpadkov drugega izvora? Da/ne

3.   Kjer so bile uporabljene druge metode, opišite:

4.   Kako se količine odpadkov, sporočene v delu A, nanašajo na statistiko odpadkov, ki je bila sporočena na podlagi Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4)?

5.   Opredelite sestavo in vire odpadkov iz gospodinjstev in podobnih odpadkov drugega izvora, kot je ustrezno, tako da označite ustrezne celice v tabeli.

Odpadni materiali	Kode odpadkov (5)		Kraj nastanka
			Gospodinjstva	Mala podjetja	Restavracije, menze	Javne površine	Drugo (navedite)
Papir in karton	20 01 01 ,	15 01 01
Kovine	20 01 40 ,	15 01 04
Plastika	20 01 39 ,	15 01 02
Steklo	20 01 02 ,	15 01 07
Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz menz	20 01 08
			Vključuje hišno kompostiranje? Da/ne
Biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov	20 02 01
			Vključuje hišno kompostiranje? Da/ne
Nebiorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov	20 02 02	20 02 03
Les	20 01 38 ,	15 01 03
Tekstil	20 01 10 , 15 01 09	20 01 11 ,
Baterije	20 01 34 ,	20 01 33 *
Zavržena oprema	20 01 21 *, 20 01 35 *,	20 01 23 *, 20 01 36
Drugi komunalni odpadki	20 03 01 , 20 03 07 ,	20 03 02 , 15 01 06
Komunalni odpadki, ki niso navedeni zgoraj (navedite)

6.   Za metodi izračuna 1 in 2: navedite v vrsticah (a) do (c) zadevne zneske ali deleže in kode odpadkov, ki se uporabljajo za izračun količin odpadkov, v skladu z naslednjo utemeljitvijo:

(a)	% papirja, kovine, plastike, stekla (in pri metodi 2 drugih posameznih tokov odpadkov) v odpadkih iz gospodinjstev (in pri metodi 2 v podobnih odpadkih), kot je določeno s sortirno analizo ×

(b)	letna količina nastalih gospodinjskih odpadkov (in pri metodi 2 podobnih odpadkov) +

(c)	ločeno zbrani papir, kovina, plastika in steklo (in pri metodi 2 drugi posamezni tokovi odpadkov) iz gospodinjstev (in za metodo 2 ločeno zbrani podobni odpadki drugega izvora) (kode odpadkov 15 01, 20 01)

(a)
(b)
(c)

7.   Kako se zbirajo podatki o pripravi za ponovno uporabo in recikliranju?

(a)	Ali podatki temeljijo na vhodnih odpadkih, ki vstopajo v naprave za predhodno obdelavo (npr. naprava za razvrščanje odpadkov, mehanska in biološka obdelava)? Da/ne Če ste odgovorili pritrdilno, navedite informacije o učinkovitosti recikliranja:

(b)	Ali podatki temeljijo na vhodnih odpadkih, ki vstopajo v končni postopek recikliranja? Da/ne

(c)	Opišite postopek potrjevanja podatkov:

8.   Ali so se pri uporabi pravil za izračun biorazgradljivih odpadkov pojavile težave? Da/ne

Če ste odgovorili pritrdilno, opišite težave:

9.   Ali so bili odpadki

(a)	odpremljeni v drugo državo članico? (da/ne)

(b)	za namene obdelave izvoženi iz Unije? (da/ne)

Če je odgovor na točko (a) in/ali (b) pritrdilen, navedite, kako so potekali izpeljava, spremljanje in potrjevanje stopenj priprave za ponovno uporabo in stopenj recikliranja za odpremljene ali izvožene količine.

C.   OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV O IZVAJANJU TOČKE (B) ČLENA 11(2) DIREKTIVE 2008/98/ES O GRADBENIH ODPADKIH IN ODPADKIH IZ RUŠENJA OBJEKTOV

Metoda izračuna (6)	Nastali odpadki (t)	Priprava za ponovno uporabo (t)	Recikliranje (t)	Zasipanje (t)	Druga snovna predelava (7) (t)	Skupna snovna predelava (8) (t)

D.   OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOŽENO PODATKOM IZ DELA C

I.   Cilj poročila

Cilj poročila je zbrati informacije o metodah zbiranja podatkov in pokritosti predloženih podatkov. Poročilo naj bi omogočilo boljše razumevanje pristopov držav članic ter možnosti in omejitev v zvezi s primerljivostjo podatkov med državami.

II.   Splošne informacije

1.   Država članica:

2.   Organizacija, ki predloži podatke in opis:

3.   Kontaktna oseba/kontaktni podatki:

4.   Referenčno leto:

5.   Datum priprave/različica:

III.   Podatki o gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja objektov

1.   Kako se določijo količine nastalih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov? Kako se navedene količine nanašajo na podatke, ki se sporočajo na podlagi Uredbe (ES) št. 2150/2002?

