This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32018R1563
Council Regulation (Euratom) 2018/1563 of 15 October 2018 on the Research and Training Programme of the European Atomic Energy Community (2019–2020) complementing the Horizon 2020 Framework Programme for Research and Innovation, and repealing Regulation (Euratom) No 1314/2013
Uredba Sveta (Euratom) 2018/1563 z dne 15. oktobra 2018 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019-2020), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013
Uredba Sveta (Euratom) 2018/1563 z dne 15. oktobra 2018 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019-2020), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013
ST/12431/2018/INIT
UL L 262, 19.10.2018, p. 1–19
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2020; razveljavil 32021R0765
|
19.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 262/1 |
UREDBA SVETA (Euratom) 2018/1563
z dne 15. oktobra 2018
o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019-2020), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti prvega odstavka člena 7 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Znanstvenim in tehničnim odborom,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Eden od ciljev Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je prispevati k izboljšanju življenjskega standarda v državah članicah, tudi s spodbujanjem in zagotavljanjem jedrskih raziskav v državah članicah ter njihovim dopolnjevanjem z izvajanjem programa Skupnosti za raziskave in usposabljanje. |
|
(2) |
Jedrske raziskave lahko prispevajo k družbeni in gospodarski blaginji ter okoljski trajnosti z izboljševanjem jedrske varnosti in zaščite ter zaščite pred sevanjem. Enako pomemben je tudi potencialen prispevek jedrskih raziskav k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način. |
|
(3) |
V vmesni oceni programa za raziskave in usposabljanje za obdobje 2014–2018 Skupnosti, ki je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (Euratom) št. 1314/2013 (2) (v nadaljnjem besedilu: program za obdobje 2014–2018), je bilo ugotovljeno, da je ukrepanje primerno in je še naprej bistveno pri obravnavanju izzivov na področju jedrske varnosti, zaščite in zaščitnih ukrepov, ravnanja z radioaktivnimi odpadki, zaščite pred sevanjem in fuzijske energije. |
|
(4) |
Da bi se zagotovila kontinuiteta jedrskih raziskav na ravni Skupnosti, je treba vzpostaviti program za raziskave in usposabljanje Skupnosti za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: program za obdobje 2019–2020). Program za obdobje 2019-2020 bi moral imeti iste cilje kot program za obdobje 2014–2018, podpirati iste dejavnosti in uporabljati isti način izvajanja, ki se je izkazal za učinkovitega in primernega za namene doseganja ciljev programa za obdobje 2014–2018. |
|
(5) |
S podpiranjem jedrskih raziskav bo program za obdobje 2019-2020 prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), in olajšal izvajanje strategije Evropa 2020 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora. |
|
(6) |
Ne glede na morebitne učinke jedrske energije za oskrbo z energijo in gospodarski razvoj pa lahko hude jedrske nesreče ogrožajo zdravje ljudi. Zato bi bilo treba v okviru programa za obdobje 2019-2020 kar največ pozornosti nameniti jedrski varnosti in, kadar je potrebno, vidikom zaščite, s čimer se ukvarja Skupno raziskovalno središče (JRC). |
|
(7) |
V Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: načrt SET) iz sklepov z zasedanja Sveta v Bruslju dne 28. februarja 2008 je predviden pospešen razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Evropski svet je na zasedanju 4. februarja 2011 sklenil, da bodo Unija in njene države članice spodbujale naložbe v obnovljive vire energije ter varne in trajnostne nizkoogljične tehnologije ter da se bodo usmerile v izvajanje tehnoloških prednostnih nalog, določenih v načrtu SET. Vsaka država članica se lahko še naprej sama odloči, katere vrste tehnologij želi podpirati. |
|
(8) |
Ker imajo vse države članice jedrske objekte ali uporabljajo radioaktivne materiale zlasti v medicinske namene, je Svet v svojih sklepih z zasedanja 1. in 2. decembra 2008 v Bruslju opozoril na stalno potrebo po strokovnem znanju na jedrskem področju, pridobljenem zlasti prek ustreznega izobraževanja in usposabljanja, ki sta povezana z raziskavami in usklajena na ravni Skupnosti. |
|
(9) |
Čeprav se lahko vsaka država članica sama odloči, ali bo izkoriščala jedrsko energijo ali ne, se opaža tudi, da je jedrska energija v različnih državah različno pomembna. |
|
(10) |
S podpisom sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER (4) se je Skupnost odločila za sodelovanje v izgradnji projekta ITER (v nadaljnjem besedilu: ITER) in njegovem prihodnjem izkoriščanju. Prispevek Skupnosti se upravlja prek „Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije (Fuzija za energijo)“, ustanovljenega z Odločbo Sveta 2007/198/Euratom (5). |
|
(11) |
Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja. Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva usmeritev evropskega fuzijskega programa v pripravo skupnega programa dejavnosti za izvajanje tega časovnega načrta. Da bi zaščitili dosežke potekajočih raziskovalnih dejavnosti na področju fuzije ter dolgoročne zaveze zainteresiranih strani na tem področju in sodelovanje med njimi, bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo podporo Skupnosti. Večji poudarek bi bilo treba nameniti predvsem dejavnostim v podporo ITER, pa tudi razvoju in izgradnji predstavitvenega reaktorja, po potrebi pa tudi dejavnejšemu sodelovanju zasebnega sektorja. To racionalizacijo in preusmeritev bi bilo treba doseči brez ogrožanja vodilne vloge Evrope v znanstveni skupnosti na področju fuzije. |
|
(12) |
JRC bi moralo še naprej zagotavljati neodvisno in k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo pri oblikovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju politik Skupnosti, zlasti pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske varnosti in zaščite. Da bi kar najbolj izkoristili človeške vire in preprečili podvajanje raziskav v Uniji, bi bilo treba vsako novo dejavnost, ki jo izvaja JRC, preučiti z vidika skladnosti z dejavnostmi, ki že potekajo v državah članicah. Varnostni vidiki v okvirnem programu Obzorje 2020 bi morali biti omejeni na neposredne ukrepe JRC. |
|
(13) |
JRC bi moralo še naprej ustvarjati dodatne vire prek konkurenčnih dejavnosti, vključno s sodelovanjem v posrednih ukrepih programa za obdobje 2019-2020, delom za tretje strani in v manjšem obsegu izkoriščanjem intelektualne lastnine. |
|
(14) |
V interesu vseh držav članic je, da Unija oblikuje okvir v podporo skupnim vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti, zaščiti pred sevanjem in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Za to so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC bistveno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmeril na prednostne naloge politike Unije. |
|
(15) |
Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo ter okrepilo javno zaupanje v znanost, bi moral program za obdobje 2019-2020 dajati prednost ozaveščeni udeležbi državljanov in civilne družbe v raziskovalnih in inovativnih vsebinah s spodbujanjem izobraževanja na področju znanosti, olajšanjem dostopa do znanstvenih spoznanj, razvijanjem odgovornih programov na področju raziskav in inovacij, ki ustrezajo pomislekom in pričakovanjem državljanov in civilne družbe, ter z olajšanjem njihovega sodelovanja v dejavnostih v okviru programa za obdobje 2019-2020. |
|
(16) |
