21.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 272/1

(1)

Člen 3(a) Direktive 2010/40/EU kot prednostni ukrep za razvoj in uporabo specifikacij in standardov določa opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej Uniji.

(2)

Člen 5 Direktive 2010/40/EU določa, da bi specifikacije, sprejete v skladu s členom 6 te direktive, morale veljati za aplikacije in storitve ITS, ko se uvajajo, brez poseganja v pravico posamezne države članice, da sama odloči o uvajanju takšnih aplikacij in storitev na svojem ozemlju.

(3)

Te specifikacije bi se morale uporabljati za opravljanje vseh storitev zagotavljanja potovalnih informacij brez poseganja v posamezne specifikacije, sprejete z drugimi akti na podlagi Direktive 2010/40/EU, zlasti delegiranima uredbama Komisije (EU) št. 886/2013 (2) in (EU) 2015/962 (3) ter Uredbo Komisije (EU) št. 454/2011 (4).

(4)

Kar zadeva opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij, Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa minimalna pravila za ponovno uporabo informacij javnega sektorja v celotni Uniji. Kar zadeva ponovno uporabo podatkov, ki jih imajo organi, pristojni za promet, in prevozniki, bi se morala pravila, določena s to uredbo, zlasti tista, ki se nanašajo na posodabljanje podatkov, uporabljati brez poseganja v pravila, določena z Direktivo 2003/98/ES.

(5)

Kadar ukrepi iz te uredbe vključujejo obdelavo osebnih podatkov, se ti ukrepi izvajajo v skladu z zakonodajo EU o varstvu osebnih podatkov, zlasti Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter njunimi nacionalnimi izvedbenimi ukrepi. Informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, bi se morale obdelovati ob strogem upoštevanju načela zmanjšanja količine podatkov ter samo za namene te uredbe in tako dolgo, kot je potrebno. Kadar je to mogoče in ne ovira namena te uredbe, taki podatki ne bi smeli omogočati določitve ali določljivosti posameznika.

(6)

Kadar se informacijska storitev opira na zbiranje podatkov, vključno z geolokacijo, bi bilo treba končnim uporabnikom zagotoviti jasne informacije o zbiranju takih podatkov, tehničnih sredstvih za zbiranje podatkov in morebitno sledenje ter o tem, kako dolgo se ti podatki hranijo. Javni in zasebni zbiralci podatkov, kot so prevozniki, organi, pristojni za promet, ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij in izdelovalci digitalnih zemljevidov, bi morali uvesti ustrezne tehnične ukrepe (vključno z vgrajeno zasebnostjo in vgrajenim varstvom podatkov) za zagotavljanje psevdonimizacije (8) podatkov, ki jih prejmejo od končnih uporabnikov.

(7)

Cilj Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) je vzpostaviti infrastrukturo za prostorske informacije v Uniji, ki omogoča izmenjavo prostorskih informacij, vključno z informacijami o prometnih omrežjih, in javni dostop do njih po vsej Uniji, da bi se podprle okoljske politike Unije in politike ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Specifikacije iz te uredbe bi morale biti skladne s specifikacijami, vzpostavljenimi z Direktivo 2007/2/ES in Uredbo Komisije (EU) št. 1089/2010 (10).

(8)

Specifikacije, določene v tej uredbi, bi se morale uporabljati za vse načine prevoza v Uniji, kot so linijski prevoz (zračni, železniški, vključno z železnico za visoke in konvencionalne hitrosti ter lahko železnico, avtobusni prevoz na velike razdalje, pomorski prevoz, vključno s trajektnim, podzemna železnica, tramvaj, avtobus, trolejbus, žičnica), prevoz po naročilu (izmenični avtobusni prevoz, izmenični trajektni prevoz, taksi, skupna vožnja, souporaba avtomobila, sopotništvo, najem avtomobila, souporaba kolesa, najem kolesa, naročilo prevoza) in osebni prevoz (avtomobil, motor, kolo, hoja). Hoja kot možnost prepotovanja dela prvega in zadnjega kilometra poti je za večmodalne potovalne informacije zelo pomembna ter ima lahko okoljske koristi in koristi za upravljanje omrežja, poleg tega pa neposredno koristi potnikovemu zdravju.