2.   Kako se zbirajo podatki o pripravi za ponovno uporabo, recikliranju, zasipanju in drugi predelavi?

Vključite opis uporabe opredelitve pojma zasipanja iz člena 3(17a) Direktive 2008/98/ES v okviru poročanja o gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja objektov ter opis in delež (%) različnih postopkov obdelave odpadkov, ki so bili sporočeni v sklopu kategorije „Druga predelava“ v preglednici v delu C.

3.   Ali podatki temeljijo na vhodnih odpadkih, ki vstopajo v naprave za predhodno obdelavo? Da/ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite informacije o učinkovitosti predhodne obdelave:

4.   Ali podatki temeljijo na vhodnih odpadkih, ki vstopajo v končni postopek recikliranja? Da/ne

5.   Opišite postopek potrjevanja podatkov:

6.   Ali so bili odpadki

(a)	odpremljeni v drugo državo članico? Da/ne

(b)	za namene obdelave izvoženi iz Unije? Da/ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite, kako sta potekala izpeljava in spremljanje/potrjevanje stopenj ponovne uporabe, recikliranja in predelave za odpremljene ali izvožene količine.

---

(1)  Metoda izračuna, izbrana v skladu s Sklepom 2011/753/EU: tu se vstavi številka izbrane metode izračuna (od 1 do 4), kot je navedena v drugem stolpcu Priloge I k navedenemu sklepu.

(2)  Odpadki iz gospodinjstev ali odpadki iz gospodinjstev in podobni odpadki drugega izvora, kot to zahteva izbrana metoda izračuna.

(3)  Odpadki, pripravljeni za ponovno uporabo, in reciklirani odpadki iz gospodinjstev ali odpadki iz gospodinjstev in podobni odpadki drugega izvora, kot to zahteva izbrana metoda izračuna.

(4)  Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).

(5)  Na seznamu kod odpadkov, ki je bil oblikovan z Odločbo Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(6)  Metoda izračuna, izbrana v skladu s Prilogo II k Sklepu 2011/753/EU.

(7)  To vključuje snovno predelavo, razen priprave za ponovno uporabo, recikliranja in zasipanja.

(8)  To je vsota zneskov, sporočenih v okviru priprave za ponovno uporabo, recikliranja, zasipanja in druge snovne predelave.

PRILOGA V

PODATKI O KOMUNALNIH ODPADKIH IZ ČLENA 7(2)

A.   OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV

Komunalni odpadki	Nastajanje odpadkov (1) (t)	Ločeno zbiranje (t)	Priprava za ponovno uporabo (t)	Recikliranje (t)	Energijska predelava (2) (t)	Druga predelava (3) (t)
Skupno
Kovine
Kovine, izločene po sežigu komunalnih odpadkov (4)
Steklo
Plastika
Papir in karton
Biološki odpadki
Biološki odpadki, ločeni in reciklirani na kraju nastanka (5)
Les
Tekstil
Električna in elektronska oprema
Baterije
Kosovni odpadki (6)
Mešani odpadki
Drugo
Temno senčena polja: poročanje ni potrebno. Svetlo senčena polja: poročanje je prostovoljno, razen za kovine, izločene in reciklirane po sežigu komunalnih odpadkov, in biološke odpadke, ločene in reciklirane na kraju nastanka, če države članice navedene tokove odpadkov upoštevajo pri izračunu ciljev recikliranja.

B.   OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOŽENO PODATKOM IZ DELA A

I.   Cilji poročila

Cilji poročila o preverjanju kakovosti so:

1.	preveriti, kako celovito države članice uporabljajo opredelitev pojma komunalnih odpadkov;

2.	oceniti kakovost postopkov zbiranja podatkov, vključno z obsegom in potrjevanjem upravnih virov podatkov ter statistične veljavnosti pristopov na podlagi raziskav;

3.	razumeti razloge za pomembne spremembe sporočenih podatkov med referenčnimi leti in zagotoviti zaupanje v točnost navedenih podatkov;

4.	zagotoviti uporabo pravil in skupnih metodologij za tehtanje kovin, izločenih po sežigu komunalnih odpadkov, in

5.	preveriti skladnost s posebnimi zahtevami, določenimi v pravilih za izračun ciljev recikliranja.