Izvajanje programa za obdobje 2019-2020 bi se moralo odzivati na razvijajoče se priložnosti in potrebe glede znanosti in tehnologije, industrije, politik in družbe. Programi bi se zato morali oblikovati v tesnem sodelovanju z deležniki iz vseh zadevnih sektorjev, zagotoviti pa bi se morala zadostna prilagodljivost spremembam. Med programom za obdobje 2019-2020 bi lahko uporabili zunanje svetovanje, tudi z uporabo ustreznih struktur, kot so evropske tehnološke platforme. |
|
(17) |
Potreba po nadaljevanju jedrskih raziskav na evropski ravni je bila izpostavljena v zaključkih razprav s simpozija „Koristi in omejitve raziskav jedrske fisije za nizkoogljično gospodarstvo“, ki sta ga organizirala Komisija in Evropski ekonomsko-socialni odbor 26. in 27. februarja 2013 v Bruslju in ki je temeljil na interdisciplinarni študiji, v katero so bili med drugim vključeni strokovnjaki s področij energije, ekonomije in družboslovja. |
|
(18) |
Program za obdobje 2019-2020 bi moral prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti priporočilu Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (6), skupaj z drugimi zadevnimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v povezavi z evropskim raziskovalnim prostorom, obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj. |
|
(19) |
Dejavnosti, razvite v okviru programa za obdobje 2019-2020, bi morale biti usmerjene v spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij, zlasti z obravnavanjem temeljnih vzrokov za neenakost med spoloma in izkoriščanjem vseh potencialov žensk in moških v raziskavah ter vključevanjem vidika spolov v vsebino projektov, da se izboljša kakovost raziskav in spodbujajo inovacije. Dejavnosti bi morale biti usmerjene tudi v udejanjanje načel glede enakosti med ženskami in moškimi iz členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). |
|
(20) |
Pri dejavnostih s področja raziskav in inovacij, ki jih podpira program za obdobje 2019-2020, bi se morala upoštevati temeljna etična načela. Po potrebi bi bilo treba glede energetskih vprašanj upoštevati mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter omejiti uporabo živali pri raziskavah in poskusih, da bi jo lahko kasneje povsem opustili. Vse dejavnosti bi bilo treba izvajati ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi. |
|
(21) |
Doseči bi bilo treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa za obdobje 2019-2020 in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sodelovanju malih in srednjih podjetij. |
|
(22) |
Program za obdobje 2019-2020 bi moral spodbujati sodelovanje s tretjimi državami, zlasti na področju varnosti, ki bi temeljilo na skupnem interesu in vzajemnih koristih ter zlasti spodbujalo nenehno izboljševanje jedrske varnosti. |
|
(23) |
Da bi ohranili enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ki so dejavna na notranjem trgu, bi bilo treba financiranje, ki ga zagotavlja program za obdobje 2019-2020, zasnovati v skladu s pravili o državni pomoči, da bi zagotovili učinkovitost javne porabe in preprečili izkrivljanje trga, npr. izrivanje zasebnega financiranja, vzpostavljanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij. |
|
(24) |
Potrebo po novem pristopu k nadzoru in obvladovanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je Evropski svet ugotovil v svojih sklepih z dne 4. februarja 2011, v katerih je pozval k vzpostavitvi novega ravnovesja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (7) pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja raziskav v Uniji bolj temeljiti na zaupanju do udeležencev in dopuščati večja tveganja. |
|
(25) |
Finančne interese Evropske unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, kar zajema preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in po potrebi kazni. Revidirana strategija nadzora, ki je namesto na zmanjšanje deleža napak usmerjena v nadzor, ki temelji na tveganju, in v odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence. |
|
(26) |
Zagotoviti je treba dobro finančno poslovodenje programa za obdobje 2019-2020 in njegovo čim bolj učinkovito in uporabnikom prijazno izvajanje ob sočasnem zagotavljanju pravne varnosti in dostopnosti programa za obdobje 2019-2020 za vse udeležence. Treba je zagotoviti skladnost z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) ter zahtevami za poenostavitev in boljšo zakonodajo. |
|
(27) |
Da bi s poenostavljenimi postopki zagotovili kar najučinkovitejše izvajanje in enostaven dostop vseh udeležencev ter zanje oblikovali skladen, celovit in pregleden okvir, bi morala za sodelovanje v programu za obdobje 2019-2020 in razširjanje rezultatov raziskav z določenimi prilagoditvami ali izjemami veljati pravila, ki se uporabljajo za okvirni program Obzorje 2020 in so določena v Uredbi (EU) št. 1291/2013. |
|
(28) |
Da bi se omogočila kar najučinkovitejša uporaba dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, določenih v okvirnem programu Obzorje 2020, in da bi se hkrati ohranjala posebna narava ukrepov v okviru programa za obdobje 2019-2020 ter v celoti uporabil razpoložljivi proračun, bi morala biti vračila, ki izhajajo iz katerih koli od navedenih finančnih instrumentov zaradi neuporabe sredstev, ki so na voljo v okviru programa za obdobje 2019-2020 ali programa za obdobje 2014–2018, neposredno na voljo programu za obdobje 2019-2020. |
|
(29) |
Pomembno je še naprej spodbujati izkoriščanje intelektualne lastnine, ki jo razvijejo udeleženci, ob varovanju legitimnih interesov drugih udeležencev in Skupnosti v skladu s poglavjem 2 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom). |
|
(30) |
Jamstveni skladi za udeležence, ki jih upravlja Komisija in so vzpostavljeni v skladu z Uredbo Sveta (Euratom) št. 1908/2006 (9) in Uredbo Sveta (Euratom) št. 139/2012 (10), so se izkazali za pomemben zaščitni mehanizem pri zmanjševanju tveganj v zvezi z zneski, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Jamstveni sklad za udeležence, ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), bi moral zajemati tudi ukrepe v skladu s to uredbo. |
|
(31) |
Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje posrednih ukrepov v okviru programa za obdobje 2019-2020, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje delovnih programov in odločanje o odobritvi financiranja posrednih ukrepov. Navedena izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). |
|
(32) |
Za doseganje ciljev programa za obdobje 2019-2020 na ustreznih področjih je treba podpreti medsektorske dejavnosti v okviru programa za obdobje 2019-2020, pa tudi skupaj z dejavnostmi okvirnega programa Obzorje 2020. |
|
(33) |
Za učinkovito upravljanje uspešnosti, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, je treba oblikovati posebne kazalnike uspešnosti, ki se lahko merijo dolgoročno, so realistični in v katerih se odraža namen ukrepa, ustrezajo pa tudi pomembnosti ciljev in dejavnosti. Zagotoviti bi bilo treba ustrezne mehanizme za usklajevanje med izvajanjem in spremljanjem programa za obdobje 2019-2020 na eni strani ter spremljanjem napredka, dosežkov in delovanja evropskega raziskovalnega prostora na drugi strani. |
|
(34) |
O znanstveni in tehnološki vsebini neposrednih ukrepov JRC je potekalo posvetovanje s svetom guvernerjev JRC, ustanovljenim s Sklepom Komisije 96/282/Euratom (13). |
|
(35) |
Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Uredbo (Euratom) št. 1314/2013 razveljaviti. |
|
(36) |
Z Evropskim parlamentom je bilo opravljeno prostovoljno posvetovanje in Evropski parlament je podal mnenje (14) – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
VZPOSTAVITEV
Člen 1
Vzpostavitev
Ta uredba vzpostavlja program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: program za obdobje 2019-2020) ter določa pravila za sodelovanje v tem programu, vključno s sodelovanjem v programih organov financiranja, ki upravljajo sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, in v dejavnostih, ki se izvajajo skupaj na podlagi te uredbe in okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013.