(9)

Z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) se vzpostavlja prometna infrastruktura, ki je del jedrnega in celovitega vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se zajele potovalne potrebe končnih uporabnikov po vsej Uniji in čim bolj izkoristil celoten potencial večmodalnih potovalnih informacij, je potrebno celovito pokrivanje omrežja od vrat do vrat. Ta uredba bi se torej morala uporabljati za celovito omrežje TEN-T, vključno z urbanimi vozlišči, in druge dele prometnega omrežja.

(10)

Opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej Uniji se lahko podpira s centraliziranimi pristopi, ki temeljijo na zagotavljanju podatkov, in decentraliziranimi pristopi, ki temeljijo na zagotavljanju podatkov in storitev. Ta uredba bi torej morala vključevati zahteve za zagotavljanje podatkov in storitev, da se podpreta oba navedena pristopa. Da bi se olajšala izmenjava in ponovna uporaba teh podatkov za opravljanje celovitih storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij, bi morali organi, pristojni za promet, prevozniki, upravljavci infrastrukture ali ponudniki storitev prevoza po naročilu, kot je ustrezno, statične podatke, ustrezne metapodatke in informacije o kakovosti podatkov dati uporabnikom na voljo prek nacionalne ali skupne točke dostopa. Točka dostopa ima lahko različne oblike, kot so podatkovna zbirka, podatkovno skladišče, podatkovni trg, repozitorij in register, spletni portal ali podobno, odvisno od vrste podatkov. Države članice bi morale razmisliti o združitvi obstoječih javnih in zasebnih točk dostopa v enotno točko dostopa, ki omogoča dostop do vseh vrst ustreznih razpoložljivih podatkov, ki spadajo na področje uporabe teh specifikacij.

(11)

Državam članicam bi moralo biti dopuščeno medsebojno sodelovanje, da vzpostavijo skupno točko dostopa, ki vključuje razpoložljive podatke sodelujočih držav članic. Države članice bi morale svobodno odločati o uporabi točk dostopa, vzpostavljenih z drugimi delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi Direktive 2010/40/EU, kot nacionalnih točk dostopa, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Poleg tega bi morale svobodno odločati o uporabi predhodno obstoječih točk dostopa, ki zajemajo več sektorjev, kot nacionalnih točk dostopa. Opredelijo lahko, kateri akter je odgovoren za zagotavljanje potovalnih in prometnih podatkov iz Priloge. V nekaterih primerih prevozniki, upravljavci infrastrukture in ponudniki storitev prevoza po naročilu delujejo v različnih državah članicah, zato je za zagotavljanje dostopa do potovalnih in prometnih podatkov relevantna več kot ena točka dostopa. Vendar pa bi si bilo treba prizadevati za preprečevanje nepotrebnega podvajanja podatkov ter upoštevati obliko in vrsto zadevnih točk dostopa. Zato bi bili lahko ustrezni podatki in metapodatki navedeni v vseh zadevnih nacionalnih točkah dostopa, ki so v obliki repozitorija. Če so poleg tega nekatere od zadevnih nacionalnih točk dostopa v obliki podatkovne zbirke/podatkovnega skladišča, bi lahko podatke in metapodatke gostila le ena od njih, v vseh drugih pa bi bili navedeni. Pogoji za uporabo prometnih in potovalnih podatkov, zagotovljenih prek nacionalne točke dostopa, se lahko po potrebi določijo z licenčno pogodbo.