II.   Splošne informacije

1.   Država članica:

2.   Organizacija, ki predloži podatke in opis:

3.   Kontaktna oseba/kontaktni podatki:

4.   Referenčno leto:

5.   Datum priprave/različica:

6.   Povezava do podatkov, ki jih je objavila država članica (če jih je objavila):

III.   Podatki o komunalnih odpadkih

1.   Opis subjektov, vključenih v zbiranje podatkov

Naziv institucije	Opis glavnih pristojnosti

Če je ustrezno, dodajte vrstice

2.   Ali se podatki o komunalnih odpadkih, navedeni v delu A, uporabljajo za dokazovanje skladnosti s ciljem iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES? Da/ne

3.   Opis uporabljenih metod

3.1   Nastajanje komunalnih odpadkov

3.1.1   Metode za določanje nastajanja komunalnih odpadkov (označite s križcem ali navedite v zadnjem stolpcu)

Sestavina komunalnih odpadkov	Upravni podatki	Raziskave	Elektronski register	Podatki od izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki	Podatki od občin	Podatki iz sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca	Drugo (navedite)
Skupno
Kovine
Steklo
Plastika
Papir in karton
Biološki odpadki
Les
Tekstil
Električna in elektronska oprema
Baterije
Kosovni odpadki
Mešani odpadki
Drugo (navedite)

3.1.2   Opis metodologije, ki se uporablja za operacionalizacijo opredelitve pojma komunalnih odpadkov v nacionalnih sistemih za zbiranje podatkov, vključno z metodologijo, ki se uporablja za zbiranje podatkov o frakciji komunalnih odpadkov, ki ne nastajajo v gospodinjstvih

3.1.3   Statistične kode, uporaba kod odpadkov in preverjanje podatkov o nastajanju komunalnih odpadkov

Sestavina komunalnih odpadkov	Kode odpadkov (7)	Druge uporabljene razvrstitve	Postopek preverjanja
			Navzkrižno preverjanje (da/ne)	Preverjanje časovnih vrst (da/ne)	Revizija (da/ne)	Opis postopka preverjanja
Kovine	20 01 40 , 15 01 04 , 15 01 11 *
Steklo	20 01 02 , 15 01 07
Plastika	20 01 39 , 15 01 02
Papir in karton	20 01 01 , 15 01 01
Biološki odpadki	20 01 08 , 20 01 25 , 20 02 01
Les	20 01 37 *, 20 01 38 , 15 01 03
Tekstil	20 01 10 , 20 01 11 , 15 01 09
Električna in elektronska oprema	20 01 21 *, 20 01 23 *, 20 01 35 *, 20 01 36
Baterije	20 01 33 *, 20 01 34
Kosovni odpadki	20 03 07
Mešani odpadki	20 03 01 , 15 01 06
Drugo (navedite)	20 01 13 *, 20 01 14 *, 20 01 15 *, 20 01 17 *, 20 01 19 *, 20 01 26 *, 20 01 27 *, 20 01 28 , 20 01 29 *, 20 01 30 , 20 01 31 *, 20 01 32 , 20 01 41 , 20 01 99 , 20 02 03 , 20 03 02 , 20 03 03 , 20 03 99 , 15 01 05 , 15 01 10 *

3.1.4   Metode za pripravo ocene sestave nastalih mešanih komunalnih odpadkov na material

3.1.5   Ocenjeni delež odpadkov iz gospodinjstev v komunalnih odpadkih (v %) in opis izračuna ocene

3.1.6   Pristopi pri izključevanju odpadkov, ki po naravi in sestavi niso podobni odpadkom iz gospodinjstev, zlasti kar zadeva:

—	odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo iz komercialnih in industrijskih virov, ki ni podobna odpadkom iz gospodinjstev, in

—	vrste odpadkov iz gospodinjstev, ki niso del komunalnih odpadkov, kot so gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov.

3.1.7   Razlaga ocen, ki se uporabljajo za kritje vrzeli v podatkih o nastalih komunalnih odpadkih glede količin odpadkov iz gospodinjstev (na primer zaradi nepopolne pokritosti gospodinjstev v sistemih za zbiranje) in podobnih odpadkov (na primer zaradi nepopolne pokritosti podobnih odpadkov v podatkih o zbiranju odpadkov)

3.1.8   Razlike v primerjavi s podatki, sporočenimi v prejšnjih letih

Razlaga katerih koli pomembnih metodoloških sprememb pristopa za zbiranje podatkov o komunalnih odpadkih, ki se je uporabljal v tekočem referenčnem letu, glede na pristop, ki se je uporabljal v prejšnjih referenčnih letih (zlasti retrospektivne revizije, njihova narava in ali je treba za določeno leto označiti prekinitev zaporedja).

Podrobna razlaga vzrokov za razliko v tonaži za katero koli sestavino komunalnih odpadkov, ki kaže več kot 10-odstotno odstopanje od podatkov, predloženih za prejšnje referenčno leto.

Sestavina komunalnih odpadkov	Sprememba (%)	Glavni razlog za spremembo

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2   Ravnanje s komunalnimi odpadki

3.2.1   Razvrstitev postopkov obdelave

Podatki o uporabljeni razvrstitvi postopkov obdelave (če se uporabi standardna razvrstitev, kot so oznake postopka odstranjevanja ali postopka predelave iz prilog I in II k Direktivi 2008/98/ES, se sklicujte na njeno ime ali navedite in opišite vse ustrezne uporabljene kategorije).