Člen 2
Opredelitve
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„dejavnosti s področja raziskav in inovacij“ pomeni vse dejavnosti raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitvenih dejavnosti in inovacij, vključno s spodbujanjem sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, razširjanjem in optimiziranjem rezultatov ter spodbujanjem usposabljanja in mobilnosti raziskovalcev v Evropski skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost); |
|
(b) |
„neposredni ukrepi“ pomeni raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih Komisija izvaja prek Skupnega raziskovalnega središča (v nadaljnjem besedilu: JRC); |
|
(c) |
„posredni ukrepi“ pomeni raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere Skupnost ali Unija (v nadaljnjem besedilu: Unija) zagotovi finančno podporo in jih izvajajo udeleženci; |
|
(d) |
„javno-zasebno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se partnerji iz zasebnega sektorja, Skupnost in po potrebi drugi partnerji, na primer organi javnega sektorja, zavežejo, da bodo skupaj podpirali razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti; |
|
(e) |
„javno-javno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se organi javnega sektorja ali organi, ki opravljajo javne storitve, na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni s Skupnostjo zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. |
Člen 3
Cilji
1. Splošni cilj programa za obdobje 2019-2020 je izvajanje dejavnosti jedrskih raziskav in usposabljanja s poudarkom na nenehnem izboljševanju jedrske varnosti in zaščite ter zaščite pred sevanjem, da bi na varen, učinkovit in zanesljiv način po možnosti prispevali zlasti k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema. Splošni cilj se uresničuje z dejavnostmi, določenimi v Prilogi I, v obliki neposrednih ali posrednih ukrepov, s katerimi se izpolnjujejo posebni cilji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
2. Posebni cilji posrednih ukrepov programa za obdobje 2019-2020 so:
|
(a) |
podpora varnosti jedrskih sistemov; |
|
(b) |
prispevek k razvoju varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter njihovim ločevanjem in transmutacijo; |
|
(c) |
podpora razvoju in trajnosti strokovnega znanja ter odličnosti na področju jedrske energije v Uniji; |
|
(d) |
podpora zaščiti pred sevanjem in razvoju medicinske uporabe sevanja, med drugim tudi zaščiteni in varni dobavi ter uporabi radioaktivnih izotopov; |
|
(e) |
vse več prikazov uporabnosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih zmogljivosti za fuzijo; |
|
(f) |
postavitev temeljev za prihodnje fuzijske elektrarne z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov; |
|
(g) |
spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije; |
|
(h) |
zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena. |
3. Posebni cilji neposrednih ukrepov programa za obdobje 2019-2020 so:
|
(a) |
izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo jedrskih reaktorjev in goriva, ravnanjem z odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter njihovim ločevanjem in transmutacijo; razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke; |
|
(b) |
izboljšanje jedrske zaščite, vključno z: jedrskimi zaščitnimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakoniti trgovini in jedrsko forenziko; |
|
(c) |
povečanje odličnosti jedrske znanstvene baze za standardizacijo; |
|
(d) |
spodbujanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja; |
|
(e) |
podpora politiki Unije na področju jedrske varnosti in zaščite. |
Svet guvernerjev JRC preuči vsako novo dejavnost, naloženo JRC, da preveri skladnost z dejavnostmi, ki že potekajo v državah članicah.
4. Program za obdobje 2019-2020 se izvaja ob zagotavljanju, da podprte prednostne naloge in dejavnosti ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, oblikovanja politike, trgov in družbe, s čimer se kar najbolj izkoriščajo človeški in finančni viri ter preprečuje podvajanje jedrskih raziskav in razvoja v Uniji.
5. V posebnih ciljih iz odstavkov 2 in 3 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo med obdobjem izvajanja programa za obdobje 2019-2020. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje odzive na nastajajoče priložnosti, krize in nevarnosti, na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije, ter na poskusno izvajanje ukrepov, za katere je predvidena podpora v okviru prihodnjih programov.
Člen 4
Proračun
1. Znesek finančnih sredstev za izvajanje programa za obdobje 2019-2020 znaša 770 220 000 EUR. Ta znesek se razdeli, kot sledi:
|
(a) |
za posredne ukrepe programa za raziskave in razvoj fuzije je namenjenih 349 834 000 EUR; |
|
(b) |
za posredne ukrepe na področju jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem je namenjenih 151 579 000 EUR; |
|
(c) |
za neposredne ukrepe je namenjenih 268 807 000 EUR. |
Za izvajanje posrednih ukrepov programa za obdobje 2019-2020 upravni odhodki Komisije v povprečju znašajo največ 6 % skupnih zneskov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka med trajanjem programa za obdobje 2019-2020.
2. Finančna sredstva programa za obdobje 2019-2020 lahko krijejo stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revidiranja in ocenjevanja, ki so potrebni za upravljanje tega programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije in sestanke strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, in stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena za obdelavo in izmenjavo podatkov, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija zaradi upravljanja programa za obdobje 2019-2020. Stroški za stalne in ponavljajoče se ukrepe, kot so nadzor, revizije in omrežja informacijske tehnologije, se pokrijejo v okviru omejitev za upravne odhodke Komisije, ki so določeni v odstavku 1.
3. Po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobritve vnesejo v proračun po letu 2020, da bodo pokriti stroški tehnične in upravne pomoči, s čimer bo omogočeno upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še ne bodo zaključeni.
4. Če neposredni ukrepi prispevajo k pobudam subjektov, ki jim je Komisija zaupala izvajanje nalog v skladu s členom 6(2) in členom 15, se ta prispevek ne šteje za del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.
5. Proračunske obveznosti se lahko razdelijo na letne obroke. Komisija vsako leto dodeli letne obroke ob upoštevanju napredka pri izvajanju ukrepov, za katere se dodeljuje finančna podpora, ocenjenih potreb in proračuna, ki je na voljo.
Člen 5
Pridruževanje tretjih držav
1. Programu za obdobje 2019-2020 se lahko pridružijo:
|
(a) |
države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih; |
|
(b) |
države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali države ali ozemlja, ki jih zajema evropska sosedska politika in izpolnjujejo vsa naslednja merila:
|
|
(c) |
države ali ozemlja, ki sodelujejo v sedmem okvirnem programu Euratoma ali programu Euratoma za raziskave in usposabljanje za obdobje 2014–2018. |
2. Posebni pogoji glede sodelovanja pridruženih držav v programu za obdobje 2019-2020, vključno s finančnim prispevkom, ki temelji na bruto domačem proizvodu pridružene države, se določijo z mednarodnimi sporazumi med Unijo in pridruženimi državami.