(12)

Potovalni in prometni podatki iz Priloge se lahko v nacionalno točko dostopa vključijo postopno. Države članice bi morale svobodno odločati o tem, ali bodo podatki iz Priloge vključeni pred določenim rokom ali ne. Storitve zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij temeljijo na statičnih in dinamičnih potovalnih in prometnih podatkih, kot so navedeni v Prilogi. Statični potovalni in prometni podatki so bistveni za namene informiranja in načrtovanja v fazi pred potovanjem, zato jih potrebujejo vse države članice. Dinamični potovalni in prometni podatki, na primer motnje in zamude pri potovanju, lahko končnim uporabnikom omogočijo, da sprejmejo dobro informirane odločitve o potovanju in prihranijo čas. Vendar pa bo za vključevanje dinamičnih potovalnih in prometnih podatkov v nacionalne točke dostopa morda potreben dodaten trud. Države članice bi morale svobodno odločati o tem, ali bodo dinamični potovalni in prometni podatki iz Priloge vključeni prek nacionalne točke dostopa. Če bi se odločile za to, bi se morale uporabljati zahteve iz te uredbe. Za zagotovitev doslednega in skladnega razvoja večmodalnih potovalnih informacij po vsej Uniji se države članice spodbujajo, naj obstoječe dinamične potovalne in prometne podatke vključijo prek nacionalne točke dostopa v skladu z naslednjimi roki: potovalne in prometne podatke iz točke 2.1 Priloge do 1. decembra 2019, potovalne in prometne podatke iz točke 2.2 Priloge do 1. decembra 2020, potovalne in prometne podatke iz točke 2.3 Priloge pa do 1. decembra 2021.

(13)

Za uspešno in stroškovno učinkovito uporabo nacionalnih točk dostopa je treba z ustreznimi metapodatki pravilno opisati vsebino in strukturo zadevnih potovalnih in prometnih podatkov (12).

(14)

Organi, pristojni za promet, prevozniki, ponudniki storitev prevoza po naročilu in upravljavci infrastrukture s temi specifikacijami ne bi smeli biti zavezani, da začnejo zbirati podatke, ki še niso na voljo v strojno berljivem formatu. Posebne zahteve v zvezi s statičnimi in dinamičnimi potovalnimi in prometnimi podatki za različne načine prevoza bi se morale uporabljati samo za podatke, ki se dejansko zbirajo in so na voljo v strojno berljivem formatu. Hkrati bi bilo treba države članice spodbujati k iskanju stroškovno učinkovitih načinov, ki ustrezajo njihovim potrebam po digitaliziranju obstoječih statičnih in dinamičnih podatkov za različne načine prevoza. Države članice, ki začenjajo digitalizirati statične in dinamične potovalne in prometne podatke za različne načine prevoza, ki se lahko uporabijo za storitve zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij, se spodbujajo, naj začnejo s podatki, opredeljenimi na ravni storitve 1 iz Priloge, nadaljujejo pa z ravnjo storitve 2 in 3. Podatki, opredeljeni v prvi skupini, se štejejo za bistvene za osnovno delovanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij.

(15)

Za razvoj usklajenega in nemotenega opravljanja storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij ter podporo interoperabilnosti po vsej Uniji bi se moral na ravni nacionalne točke dostopa uporabljati harmoniziran sklop interoperabilnih formatov in protokolov za izmenjavo podatkov, ki temeljijo na obstoječih tehničnih rešitvah in standardih za različne načine prevoza. V okviru storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij obstaja vrsta ustreznih predhodno obstoječih standardov in tehničnih specifikacij, ki se nanašajo na cestni prevoz (DATEX II), železniški prevoz (tehnični dokumenti TSI TAP B1, B2, B3, B4, B8, B9), zračni prevoz (IATA SSIM) in osnovne prostorske podatke (INSPIRE). V takih primerih bi se morala ta uredba sklicevati na že določene zahteve, vendar pa se lahko za take načine prevoza uporabijo drugi standardi in tehnične specifikacije, opredeljeni v specifikaciji. Izogibati pa bi se bilo treba podvajanju istih potovalnih in prometnih podatkov v več kot enem formatu (na primer podatki o mestnem železniškem prevozu v TSI TAP ali NeTEx). V prihodnosti se lahko področje uporabe takih standardov, zlasti standarda DATEX II, razširi na nadaljnje urbane elemente, in če so na voljo, bi morali biti uporabljeni v okviru specifikacij.