3.2.2   Opis metod za določanje količine obdelanih komunalnih odpadkov (označite s križcem)

Metode zbiranja podatkov/vrsta komunalnih odpadkov	Upravni podatki	Raziskave	Elektronski register	Podatki od izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki	Podatki od občin	Podatki iz sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca	Drugo (navedite)
Skupno
Kovine
Steklo
Plastika
Papir in karton
Biološki odpadki
Les
Tekstil
Električna in elektronska oprema
Baterije
Kosovni odpadki
Mešani odpadki
Drugo (navedite)

Dodatne informacije o metodologiji, vključno s kombinacijo uporabljenih metod.

3.2.3   Priprava za ponovno uporabo

Opis izračuna količin, evidentiranih v okviru priprave za ponovno uporabo.

3.2.4   Opis uporabljenih točk tehtanja za recikliranje, na primer na točki izračuna ali pri izhodu iz postopka sortiranja z odštetjem neciljnih materialov, če je to primerno, in meril za prenehanje statusa odpadka itd., vključno s spremembami na regionalni in lokalni ravni ter za odpadke iz gospodinjstev in podobne odpadke, kjer je to ustrezno

Sestavina komunalnih odpadkov	Opis uporabljenih točk tehtanja
Kovine
Kovine v pepelu iz kotla po sežigu (PKS)
Steklo
Plastika
Papir in karton
Biološki odpadki
Les
Tekstil
Električna in elektronska oprema
Baterije
Kosovni odpadki
Drugo

Podroben opis metodologije, uporabljene za izračun količine neciljnih materialov, ki so bili odstranjeni med točkami tehtanja in točkami izračuna, kjer je to ustrezno.

3.2.5   Opis metodologije, uporabljene za določitev količine recikliranih materialov, ki jo vsebujejo odpadki, sestavljeni iz več materialov, na material

3.2.6   Uporaba povprečnih stopenj izgube (PSI)

Opis sortiranih odpadkov, za katere se uporabijo PSI, vrste naprav za razvrščanje odpadkov, za katere veljajo različne PSI, metodološki pristop k izračunu PSI na takih točkah, vključno s statistično točnostjo morebitnih uporabljenih raziskav ali naravo morebitnih tehničnih specifikacij.

Sortirani odpadni material in vrsta naprave za razvrščanje odpadkov	Uporabljena PSI (v %)	Opis

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2.7   Pripisovanje odpadkov komunalnim in nekomunalnim virom na točki tehtanja

Opis metodologije, uporabljene za izključitev nekomunalnih odpadkov (sprejemljivi so združeni podatki za naprave podobne vrste).

Odpadni material/kode odpadkov	Vrsta naprave	Delež komunalnih odpadkov (%)	Opis uporabljenih metodologij za izračun deleža

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2.8   Pripisovanje odpadkov različnim državam članicam na točki tehtanja

Opis metodologije, uporabljene za izključitev odpadkov, ki izvirajo iz drugih držav članic ali tretjih držav (sprejemljivi so združeni podatki za naprave podobne vrste).

Odpadni material/kode odpadkov	Vrsta naprave	Delež odpadkov iz države članice (%)	Opis uporabljenih metodologij za izračun deleža

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2.9   Recikliranje bioloških komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno ali se ne ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka (velja do leta 2026)

Informacije o ukrepih za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prvega pododstavka člena 11a(4) Direktive 2008/98/ES o recikliranju bioloških komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno ali se ne ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka.

3.2.10   Biološki komunalni odpadki, ločeni in reciklirani na kraju nastanka

Splošni opis uporabljene metodologije, vključno z uporabo neposrednega in posrednega tehtanja ter uporabo poenostavljene metodologije za tehtanje bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka.

Opis metod, uporabljenih za izračun števila aktivnih reciklažnih enot ali števila oseb, vključenih v recikliranje bioloških komunalnih odpadkov, ločenih na kraju nastanka, s pomočjo registrov ali raziskav in za zagotovitev, da število aktivnih reciklažnih enot vključuje le tiste reciklažne enote, ki jih povzročitelji odpadkov dejavno uporabljajo.

Opis metod za določitev količin bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, v skladu s formulami iz Priloge II.

Podroben opis raziskav, vključno z njihovo periodičnostjo, podvzorci ter stopnjami in intervali zaupanja.

Opis ukrepov za zagotovitev, da sporočene količine bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, niso precenjene (vključno z uporabo koeficienta, povezanega z izgubo vlage).

Opis ukrepov za zagotovitev, da je obdelava bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, izvedena ustrezno ter da se reciklirani izhodni produkti uporabljajo tako, da koristijo kmetijstvu ali pomenijo ekološko izboljšanje.

3.2.11   Izračun recikliranih kovin, izločenih po sežigu komunalnih odpadkov

Podroben opis metode za zbiranje podatkov za izračun količine kovin, ločenih od pepela iz kotla po sežigu.