NASLOV II
IZVAJANJE
POGLAVJE I
Izvajanje, upravljanje in oblike podpore
Člen 6
Upravljanje in oblike podpore Skupnosti
1. Program za obdobje 2019-2020 se izvaja s posrednimi ukrepi z eno ali več oblikami financiranja, določenimi s finančno uredbo, zlasti nepovratnimi sredstvi, nagradami, javnimi naročili in finančnimi instrumenti. Podporo Skupnosti lahko sestavljajo tudi neposredni ukrepi v obliki raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, ki jih izvaja JRC.
2. Brez poseganja v člen 10 Pogodbe Euratom lahko Komisija zaupa del izvajanja programa za obdobje 2019-2020 organom financiranja iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe.
Komisija lahko izvajanje posrednih ukrepov v okviru programa za obdobje 2019-2020 zaupa tudi organom, ki so ustanovljeni na podlagi okvirnega programa Obzorje 2020 ali ki so v njem omenjeni.
3. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(3) sprejme sklep o odobritvi financiranja posrednih ukrepov.
Člen 7
Pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov raziskav
1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena veljajo za sodelovanje vseh pravnih subjektov v posrednih ukrepih, ki se izvajajo v okviru programa za obdobje 2019-2020, pravila iz Uredbe (EU) št. 1290/2013.
2. Za namene programa za obdobje 2019-2020 vključujejo „varnostna pravila“ iz prvega pododstavka člena 43(2) Uredbe (EU) št. 1290/2013 obrambne interese držav članic v smislu člena 24 Pogodbe Euratom.
Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 44(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 lahko Komisija ali organ financiranja v zvezi z rezultati, ki so jih dosegli udeleženci, ki so prejeli finančni prispevek Skupnosti, nasprotuje prenosom lastništva ali podelitvam izključne ali neizključne licence tretjim osebam s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu za obdobje 2019-2020, če meni, da prenos ali podelitev ni v skladu z interesi razvijanja konkurenčnosti gospodarstva Unije ali z etičnimi načeli ali varnostnimi vidiki. „Varnostni vidiki“ vključujejo obrambne interese držav članic v smislu člena 24 Pogodbe Euratom.
Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 49(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 imajo lahko Skupnost in njena skupna podjetja za namen razvoja, izvajanja in spremljanja politik in programov Skupnosti ali obveznosti, prevzetih z mednarodnim sodelovanjem s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pravice dostopa do rezultatov udeleženca, ki je prejel finančni prispevek Skupnosti. Te pravice dostopa vključujejo pravico, da tretjim osebam dovolijo uporabo rezultatov pri javnih naročilih, in pravico do podeljevanja podlicenc, so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in se podelijo brezplačno.
3. Iz jamstvenega sklada za udeležence, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013, se krijejo tveganja, povezana z neizterljivostjo zneskov, ki jih udeleženci dolgujejo v okviru ukrepov, ki jih prek nepovratnih sredstev financira Komisija ali organi financiranja na podlagi te uredbe.
Člen 8
Medsektorske dejavnosti
1. Za doseganje ciljev programa za obdobje 2019-2020 in obvladovanje izzivov, skupnih programu za obdobje 2019-2020 in okvirnemu programu Obzorje 2020, so do finančnega prispevka Unije upravičene tudi dejavnosti, ki vključujejo različne posredne ukrepe iz Priloge I, in posredni ukrepi za izvajanje posebnega programa okvirnega programa Obzorje 2020, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2013/743/EU (15).
2. Finančni prispevek iz odstavka 1 tega člena je lahko sestavljen iz finančnih prispevkov za posredne ukrepe iz člena 4 te uredbe in člena 6 Uredbe (EU) št. 1291/2013 ter se lahko izvaja z enotno shemo financiranja.
Člen 9
Enakost spolov
Program za obdobje 2019-2020 zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in vključenost vidika spolov v vsebino raziskav in inovacij.
Člen 10
Etična načela
1. Vse dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru programa za obdobje 2019-2020, so skladne z etičnimi načeli ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njenimi dopolnilnimi protokoli.
Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne celovitosti, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi.
2. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru programa za obdobje 2019-2020, so namenjene izključno za civilno uporabo.
Člen 11
Delovni programi
1. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(3) sprejme delovne programe za izvajanje posrednih ukrepov. Ti delovni programi omogočajo pristope od spodaj navzgor, ki obravnavajo cilje na inovativne načine.
V delovnih programih so določeni bistveni elementi za izvajanje ukrepov v skladu s finančno uredbo, vključno s podrobnimi cilji, ustreznim financiranjem in časovnim načrtom, ter večletni pristop in strateške usmeritve za prihodnja leta izvajanja.
2. Za neposredne ukrepe Komisija v skladu s Sklepom 96/282/Euratom izdela večletni delovni program, v katerem podrobneje določi cilje, prednostne znanstvene in tehnološke naloge iz Priloge I ter časovni načrt izvajanja.
V večletnem delovnem programu iz prvega pododstavka se upoštevajo tudi ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se posodablja.
3. V delovnih programih iz odstavkov 1 in 2 se upoštevajo razmere na področju znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter razvoj zadevne politike, trga in družbeni razvoj. Po potrebi se posodabljajo.
4. Delovni programi iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo oddelek, v katerem so opredeljene medsektorske dejavnosti iz člena 8.
Člen 12
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Odbor se sestaja v dveh različnih sestavah, ki obravnavata vidike programa za obdobje 2019-2020 v zvezi s fisijo oziroma v zvezi s fuzijo.
Komisija zaradi poenostavitve izvajanja programa za obdobje 2019-2020 v skladu z veljavnimi smernicami povrne stroške za enega predstavnika posamezne države članice, ki se udeleži sestanka odbora, določenega v dnevnem redu; prav tako povrne stroške za enega strokovnjaka/svetovalca iz posamezne države članice za tiste točke dnevnega reda, za katere država članica zahteva posebno strokovno znanje.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja postopek pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
4. Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
Člen 13
Obveščanje odbora
Komisija odbor iz člena 12 redno obvešča o splošnem napredku pri izvajanju programa za obdobje 2019-2020 in mu pravočasno predloži informacije o vseh posrednih ukrepih, ki se predlagajo ali financirajo v okviru programa za obdobje 2019-2020.