(16)

Kar zadeva izmenjavo statičnih podatkov o linijskem prevozu (kot je javni prevoz, avtobusni prevoz na velike razdalje in pomorski prevoz, vključno s trajektnim), bi bilo treba za zadevne podatke v nacionalni točki dostopa do dogovorjenega roka uporabljati standard CEN za izmenjavo podatkov NeTEx CEN/TS 16614, ki temelji na osnovnem konceptualnem referenčnem podatkovnem modelu EN 12896: 2006, in poznejše nadgrajene različice ali kateri koli v celoti združljiv strojno berljiv format. Če se, kar zadeva izmenjavo dinamičnih podatkov o javnem prevozu, države članice odločijo, da bodo dinamične podatke vključile v nacionalno točko dostopa, bi se morali uporabljati ustrezni deli standarda CEN za izmenjavo podatkov o javnem prevozu SIRI CEN/TS 15531 in poznejše nadgrajene različice ali kateri koli v celoti združljiv strojno berljiv format. Države članice se lahko odločijo, da bodo za nacionalne dejavnosti na ravni države članice še naprej uporabljale nacionalne standarde za podatke o javnem prevozu, vendar pa je treba za zagotovitev interoperabilnosti in kontinuitete storitev po vsej EU na ravni nacionalne točke dostopa uporabljati določene standarde EU. Da bi države članice upoštevale evropske zahteve glede standardizacije, lahko uporabljajo metode prevajanja in pretvarjanja. Uporabljati bi bilo treba različico predpisanih standardov, ki je na voljo na datum uporabe. Uporabiti bi bilo treba vse ustrezne posodobitve, s katerimi je razširjeno področje uporabe in so vključene nove vrste podatkov.

(17)

Za zagotovitev optimalne uporabe in popolne interoperabilnosti zgoraj navedenih standardov med državami članicami bi bilo treba vzpostaviti skupni minimalni profil, s katerim so opredeljeni različni ključni elementi standarda in ki bi se moral uporabljati v nacionalnih točkah dostopa. Ko bo obstajal skupni minimalni evropski profil, morajo na njem temeljiti nacionalni profili držav članic.

(18)

Bistvenega pomena za potnike po vsej Uniji je, da ponudniki storitev zagotavljajo točne in zanesljive potovalne informacije. Kadar se zgodijo spremembe, bi morali organi, pristojni za promet, ali prevozniki pravočasno posodobiti zadevne podatke prek nacionalne točke dostopa. Kadar ponudnik storitev uporablja potovalne in prometne podatke, tudi obstaja tveganje, da bodo uporabnikom prikazane netočne potovalne informacije, ki lahko negativno vplivajo na potovanje potnika. Kadar organi, pristojni za promet, prevozniki, upravljavci infrastrukture ali ponudniki storitev prevoza po naročilu odkrijejo kakršno koli netočnost, bi morala biti taka napaka pravočasno odpravljena.

(19)

Trenutno je v Evropi precejšnje število storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij, vendar pa so storitve, ki ponujajo celovit rezultat načrtovanja poti od vrat do vrat, omejene predvsem na ozemlje ene države članice. Ključna rešitev za povečanje geografske pokritosti storitev zagotavljanja potovalnih informacij in podporo večmodalnim potovalnim informacijam po vsej Uniji je povezovanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih storitev zagotavljanja potovalnih informacij. To vključuje uporabo tehnoloških orodij, vključno z vmesniki za povezavo obstoječih informacijskih sistemov za izmenjavo rezultatov načrtovanja poti. Priporoča se, da bi se morala za storitve zagotavljanja potovalnih informacij pri porazdeljenem načrtovanju poti uporabljati evropska tehnična specifikacija z naslovom „Inteligentni prometni sistemi – Javni prevoz – Odprti API za porazdeljeno načrtovanje poti 00278420“, ki je trenutno v končni fazi izdelave. Kadar ponudniki storitev določijo točke primopredaje za porazdeljeno načrtovanje poti, bi morale biti take točke navedene v nacionalni točki dostopa.