Opis pristopa, uporabljenega za tehtanje skupne količine koncentrata, ločenega od pepela iz kotla po sežigu.

Opis metode za oceno povprečne ravni vsebnosti kovin v skupni količini koncentrata, vključno z zanesljivostjo morebitnih opravljenih raziskav.

Opis metode za oceno deleža komunalnih odpadkov, ki vstopajo v sežigalnice, vključno z zanesljivostjo morebitnih opravljenih raziskav.

3.2.12   Druga predelava odpadkov

Opis in delež (%) različnih postopkov obdelave odpadkov, sporočenih v sklopu kategorije „Druga predelava“ v preglednici v delu A.

3.2.13   Informacije o pomenu začasnega skladiščenja odpadkov za količine obdelanih odpadkov v danem letu in vse ocene odpadkov, ki se reciklirajo v tekočem referenčnem letu po začasnem skladiščenju v prejšnjih referenčnih letih, in odpadkov, ki se bodo začasno skladiščili v tekočem referenčnem letu

3.2.14   Razlike v primerjavi s podatki, sporočenimi v prejšnjih referenčnih letih

Bistvene metodološke spremembe metode izračuna, ki se je uporabljala v tekočem referenčnem letu, glede na metodo izračuna, ki se je uporabljala v prejšnjih referenčnih letih, če te obstajajo (zlasti retrospektivne revizije, njihova narava in ali je treba za določeno leto označiti prekinitev zaporedja).

Podrobna razlaga vzrokov za razliko v tonaži (kateri tokovi odpadkov, sektorji ali ocene so povzročili razliko in temeljni vzrok za to) za katero koli sestavino recikliranih komunalnih odpadkov, ki kaže več kot 10-odstotno odstopanje od podatkov, predloženih za prejšnje referenčno leto.

Sestavina komunalnih odpadkov	Sprememba (%)	Glavni razlog za spremembo

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2.15   Preverjanje podatkov o recikliranju komunalnih odpadkov

Sestavina komunalnih odpadkov	Postopek preverjanja
	Navzkrižno preverjanje (da/ne)	Preverjanje časovnih vrst (da/ne)	Revizija (da/ne)	Opis postopka preverjanja
Kovine
Kovine v pepelu iz kotla po sežigu (PKS)
Steklo
Plastika
Papir in karton
Biološki odpadki
Les
Tekstil
Električna in elektronska oprema
Baterije
Kosovni odpadki
Mešani odpadki
Drugo

4.   Točnost podatkov

4.1.1   Opis glavnih vprašanj, ki vplivajo na točnost podatkov o nastajanju in obdelavi komunalnih odpadkov, vključno z napakami v zvezi z vzorčenjem, pokritostjo, tehtanjem, obdelavo in neodzivnostjo

4.1.2   Razlaga obsega in veljavnosti raziskav za zbiranje podatkov o nastajanju in obdelavi komunalnih odpadkov

4.1.3   Statistične raziskave, ki se uporabljajo v povezavi z nastajanjem in obdelavo komunalnih odpadkov

Sestavina komunalnih odpadkov	Leto	Delež populacije, vključene v raziskavo	Podatki (tone)	Stopnja zaupanja	Toleranca	Podrobnosti o prilagoditvah od leta raziskave do tekočega leta	Druge podrobnosti

Če je ustrezno, dodajte vrstice

IV.   Zaupnost

Utemeljitev za zadržanje objave določenih delov tega poročila o preverjanju kakovosti, kjer se to zahteva.

V.   Glavna nacionalna spletišča, referenčni dokumenti in objave

C.   OBLIKA POROČILA O UKREPIH, SPREJETIH V SKLADU S ČLENOM 11A(3) IN ČLENOM 11A(8) DIREKTIVE 2008/98/ES

1.   Podroben opis sistema za nadzor kakovosti in sledljivost komunalnih odpadkov iz člena 11a(3) in člena 11a(8) Direktive 2008/98/ES

2.   Nadzor kakovosti in sledljivost komunalnih odpadkov, obdelanih zunaj države članice

Sestavina komunalnih odpadkov	Končna obdelava se izvede v državi članici (da/ne)	Odpremljeni v drugo državo članico EU (da/ne)	Izvoženi iz EU (da/ne)	Opis posebnih ukrepov za nadzor kakovosti in sledljivost komunalnih odpadkov, zlasti kar zadeva zbiranje, spremljanje in potrjevanje podatkov
Kovine
Kovine v pepelu iz kotla po sežigu (PKS)
Steklo
Plastika
Papir in karton
Biološki odpadki
Les
Tekstil
Električna in elektronska oprema
Baterije
Kosovni odpadki
Mešani odpadki
Drugo

3.   Podroben opis ukrepov za zagotovitev, da lahko izvoznik dokaže, da pošiljka odpadkov izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in da je bila obdelava odpadkov zunaj Unije izvedena v pogojih, ki so v splošnem enakovredni zahtevam, določenim v ustreznem okoljskem pravu Unije.