Člen 14
Zunanje svetovanje in družbeno delovanje
1. Za izvajanje programa za obdobje 2019-2020 se po potrebi upoštevajo nasveti in prispevki:
|
(a) |
znanstvenega in tehničnega odbora Euratoma v skladu s členom 134 Pogodbe Euratom; |
|
(b) |
neodvisnih svetovalnih skupin strokovnjakov na visoki ravni, ki jih ustanovi Komisija; |
|
(c) |
iz struktur dialoga, vzpostavljenih v skladu z mednarodnimi sporazumi na področju znanosti in tehnologije; |
|
(d) |
v prihodnost usmerjenih dejavnosti; |
|
(e) |
namenskih javnih posvetovanj (po potrebi tudi z regionalnimi in nacionalnimi organi ali deležniki) ter |
|
(f) |
preglednih in interaktivnih postopkov, ki zagotavljajo podporo za odgovorne raziskave in inovacije. |
2. V celoti se upoštevajo tudi programi za raziskave in inovacije, ki jih med drugim ustanovijo evropske tehnološke platforme, pobude za skupno načrtovanje programov in evropska partnerstva za inovacije.
POGLAVJE II
Posebna področja ukrepanja
Člen 15
Mala in srednja podjetja
Posebna pozornost se nameni zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednjih podjetij (MSP) ter zasebnega sektorja na splošno v programu za obdobje 2019-2020 in ustreznega učinka inovacij nanje. Kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP se izvajajo kot del ureditev za ocenjevanje in spremljanje.
Člen 16
Javno-zasebna in javno-javna partnerstva
Za doseganje ciljev iz člena 3 te uredbe lahko nekatere dejavnosti programa za obdobje 2019-2020 izvajajo:
|
(a) |
skupna podjetja, ustanovljena na podlagi poglavja 5 Pogodbe Euratom; |
|
(b) |
javno-javna partnerstva, ki temeljijo na shemi financiranja „ukrepi sofinanciranja programa“; |
|
(c) |
pogodbena javno-zasebna partnerstva iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1291/2013. |
Člen 17
Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami
1. Subjekti s sedežem v tretjih državah in mednarodne organizacije so upravičeni do sodelovanja v posrednih ukrepih programa za obdobje 2019-2020 pod pogoji, določenimi v Uredbi (EU) št. 1290/2013. Izjeme od splošnega načela glede tega določa člen 7 te uredbe. S programom za obdobje 2019-2020 se spodbuja mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami za:
|
(a) |
krepitev odličnosti in privlačnosti Unije na področju raziskav in inovacij ter njene konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije; |
|
(b) |
učinkovito spoprijemanje s skupnimi družbenimi izzivi; |
|
(c) |
podpiranje ciljev zunanjih in razvojnih politik Unije, ki dopolnjujejo zunanje in razvojne programe; ter iskanje sinergij z drugimi politikami Unije. |
2. Usmerjeni ukrepi, namenjeni spodbujanju sodelovanja z določenimi tretjimi državami ali skupinami tretjih držav, se izvajajo na podlagi strateškega pristopa ter skupnega interesa, prednostnih nalog in vzajemne koristi, pri čemer se upoštevajo njihove znanstvene in tehnološke zmogljivosti, tržne priložnosti ter pričakovan učinek.
Spodbujati bi bilo treba vzajemni dostop do programov tretjih držav. Za doseganje čim večjega učinka se spodbujajo usklajevanje in sinergije s pobudami držav članic in pridruženih držav. Vrsta sodelovanja se lahko razlikuje glede na posamezne partnerske države.
Prednostne naloge na področju sodelovanja upoštevajo razvoj priložnosti v politikah Unije za sodelovanje s tretjimi državami ter pravično in nepristransko obravnavo pravic intelektualne lastnine.
Člen 18
Informiranje, sporočanje, izkoriščanje in razširjanje
1. Pri izvajanju programa za obdobje 2019-2020 so dejavnosti sporočanja in razširjanja in sestavni del ukrepov, ki jih podpira program za obdobje 2019-2020.
2. Dejavnosti sporočanja iz odstavka 1 lahko vključujejo:
|
(a) |
pobude, namenjene dvigu ozaveščenosti in lajšanju dostopa do financiranja iz programa za obdobje 2019-2020, zlasti za regije ali vrste udeležencev z razmeroma nizko udeležbo; |
|
(b) |
namensko pomoč projektom in konzorcijem, da se jim zagotovi dostop do strokovnega znanja, potrebnega za optimalno sporočanje, izkoriščanje in razširjanje rezultatov; |
|
(c) |
pobude za spodbujanje dialoga in razprav s širšo javnostjo o vprašanjih s področja znanosti, tehnologije in inovacij ter za uporabo družbenih medijev in drugih inovativnih tehnologij in metodologij; |
|
(d) |
sporočanje političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s cilji te uredbe; Komisija zagotavlja zlasti pravočasne in temeljite informacije državam članicam. |
3. Ob upoštevanju Pogodbe Euratom in ustrezne zakonodaje Unije lahko dejavnosti razširjanja iz odstavka 1 vključujejo:
|
(a) |
ukrepe, ki združujejo rezultate iz več projektov, vključno s tistimi, ki se lahko financirajo iz drugih virov, za zagotavljanje uporabniku prijaznih podatkovnih zbirk in poročil, ki povzemajo ključne ugotovitve; |
|
(b) |
razširjanje rezultatov oblikovalcem politik, vključno z organi za standardizacijo, da se spodbudi uporaba za politiko pomembnih rezultatov pri ustreznih organih na mednarodni ravni, ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni. |
POGLAVJE III
Nadzor
Člen 19
Nadzor in revizija
1. Nadzorni sistem, vzpostavljen za izvajanje te uredbe, je oblikovan tako, da zagotavlja razumno zagotovilo o doseganju ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo aktivnosti ter zakonitostjo in pravilnostjo povezanih transakcij, ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.
2. Nadzorni sistem iz odstavka 1 zagotovi ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za udeležence, tako da se lahko dosežejo cilji programa za obdobje 2019-2020 ter privabijo najodličnejši raziskovalci in najinovativnejša podjetja.
3. Kot del nadzornega sistema iz odstavka 1 temelji revizijska strategija za odhodke v posrednih ukrepih v okviru programa za obdobje 2019-2020 na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu za obdobje 2019-2020. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izbiro na podlagi ocene tveganj, povezanih z odhodki.
Revizije odhodkov v posrednih ukrepih v okviru programa za obdobje 2019-2020 se izvajajo usklajeno ter skladno z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, da se breme revizije za udeležence kar najbolj zmanjša.
Člen 20
Zaščita finančnih interesov Unije
1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z učinkovitimi pregledi in v primeru nepravilnosti z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.
2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v skladu s to uredbo.
Brez poseganja v odstavek 3 lahko Komisija izvede revizijo največ dve leti po zadnjem plačilu.
3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (17), da ugotovi, ali je v zvezi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, financirano na podlagi programa za obdobje 2019-2020, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti v škodo finančnih interesov Unije.
4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.
POGLAVJE IV
Spremljanje in ocenjevanje
Člen 21
Spremljanje
1. Komisija letno spremlja izvajanje programa za obdobje 2019-2020, vključno z napredkom in dosežki. Komisija odboru iz člena 12 glede tega ustrezno poroča.