(20)

Storitve zagotavljanja potovalnih informacij lahko končnim uporabnikom zagotovijo več možnosti potovanja z različnimi prevozniki. Nujno je, da ponudniki storitev zagotavljajo preglednost pri merilih, ki se uporabljajo za razvrstitev možnosti potovanja, in da zagotavljajo nevtralne potovalne informacije. Kadar je to mogoče, bi morali ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij zagotoviti informacije o emisijah toplogrednih plinov pri različnih načinih prevoza in tako podpirati prehod na trajnostne načine prevoza. Prav tako se močno spodbuja, naj ponudniki storitev omogočijo neposredne povratne informacije strank v zvezi s kakovostjo storitev.

(21)

Uporaba statičnih in dinamičnih podatkov za storitve zagotavljanja potovalnih informacij vključuje podatke različnih akterjev iz celotne vrednostne verige. V številnih primerih bo ponudnik storitev zagotavljanja potovalnih informacij uporabil originalne podatke organov, pristojnih za promet, prevoznikov, upravljavcev infrastrukture ali ponudnikov storitev prevoza po naročilu. V takem primeru je obvezno, da se ob uporabi navedejo originalni vir, datum in čas zadnje posodobitve statičnih podatkov.

(22)

Za čim večje povečanje predvidljive uporabe storitev zagotavljanja potovalnih informacij med funkcionalno oviranimi osebami bi morali ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij in države članice pri izvajanju delegirane uredbe upoštevati ustrezno zakonodajo, kar zadeva zahteve glede dostopnosti, kot je prihodnji evropski akt o dostopnosti. Zadevne zahteve vključujejo dosledno in ustrezno dostopnost spletišč in storitev na mobilnih napravah, ki uporabnikom omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje.

(23)

Za zagotovitev, da se te specifikacije pravilno izvajajo, bi države članice morale oceniti, ali organi, pristojni za promet, prevozniki, ponudniki storitev prevoza po naročilu in ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij upoštevajo zahteve glede dostopnosti, izmenjave, ponovne uporabe in posodabljanja večmodalnih potovalnih podatkov. V ta namen bi morali biti pristojni organi svobodni pri uporabi izjav o skladnosti, ki jih predložijo organi, pristojni za promet, prevozniki, upravljavci infrastrukture, ponudniki storitev prevoza po naročilu ali ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij, poleg tega lahko pravilnost teh izjav naključno preverjajo.

(24)

Države članice bi morale za spremljanje izvajanja te uredbe Komisiji predložiti poročilo, v katerem je opisano izvajanje različnih zahtev.

(25)

Komisija bo prek instrumenta za povezovanje Evrope na podlagi ukrepa za podporo programu (13) podprla različne tehnične zahteve, določene v tej uredbi, zlasti vzpostavitev nacionalne točke dostopa, pretvorbo v predpisane standarde za izmenjavo podatkov in uporabo skupnih minimalnih profilov v nacionalnih točkah dostopa ter povezovanje storitev zagotavljanja potovalnih informacij, kjer je to ustrezno.