---

(1)  Količina nastalih odpadkov na material lahko temelji na podatkih o ločeno zbranih odpadkih in na ocenah, ki izhajajo iz redno posodobljenih raziskav o sestavi komunalnih odpadkov. Kjer tovrstne raziskave niso na voljo, se lahko uporabi kategorija mešanih odpadkov.

(2)  To vključuje sežiganje z energijsko predelavo in ponovno predelavo odpadkov, ki se bodo uporabljali kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Teža odpadkov, ki se energetsko predelajo, na material lahko temelji na ocenah, ki izhajajo iz redno posodobljenih raziskav o sestavi komunalnih odpadkov. Kjer tovrstne raziskave niso na voljo, se lahko uporabi kategorija mešanih odpadkov.

(3)  To izključuje pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in energijsko predelavo ter vključuje zasipanje.

(4)  Kovine, izločene po sežigu komunalnih odpadkov, se sporočajo ločeno in se ne vključijo v vrstico za kovine in skupno količino odpadkov, ki vstopajo v postopke energijske predelave.

(5)  Biološki odpadki, ločeni in reciklirani na kraju nastanka, se sporočajo ločeno in se ne vključijo v vrstico za biološke odpadke.

(6)  To vključuje odpadke velikih dimenzij, ki zahtevajo posebno zbiranje in obdelavo, na primer pohištvo in žimnice.

(7)  Kode odpadkov, ki so bile oblikovane z Odločbo 2000/532/ES.

(8)  Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

PRILOGA VI

PODATKI O MINERALNIH IN SINTETIČNIH MAZIVIH TER INDUSTRIJSKIH IN ODPADNIH OLJIH IZ ČLENA 7(3)

A.   OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV

Preglednica 1

Sporočanje podatkov o dajanju mineralnih in sintetičnih maziv in industrijskih olj na trg ter o obdelavi odpadnih olj

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Olja, dana na trg (5) (t)

Nastalo odpadno olje (6) (suho olje) (t)

Ločeno zbrana (7) odpadna olja (t)

Izvožena (8) odpadna olja (t)

Uvožena (9) odpadna olja (t)

Regeneracija (10) (t)

Drugo recikliranje (11) (t)

Energijska predelava (12) (R1) (t)

Odstranjevanje (13) (t)

Vključuje vodo

Suho olje (14)

Vključuje vodo

Suho olje (14)

Vključuje vodo

Suho olje (14)

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Motorna olja in olja prestavnih mehanizmov (1)

Industrijska olja (2)

Industrijska olja (samo emulzije) (3)

Olja in koncentrati iz postopkov ločevanja (4)

Temno senčena polja: poročanje ni potrebno. (10-13) Sporočene količine se nanašajo na ločeno zbrano odpadno olje. Vsota vrednosti za suho olje v stolpcih 6 do 9 mora biti enaka vsoti vrednosti za suho olje v stolpcu 3, ki je prilagojena glede na izvožena in uvožena odpadna olja (stolpec 3 – stolpec 4 + stolpec 5 = stolpec 6 + stolpec 7 + stolpec 8 + stolpec 9). V skladu z opredelitvijo pojma regeneracije odpadnih olj iz člena 3(18) Direktive 2008/98/ES in brez upoštevanja regeneriranih olj, ki se uporabljajo za energijsko predelavo ali kot goriva.

Preglednica 2

Sporočanje podatkov v zvezi z obdelavo odpadnih olj

1	2	3	4	5
Vrsta izhodnega produkta pri predelavi	Regeneracija (10) (t)	Drugo recikliranje (t)	Energijska predelava ali predelava v materiale, ki se bodo uporabljali kot goriva (vključno z regeneriranimi olji, ki se uporabljajo kot goriva) (t)	Odstranjevanje (D 10) (t)
Regenerirano bazno olje – skupina I (11)  (12)
Regenerirano bazno olje – skupina II (13)
Regenerirano bazno olje – skupina III (14)
Regenerirano bazno olje – skupina IV (15)
Reciklirani proizvodi (16) (navedite)
Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – lahko kurilno olje
Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – destilat kurilnega olja
Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – težko kurilno olje
Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – predelano kurilno olje
Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – obdelano kurilno olje
Energijska predelava na kraju nastanka (17)
Drugo (navedite in po potrebi dodajte vrstice)
Temno senčena polja: poročanje ni potrebno.

Preglednica 3

Sporočanje podatkov o dajanju mineralnih in sintetičnih maziv in industrijskih olj na trg ter o obdelavi odpadnih olj, ki niso navedeni v preglednici 1

1

2

3

4

5

6

7

Zbrana (1) odpadna olja (t)

Izvožena (2) odpadna olja (t)

Uvožena (3) odpadna olja (t)

Odstranjevanje (4) (D 10) (t)

Regeneracija (t) (5)

Drugo recikliranje (6) (t)

Energijska predelava (t) (7)

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Procesna olja

Nemazalna industrijska olja

Masti

Izvlečki iz rafinacije maziv

Ladijska olja

Svetlo senčena polja: poročanje je prostovoljno. (1–7) Za pojasnila uporabljenih izrazov glej stolpce 3 do 9 v preglednici 1 in ustrezne opombe.