2. Komisija poroča o rezultatih spremljanja iz odstavka 1 in jih da na voljo javnosti.
Člen 22
Ocenjevanje
1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
Komisija ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, izbranih na podlagi preglednega postopka, do 31. decembra 2022 opravi naknadno oceno programa za obdobje 2019-2020. Ta ocena zajema namen, izvajanje in dosežke ter dolgoročnejše učinke in trajnost ukrepov, kar se upošteva pri odločitvi o morebitnem podaljšanju, spremembi ali prekinitvi naslednjega ukrepa.
2. Ne glede na odstavek 1 se neposredni in posredni ukrepi programa za obdobje 2019-2020 ocenjujejo ločeno.
3. Z ocenami iz odstavkov 1 in 2 se preuči napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3, ob upoštevanju ustreznih kazalnikov uspešnosti iz Priloge II.
4. Po potrebi in če so na voljo, države članice Komisiji zagotovijo podatke in informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.
5. Komisija ugotovitve ocen iz odstavkov 1 in 2 s pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.
NASLOV III
KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
Člen 23
Razveljavitev in prehodne določbe
1. Uredba (Euratom) št. 1314/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2019.
2. Brez poseganja v odstavek 1 za dejavnosti ali ukrepe, ki prejemajo finančno podporo Skupnosti na podlagi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013, še naprej veljajo pravila, ki se uporabljajo za navedene dejavnosti ali ukrepe, do njihove ukinitve, izteka ali zaključka. Po potrebi vse preostale naloge odbora, ustanovljenega z Uredbo (Euratom) št. 1314/2013, prevzame odbor iz člena 12 te uredbe.
3. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi iz člena 4 se lahko pokrijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, potrebni za zagotovitev prehoda med programom za obdobje 2019-2020 in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (Euratom) št. 1314/2013.
4. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 209(3) finančne uredbe se letna vračila, ki jih ustvari finančni instrument iz Uredbe (EU) št. 1291/2013 zaradi neuporabe sredstev, ki so na voljo v okviru te uredbe ali Uredbe (Euratom) št. 1314/2013, pripišejo programu za obdobje 2019-2020.
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Luxembourgu, 15. oktobra 2018
Za Svet
Predsednica
F. MOGHERINI
(1) Mnenje z dne 6. julija 2018 (UL C 237, 6.7.2018, str. 38).
(2) Uredba Sveta (Euratom) št. 1314/2013 z dne 16. decembra 2013 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 948).
(3) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).
(4) UL L 358, 16.12.2006, str. 62.
(5) Odločba Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 90, 30.3.2007, str. 58).
(6) UL L 75, 22.3.2005, str. 67.
(7) UL C 74E, 13.3.2012, str. 34.
(8) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(9) Uredba Sveta (Euratom) št. 1908/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 1).
(10) Uredba Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 1).
(11) Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).
(12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(13) Sklep Komisije 96/282/Euratom z dne 10. aprila 1996 o reorganizaciji Skupnega raziskovalnega središča (UL L 107, 30.4.1996, str. 12).
(14) Mnenje z dne 11. septembra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(15) Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).
(16) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(17) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
PRILOGA I
DEJAVNOSTI
Utemeljitev programa za obdobje 2019-2020 – utrjevanje poti do leta 2020
Z doseganjem ciljev iz člena 3 bo program za obdobje 2019-2020 okrepil rezultate v okviru treh prednostnih nalog okvirnega programa Obzorje 2020, in sicer odlična znanost, vodilni položaj v industriji in družbeni izzivi.
Vprašanje jedrske energije je del razprav o boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju evropske odvisnosti od uvožene energije. Program za obdobje 2019-2020 bo – v širšem okviru iskanja trajnostne mešanice energetskih virov prihodnosti – tudi z raziskovalnimi dejavnostmi prispeval k razpravi o koristih in omejitvah jedrske energije, pridobljene s fisijo, za nizkoogljično gospodarstvo. Z zagotavljanjem nenehnega izboljševanja jedrske varnosti bi naprednejše jedrske tehnologije lahko omogočile tudi znatno izboljšanje učinkovitosti in uporabe virov ter proizvedle manj odpadkov kot sedanji koncepti. Vidikom jedrske varnosti bo namenjeno kar največ pozornosti.
Program za obdobje 2019-2020 bo okrepil okvir za raziskave in inovacije na jedrskem področju ter usklajeval prizadevanja držav članic na področju raziskav, s čimer bo preprečil podvajanje, ohranjal kritično maso na ključnih področjih in zagotovil optimalno porabo javnih sredstev. Usklajevanje pa državam članicam ne preprečuje, da bi imele programe za izpolnitev nacionalnih potreb.
Strategija za razvoj fuzije kot verodostojne možnosti za komercialno proizvodnjo brezogljične energije bo temeljila na načrtu z mejniki za cilje proizvodnje električne energije do leta 2050. Za izvajanje te strategije je treba prestrukturirati delo na področju fuzije v Uniji, vključno z vodenjem, financiranjem in upravljanjem, da se poudarek s čistih raziskav premakne na načrtovanje, gradnjo in delovanje prihodnjih objektov, kot so ITER, DEMO in drugi. Zato bo potrebno tesno sodelovanje med vsemi dejavnimi na področju fuzije v Uniji, Komisijo in nacionalnimi agencijami za financiranje.
Za ohranitev strokovnega znanja Unije, potrebnega za doseganje teh ciljev, mora program za obdobje 2019-2020 dodatno okrepiti svojo vlogo na področju usposabljanja, in sicer z uvedbo zmogljivosti za usposabljanje vseevropskega pomena, ki bodo izvajale namenske programe. To bo še naprej spodbujalo evropski raziskovalni prostor ter nadaljnje povezovanje novih držav članic in pridruženih držav.
Dejavnosti za doseganje ciljev programa
Posredni ukrepi
Da se zagotovi, da posredni ukrepi programa za obdobje 2019-2020 vzajemno krepijo raziskovalna prizadevanja držav članic in zasebnega sektorja, se bodo prednostne naloge delovnih programov določile na podlagi ustreznih prispevkov nacionalnih javnih organov in zainteresiranih strani na področju jedrskih raziskav, združenih v organe ali okvire, kot so tehnološke platforme in tehnični forumi za jedrske sisteme in varnost, ravnanje s končnimi odpadki, zaščito pred sevanjem/tveganja nizkega odmerka in fuzijske raziskave ter vse ustrezne organizacije ali forumi zainteresiranih strani na področju jedrske energije.