(26)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (14) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je 22. avgusta 2017 predložil mnenje –

(1)

„dostopnost podatkov“ pomeni možnost kadar koli zahtevati in pridobiti podatke v strojno berljivem formatu;

(2)

„posodobitev podatkov“ pomeni vsako spremembo obstoječih podatkov, vključno z njihovim brisanjem ali vstavljanjem novih ali dodatnih elementov;

(3)

„metapodatki“ pomenijo strukturiran opis vsebine podatkov, ki olajša iskanje in uporabo teh podatkov;

(4)

„storitve iskanja“ pomenijo storitve, ki omogočajo iskanje želenih podatkov z uporabo vsebin ustreznih metapodatkov in prikazom teh vsebin;

(5)

„celovito vseevropsko prometno omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, ki je del celovitega omrežja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013;

(6)

„točka dostopa“ pomeni digitalni vmesnik, kjer so statični potovalni in zgodovinski prometni podatki skupaj z ustreznimi metapodatki dani na razpolago uporabnikom za ponovno uporabo, ali kjer so viri in metapodatki za te podatke dani na razpolago uporabnikom za ponovno uporabo;

(7)

„dinamični potovalni in prometni podatki“ pomenijo podatke v zvezi z različnimi načini prevoza, ki se pogosto ali redno spreminjajo, kot so navedeni v Prilogi;

(8)

„statični potovalni in prometni podatki“ pomenijo podatke v zvezi z različnimi načini prevoza, ki se sploh ne spreminjajo ali se ne spreminjajo pogosto, kot so navedeni v Prilogi;

(9)

„organ, pristojen za promet“ pomeni javni organ, ki je odgovoren za upravljanje ali načrtovanje prometa ter upravljanje ali nadzor nad določenim prometnim omrežjem, ki spada v njegovo ozemeljsko pristojnost, ali načini prevoza ali oboje;

(10)

„prevoznik“ pomeni javni ali zasebni subjekt, ki je odgovoren za vzdrževanje in upravljanje storitve prevoza;

(11)

„uporabnik“ pomeni javni ali zasebni subjekt, ki uporablja nacionalno točko dostopa, kot so organi, pristojni za promet, prevozniki, ponudniki storitev zagotavljanja potovalnih informacij, izdelovalci digitalnih zemljevidov, ponudniki storitev prevoza po naročilu in upravljavci infrastrukture;

(12)

„končni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima dostop do potovalnih informacij;

(13)

„storitev zagotavljanja potovalnih informacij“ pomeni storitev ITS, vključno z digitalnimi zemljevidi, ki uporabnikom in končnim uporabnikom zagotavlja potovalne in prometne informacije za vsaj en način prevoza;

(14)

„zgodovinski prometni podatki“ pomenijo značilnosti prometa glede na uro, dan, sezono, ki temeljijo na predhodnih meritvah, vključno s stopnjo preobremenjenosti, povprečnimi hitrostmi, povprečnimi potovalnimi časi, kot so navedeni v Prilogi;

(15)

„pravočasnost podatkov“ pomeni razpoložljivost posodobljenih podatkov, ki so uporabnikom in končnim uporabnikom zagotovljeni dovolj zgodaj, da so lahko koristni;

(16)

„ponudnik storitev zagotavljanja potovalnih informacij“ pomeni javnega ali zasebnega ponudnika potovalnih in prometnih informacij za uporabnike in končne uporabnike, ki ni samo prenašalec informacij;

(17)

„prevoz po naročilu“ pomeni storitev potniškega prevoza, za katero je značilno prilagodljivo načrtovanje poti, kot so souporaba avtomobila, sopotništvo, souporaba kolesa, skupna vožnja, taksi, storitve naročila prevoza. Za te storitve je pred izvedbo prevoza običajno potrebna interakcija med ponudnikom storitve prevoza po naročilu in končnimi uporabniki;

(18)

„ponudnik storitev prevoza po naročilu“ pomeni javnega ali zasebnega ponudnika storitev prevoza po naročilu za uporabnike in končne uporabnike, vključno s potovalnimi in prometnimi informacijami o njem;

(19)

„povezovanje storitve“ pomeni povezavo lokalnih, regionalnih in nacionalnih sistemov zagotavljanja potovalnih informacij, ki so medsebojno povezani prek tehničnih vmesnikov, da zagotavljajo rezultate načrtovanja poti ali druge rezultate vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API) na podlagi statičnih in/ali dinamičnih potovalnih in prometnih informacij;