Preglednica 4

Referenčne vrednosti za izračun nastalega odpadnega olja

	1
	Frakcije olj, danih na trg (%)
Motorna olja in olja prestavnih mehanizmov
Motorna olja	52
Olja prestavnih mehanizmov	76
Industrijska olja
Strojna olja	50
Hidravlična olja	75
Olja za turbine	70
Transformatorska olja	90
Olja za prenos toplote	90
Kompresorska olja	50
Bazna olja	50
Olja za obdelavo kovin, ki se uporabljajo v emulzijah	49

B.   OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOŽENO PODATKOM IZ DELA A

I.   Splošne informacije

1.   Država članica:

2.   Organizacija, ki predloži podatke in opis:

3.   Kontaktna oseba/kontaktni podatki:

4.   Referenčno leto:

5.   Datum priprave/različica:

6.   Povezava do podatkov, ki jih je objavila država članica (če jih je objavila):

II.   Informacije o oljih, danih na trg, in odpadnih oljih

1.   Metode zbiranja podatkov (ustrezni stolpec je treba označiti s križcem, izpolni se zadnji stolpec)

Metode zbiranja podatkov/podatkovni niz	Upravni podatki	Raziskave	Elektronski register	Podatki od izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki	Podatki iz sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca	Drugo (navedite)	Podroben opis metodologije
Olja, dana na trg
Zbrana odpadna olja
Regeneracija odpadnih olj
Drugo recikliranje odpadnih olj
Energijska predelava odpadnih olj
Odstranjevanje odpadnih olj

Če je ustrezno, za obdelavo posebnih vrst odpadnih olj dodajte vrstice.

2.   Opis metodologije, ki se uporablja pri določanju količine nastalega odpadnega olja

3.   Opis metode, ki se uporablja pri določanju vsebnosti suhega olja v odpadnem olju (npr. kemijska analiza vsebnosti vode, strokovno znanje itd.)

4.   Opis izhodnih produktov obdelanih odpadnih olj, navedenih v okviru kategorije „Drugo recikliranje“, in navedba njihovih količin

5.   Opis metode za določitev količine baznih olj, ki se uporabljajo kot goriva

6.   Podatki o obdelavi odpadnih olj zunaj države članice

7.   Podroben opis posebnih ukrepov za nadzor kakovosti in sledljivost odpadnih olj, zlasti kar zadeva spremljanje in potrjevanje podatkov

8.   Opis virov podatkov v zvezi z obdelavo odpadnih olj v drugi državi članici ali zunaj Unije (npr. Uredba (ES) št. 1013/2006 ali primarni podatki, ki jih sporoči izvajalec obdelave) in kakovosti podatkov

9.   Opis morebitnih težav pri zbiranju podatkov od izvajalcev obdelave s sedežem v drugi državi članici ali zunaj Unije

10.   Opis ukrepov za zagotovitev, da lahko izvoznik odpadnih olj zunaj Unije dokaže, da pošiljka odpadkov izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 1013/2006 in da je bila obdelava odpadkov zunaj Unije izvedena v pogojih, ki so v splošnem enakovredni zahtevam, določenim v ustreznem okoljskem pravu Unije

11.   Točnost podatkov

11.1   Opis glavnih vprašanj, ki vplivajo na kakovost in točnost podatkov o nastajanju, zbiranju in obdelavi odpadnih olj, vključno z napakami v zvezi z vzorčenjem, pokritostjo, tehtanjem, obdelavo in neodzivnostjo

11.2   Popolnost zbiranja podatkov o mineralnih in sintetičnih mazivih ter industrijskih in odpadnih oljih

Podrobne informacije o tem, kako viri podatkov zajemajo vse količine mineralnih in sintetičnih maziv ter industrijskih olj, danih na trg, in zbranih in obdelanih odpadnih olj, ter o vseh količinah, dodanih z uporabo ocen, vključno z načinom določanja ocen in deležem, v katerem se te upoštevajo v skupni količini ustreznih podatkovnih nizov

11.3   Razlike glede na podatke iz prejšnjega referenčnega leta

Pomembne metodološke spremembe metode izračuna za tekoče referenčno leto glede na metodo izračuna, uporabljeno za prejšnja leta

Podrobna razlaga vzrokov za razliko v tonaži (katera odpadna olja, sektorji ali ocene so povzročili razliko in temeljni vzrok za to) za katero koli kategorijo obdelanih odpadnih olj, ki kaže več kot 10-odstotno odstopanje od podatkov, predloženih za prejšnje referenčno leto

Kategorija in obdelava odpadnega olja	Sprememba (%)	Glavni razlog za spremembo

Če je ustrezno, dodajte vrstice.