|
(a) |
Podpora varnosti jedrskih sistemov (družbeni izzivi, odlična znanost, vodilni položaj v industriji) V skladu s splošnim ciljem bodo podprte skupne raziskovalne dejavnosti v zvezi z varnim delovanjem in razgradnjo reaktorskih sistemov (vključno z objekti jedrskega gorivnega cikla), ki se uporabljajo v Uniji, ali, do mere, ki je potrebna za ohranjanje obsežnega strokovnega znanja na področju jedrske varnosti v Uniji, tistih vrst reaktorjev, ki se bodo lahko uporabljali v prihodnosti, s poudarkom izključno na varnostnih vidikih, vključno z vsemi vidiki gorivnega cikla, kot sta ločevanje in transmutacija. |
|
(b) |
Prispevek k razvoju varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo (odlična znanost, družbeni izzivi) Skupne in/ali usklajene raziskovalne dejavnosti glede preostalih ključnih vidikov geološkega odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov ter po potrebi predstavitev tehnologij in varnosti. Navedene dejavnosti spodbujajo razvoj skupnega stališča Unije o glavnih vprašanjih v zvezi z ravnanjem z odpadki, od izpusta goriv do odstranjevanja. Raziskovalne dejavnosti v zvezi z upravljanjem drugih tokov radioaktivnih odpadkov, za katere industrijsko zreli postopki še niso na voljo. |
|
(c) |
Podpora razvoju in trajnosti strokovnega znanja ter odličnosti na področju jedrske energije v Uniji (odlična znanost) Spodbujanje skupnih dejavnosti usposabljanja in mobilnosti med raziskovalnimi središči in industrijo, med različnimi državami članicami in pridruženimi državami ter podpora pri ohranjanju večdisciplinarne jedrske usposobljenosti za zagotovitev dolgoročne razpoložljivosti primerno usposobljenih raziskovalcev, inženirjev in zaposlenih v jedrskem sektorju v Uniji. |
|
(d) |
Podpora zaščiti pred sevanjem in razvoju medicinske uporabe sevanja, med drugim tudi zaščiteni in varni dobavi ter uporabi radioaktivnih izotopov (odlična znanost, družbeni izzivi) Skupne in/ali usklajene raziskovalne dejavnosti, zlasti tiste glede tveganj pri majhnih odmerkih pri industrijski, medicinski ali okoljski izpostavljenosti, na področju obvladovanja izrednih razmer v primeru nesreč, pri katerih je prisotno sevanje, in radioekologije, da bi se zagotovila vseevropska znanstvena in tehnološka podlaga za zanesljiv, primeren in družbeno sprejemljiv sistem zaščite. Raziskovalne dejavnosti na področju medicinske uporabe ionizirajočega sevanja, ki se osredotočajo na vidike operativne varnosti zaščite pred sevanjem in njihovo uporabo. |
|
(e) |
Vse več prikazov uporabnosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih fuzijskih objektov (vodilni položaj v industriji, družbeni izzivi) Podpora skupnim raziskovalnim dejavnostim, ki jih izvajajo člani programa EUROfusion in kateri koli subjekti iz točke (i), za zagotovitev hitrega zagona zelo učinkovitega delovanja ITER ter uporabe ustreznih objektov (vključno z JET, Joint European Torus), integriranega modeliranja, med drugim z uporabo visokozmogljivih računalnikov, in usposabljanja za pripravo naslednje generacije raziskovalcev in inženirjev. |
|
(f) |
Postavitev temeljev za prihodnje fuzijske elektrarne z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov (vodilni položaj v industriji, družbeni izzivi) Podpora skupnim dejavnostim, ki jih izvajajo člani programa EUROfusion in kateri koli subjekti iz točke (i), za razvoj in zagotovitev primernosti materialov za predstavitveno elektrarno, za katero so med drugim potrebna pripravljalna dela za ustrezni objekt za testiranje materialov in pogajanja o udeležbi Unije v ustreznem mednarodnem okviru za ta objekt. Pri takem razvoju in zagotovitvi primernosti je treba zagotoviti vse ravni eksperimentalnih, računalniških in teoretičnih zmogljivosti, ki so na voljo. Podpora skupnim raziskovalnim dejavnostim, ki jih izvajajo člani Evropskega sporazuma za razvoj fuzije in kateri koli subjekti iz točke (i), pri katerih bodo obravnavana vprašanja delovanja reaktorja ter razvite in predstavljene vse ustrezne tehnologije za predstavitveno fuzijsko elektrarno. Navedene dejavnosti vključujejo pripravo celovite projektne zasnove za predstavitveno elektrarno in izkoriščanje možnosti stelaratorjev kot tehnologije za elektrarne. |
|
(g) |
Spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije (vodilni položaj v industriji) Izvajanje ali podpora upravljanju znanja in prenosu tehnologije iz raziskav, sofinanciranih iz programa za obdobje 2019-2020, na industrijo, ki izkorišča vse inovativne vidike raziskav. Spodbujanje inovacij, med drugim s prostim dostopom do znanstvenih publikacij, podatkovne zbirke za upravljanje in razširjanje znanj ter s spodbujanjem vključevanja tehnoloških tematik v izobraževalne programe. Dolgoročno program za obdobje 2019-2020 podpira pripravo in razvoj konkurenčnega industrijskega sektorja za jedrsko fuzijo, ki bo omogočal lažje vključevanje zasebnega sektorja in po potrebi MSP, zlasti z izvajanjem časovnega načrta tehnologije za fuzijsko elektrarno z dejavno udeležbo industrije pri projektih načrtovanja in razvoja. |
|
(h) |
Zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalne infrastrukture vseevropskega pomena (odlična znanost) Dejavnosti, ki podpirajo gradnjo, obnovo, uporabo in stalno razpoložljivost ključnih raziskovalnih infrastruktur v okviru programa za obdobje 2019-2020, ustrezen dostop do njih in sodelovanje med njimi. |
|
(i) |
Evropski fuzijski program Skupni program dejavnosti za izvajanje načrta za doseganje cilja proizvodnje električne energije do leta 2050, sofinanciranih iz nepovratnih sredstev programa EUROfusion (ukrep sofinanciranja programov), ki so na podlagi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013 dodeljena pravnim subjektom, ki jih ustanovijo ali imenujejo države članice in tretje države, pridružene programu za obdobje 2019-2020. Nepovratna sredstva programa EUROfusion se lahko še naprej financirajo iz programa za obdobje 2019-2020. Skupni program lahko vključuje sredstva Skupnosti v naravi, npr. znanstveno in tehnično izkoriščanje zmogljivosti reaktorja JET v skladu s členom 10 Pogodbe Euratom ali napotitev osebja Komisije. |
Neposredni ukrepi JRC
Prednostne naloge za neposredne ukrepe se določijo prek posvetovanj političnih generalnih direktoratov Komisije in sveta guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča (JRC).
Z jedrskimi dejavnostmi JRC je treba podpirati izvajanje direktiv Sveta 2009/71/Euratom (1) in 2011/70/Euratom (2) ter sklepov Sveta, v katerih so poudarjeni najvišji standardi jedrske varnosti v Uniji ter na mednarodni ravni.