III.   Zaupnost

Utemeljitev za zadržanje objave določenih delov tega poročila, kjer se to zahteva

IV.   Glavna nacionalna spletišča, referenčni dokumenti in objave

To vključuje poročila, ki obravnavajo vidike kakovosti podatkov, pokritost ali druge vidike izvrševanja, kot so poročila o najboljši praksi glede zbiranja in obdelave odpadnih olj, ter poročila o uvozu, izvozu ali izgubah olj.

---

(1)  Vključno z motornimi olji in olji prestavnih mehanizmov (avtomobilski, letalski, pomorski, industrijski in drugi sektorji); razen masti in ladijskih olj.

(2)  Vključno s strojnimi olji, hidravličnimi olji, olji za turbine, transformatorskimi olji, olji za prenos toplote, kompresorskimi olji, baznimi olji; razen masti in olj za emulzije.

(3)  Vključno z olji za obdelavo kovin; če poročanje na nacionalni ravni ne razlikuje med industrijskimi olji, ki se uporabljajo v emulzijah ali kako drugače, se lahko predložijo združeni podatki o industrijskih oljih, tako da se navedejo v vrstici „Industrijska olja“.

(4)  Samo odpadna olja pod kodo 190207* Odločbe 2000/532/ES.

(5)  Olja, dana na trg v državi članici, ob upoštevanju izgub pri izvozu (npr. izvoz osebnih avtomobilov) in uvoznih dobičkov (npr. uvoz osebnih avtomobilov).

(6)  Količina odpadnih olj, ob upoštevanju izgub pri ravnanju in izgub med uporabo. Količine nastalega odpadnega olja se lahko izračunajo na podlagi nacionalne statistike ali z uporabo referenčnih vrednosti iz preglednice 4.

(7)  Ločeno zbrana odpadna olja. Če se količina zbranih odpadnih olj določa glede na prostornino, se ustrezna masa določi z uporabo pretvorbenega faktorja 0,9 t/m3.

(8)  Odpadno olje, izvoženo v drugo državo (glede na kategorije odpadkov iz Uredbe (ES) št. 1013/2006).

(9)  Odpadno olje, ki je nastalo v drugi državi in je bilo uvoženo iz navedene države (glede na kategorije odpadkov iz Uredbe (ES) št. 1013/2006).

(11)  Recikliranje, razen regeneracije, npr. kot spajkalno olje.

(12)  Vključno z uporabo predelanih olj kot goriv v skladu z opredelitvijo pojma predelave iz člena 3(15) Direktive 2008/98/ES.

(13)  Postopek odstranjevanja „D 10 Sežiganje na kopnem“, kot je določeno v Prilogi I k Direktivi 2008/98/ES.

(14)  Odpadno olje brez vsebnosti vode. Vsebnost suhega olja se določi z merjenjem vsebnosti vode. Za odpadna olja, razen emulzij, se lahko vsebnost suhe snovi določi tudi na podlagi 8-odstotne vsebnosti vode. Za suho olje v emulzijah industrijskih olj se lahko vsebnost suhe snovi določi tudi na podlagi 90-odstotne vsebnosti vode.

(10)  Količina regeneriranih olj. Vsota vnosov v stolpcu 2 preglednice 2, deljena z vsoto vnosov v stolpcu 6 preglednice 1, ustreza učinkovitosti pretvorbe regeneracije olja.

(11)  Bazno olje iz skupine I vsebuje manj kot 90 % nasičenih maščobnih kislin in/ali več kot 0,03 % žvepla in ima indeks viskoznosti najmanj 80 in manj kot 120.

(12)  Če poročanje na nacionalni ravni ne razlikuje med skupinami I–IV, se lahko predložijo združeni podatki o regeneriranih baznih oljih, tako da se navedejo v vrstici „Drugo“.

(13)  Bazno olje iz skupine II vsebuje najmanj 90 % nasičenih maščobnih kislin in/ali največ 0,03 % žvepla in ima indeks viskoznosti najmanj 80 in manj kot 120.

(14)  Bazno olje iz skupine III vsebuje najmanj 90 % nasičenih maščobnih kislin in/ali največ 0,03 % žvepla in ima indeks viskoznosti najmanj 120.

(15)  Bazna olja iz skupine IV so polialfaolefini. Bazno olje, ki ni vključeno v skupine I–IV, se navede v vrstici „Drugo“.

(16)  Vključuje reciklirane proizvode, ki nastajajo pri drugih vrstah recikliranja odpadnih olj, navedenih v stolpcu 7 preglednice 1.

(17)  Energijska predelava na kraju nastanka pomeni predelavo odpadnih olj s pomočjo notranje porabe energije, npr. v rafineriji.