JRC mora zlasti prispevati k raziskavam na področju jedrske varnosti, potrebnim za varno, zaščiteno in miroljubno uporabo jedrske energije in drugih tehnik, ki ne temeljijo na energiji fisije. JRC bo zagotovil znanstveno podlago za ustrezne politike Unije in se po potrebi v mejah svojega poslanstva in pristojnosti odzove na jedrske dogodke, incidente in nesreče. Za ta namen bo JRC izvajal raziskave in ocene, zagotavljal reference in standarde ter izvajal namensko usposabljanje in izobraževanje. Po potrebi se bodo iskale tudi sinergije z ustreznimi medsektorskimi pobudami, da bi tako kar najbolj izkoristili človeške in finančne vire ter preprečili podvajanje jedrskih raziskav in razvoja v Uniji. Dejavnosti JRC na teh področjih se bodo izvajale ob upoštevanju ustreznih pobud na regionalni ravni, na ravni držav članic ali na ravni Unije s ciljem oblikovati evropski raziskovalni prostor.
|
(a) |
Izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo jedrskih reaktorjev in goriva, ravnanjem z odpadki, tudi s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo, njihovo razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke JRC bo prispeval k razvoju orodij in metod za doseganje visokih varnostnih standardov za jedrske objekte in gorivne cikle, pomembne za Evropo. Ta orodja in metode vključujejo:
|
|
(b) |
Izboljšanje jedrske zaščite, vključno z: jedrskimi zaščitnimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakoniti trgovini in jedrsko forenziko Največjo pozornost je treba nameniti področju neširjenja jedrskega orožja. JRC bo:
|
|
(c) |
Povečevanje odličnosti jedrske znanstvene baze za standardizacijo JRC bo še naprej razvijal znanstveno bazo za jedrsko varnost in zaščito. Poudarek bo namenjen raziskavam temeljnih lastnosti in obnašanja aktinidov, strukturnih in jedrskih snovi. V podporo standardizaciji Unije bo JRC zagotavljal najsodobnejše jedrske standarde, referenčne podatke in meritve, vključno z razvojem in izvajanjem ustreznih podatkovnih zbirk in orodij za ocenjevanje. JRC bo podpiral nadaljnji razvoj uporabe sevanja v medicini, in sicer razvoj novih metod za zdravljenje raka na podlagi izpostavljenosti sevanju alfa. |
|
(d) |
Izboljšanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja JRC mora spremljati nove razvojne dosežke na področju raziskav in instrumentov, varnosti in okoljskih predpisov. V ta namen se mora izvesti neprekinjen investicijski načrt za znanstveno infrastrukturo. Za ohranitev vodilne vloge Unije na področju jedrske varnosti in zaščite mora JRC razviti orodja za upravljanje znanja, spremljati trende Unije na področju človeških virov s svojim observatorijem za človeške vire v sektorju jedrske energije in izvajati namenske programe usposabljanja in izobraževanja, ki vključujejo tudi vidike razgradnje. |
|
(e) |
Podpora politiki Unije na področju jedrske varnosti in zaščite JRC mora širiti svoje strokovno znanje in izboljševati odličnost, da zagotovi neodvisne znanstvene in tehnične dokaze, ki bi lahko bili potrebni za podpiranje politike Unije na področju jedrske varnosti in zaščite. JRC bo kot izvedbeni urad Euratoma v Mednarodnem forumu četrte generacije (GIF) nadalje usklajeval prispevke Skupnosti v forumu GIF. JRC bo nadaljeval in dodatno razvijal mednarodno sodelovanje na področju raziskav s ključnimi partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami (kot so Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE), Agencija za jedrsko energijo (NEA) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD))), da bi se spodbujale politike Unije na področju jedrske varnosti in zaščite. |
Medsektorske dejavnosti v okviru programa za obdobje 2019-2020
Za doseganje splošnih ciljev bo program za obdobje 2019-2020 podpiral dopolnilne dejavnosti (neposredne in posredne, usklajevanje in spodbujanje skupnega načrtovanja programov), ki zagotavljajo sinergije med prizadevanji na področju raziskav za reševanje skupnih izzivov (kot so materiali, hladilna tehnologija, referenčni jedrski podatki, modeliranje in simulacije, daljinsko upravljanje, ravnanje z odpadki, zaščita pred sevanjem).
Medsektorske dejavnosti in vmesniki z okvirnim programom Obzorje 2020
Za doseganje ciljev programa za obdobje 2019-2020 se bodo zagotovile ustrezne povezave in vmesniki (kot so skupni razpisi) s posebnim programom okvirnega programa Obzorje 2020.
Program za obdobje 2019-2020 lahko prispeva k dolžniškemu in kapitalskemu instrumentu, ki sta bila vzpostavljena v sklopu okvirnega programa Obzorje 2020 in bosta razširjena, tako da bosta zajela cilje iz člena 3.
Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami
Mednarodno sodelovanje na področju jedrskih raziskav in inovacij, ki temelji na skupnih ciljih in medsebojnem zaupanju, se mora nadaljevati, da se zagotovijo jasne in pomembne koristi za Unijo in njeno okolje. Kot prispevek k doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 si bo Skupnost prizadevala okrepiti znanstveno in tehnično strokovno znanje Unije prek mednarodnih sporazumov o sodelovanju ter spodbujati širitev jedrske industrije Unije na nove trge v razvoju.
Dejavnosti mednarodnega sodelovanja se bodo spodbujale v večstranskih okvirih (na primer MAAE, OECD, ITER, GIF) in z nadaljevanjem obstoječega ali razvojem novega dvostranskega sodelovanja z državami, ki imajo močno raziskovalno-razvojno in industrijsko osnovo ter raziskovalne obrate, ki delujejo, se načrtujejo ali gradijo.
(1) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).
(2) Direktiva 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).
PRILOGA II
KAZALNIKI USPEŠNOSTI
V tej prilogi je za vsak specifični cilj programa za obdobje 2019-2020 predstavljenih nekaj ključnih kazalnikov uspešnosti za ocenjevanje rezultatov in učinkov, ki se lahko med izvajanjem programa za obdobje 2019-2020 še podrobneje določijo.
1. Kazalniki za posredne ukrepe
|
(a) |
Podpora varnosti jedrskih sistemov
|
|
(b) |
Prispevek k razvoju varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo
|
|
(c) |
Podpora razvoju in trajnosti strokovnega znanja ter odličnosti na področju jedrske energije v Uniji
|
|
(d) |
Podpora zaščiti pred sevanjem in razvoju medicinske uporabe sevanja, med drugim tudi zaščiteni in varni dobavi ter uporabi radioaktivnih izotopov
|
|
(e) |
Vse več prikazov uporabnosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih zmogljivosti za fuzijo
|
|
(f) |
Postavitev temeljev za fuzijske elektrarne v prihodnosti z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov
|
|
(g) |
Spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije
|
|
(h) |
Zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalne infrastrukture vseevropskega pomena
|
2. Kazalniki za neposredne ukrepe
|
(a) |
Kazalnik učinka za politično podporo JRC
|
|
(b) |
Kazalnik znanstvene produktivnosti JRC
|
Kazalnika iz točk (a) in (b) se lahko predstavita v skladu z naslednjimi cilji Skupnosti na področju neposrednih ukrepov:
|
— |
izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo jedrskih reaktorjev in goriva, ravnanjem z odpadki, tudi s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo; razgradnjo in pripravljenostjo na izredne dogodke, |
|
— |
izboljšanje jedrske zaščite, vključno z: jedrskimi zaščitnimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakoniti trgovini in jedrsko forenziko, |
|
— |
povečanje odličnosti jedrske znanstvene baze za standardizacijo, |
|
— |
spodbujanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja, |
|
— |
podpora politiki Unije na področju jedrske varnosti in zaščite. |