(20)

„točka primopredaje“ pomeni postajo, postajališče ali lokacijo, na kateri se povežejo rezultati načrtovanja poti dveh storitev zagotavljanja potovalnih informacij, da se izdela pot;

(21)

„večmodalne potovalne informacije“ pomenijo informacije, izhajajoče iz statičnih ali dinamičnih potovalnih in prometnih podatkov ali obojih, za uporabnike in končne uporabnike, ki se zagotovijo prek katerega koli komunikacijskega sredstva, zajemajo najmanj dve vrsti prevoza in omogočajo primerjavo načinov prevoza;

(22)

„rezultat načrtovanja poti“ pomeni načrt potovanja v strojno berljivem formatu na podlagi zahteve za pot končnih uporabnikov, s sklicevanjem na uporabljene točke primopredaje;

(23)

„upravljavec infrastrukture“ pomeni javni ali zasebni organ ali podjetje, ki je odgovorno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje prometne infrastrukture ali njenega dela;

(24)

„storitev prevoza za potnike“ pomeni javno ali zasebno storitev prevoza ali katero koli storitev, ki jo lahko širša javnost skupinsko ali zasebno uporablja ter ki zajema različne načine prevoza.

(a)

za cestni prevoz standarde, opredeljene v členu 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/962;

(b)

za druge načine prevoza enega od naslednjih standardov in tehničnih specifikacij: NeTEx CEN/TS 16614 in poznejše različice, tehnične dokumente, opredeljene v Uredbi (EU) št. 454/2011, in poznejše različice, tehnične dokumente, ki jih je pripravila IATA, ali kateri koli strojno berljiv format, ki je v celoti združljiv in interoperabilen z navedenimi standardi in tehničnimi specifikacijami;

(c)

za omrežje prostorskih informacij zahteve, opredeljene v členu 7 Direktive 2007/2/ES.

(a)

za potovalne in prometne podatke iz točke 1.1 Priloge za celovito omrežje TEN-T najpozneje do 1. decembra 2019;

(b)

za potovalne in prometne podatke iz točke 1.2 Priloge za celovito omrežje TEN-T najpozneje do 1. decembra 2020;

(c)

za potovalne in prometne podatke iz točke 1.3 Priloge za celovito omrežje TEN-T najpozneje do 1. decembra 2021;

(d)

za potovalne in prometne podatke iz točk 1.1, 1.2 in 1.3 Priloge za druge dele prometnega omrežja Unije najpozneje do 1. decembra 2023.

(a)

za cestni prevoz standarde, opredeljene v členih 5 in 6 Delegirane uredbe (EU) 2015/962;

(b)

za druge načine prevoza: SIRI CEN/TS 15531 in poznejše različice, tehnične dokumente, opredeljene v Uredbi (EU) št. 454/2011, ali kateri koli strojno berljiv format, ki je v celoti združljiv in interoperabilen z navedenimi standardi ali tehničnimi dokumenti.

(a)

poizvedovalčevi začetni in končni točki poti skupaj s konkretnim časom in datumom odhoda ali prihoda ali obeh;

(b)

mogočih možnostih potovanja skupaj s konkretnim časom in datumom odhoda ali prihoda ali obeh, vključno z vsemi morebitnimi povezavami;

(c)

točki primopredaje med storitvami zagotavljanja potovalnih informacij;

(d)

v primeru motenj drugih mogočih možnostih potovanja skupaj s konkretnim časom in datumom odhoda ali prihoda ali obeh ter vsemi povezavami, če so na voljo.

(a)

opis potovalnih in prometnih podatkov, navedenih ali shranjenih v točkah dostopa, ter razpoložljivih storitev zagotavljanja potovalnih informacij, vključno s povezavami z drugimi storitvami, če je to ustrezno, in informacij o njihovi kakovosti ter

(b)

izjavo o skladnosti z zahtevami iz členov od 3 do 8, ki temelji na dokazih.

(a)

dosežen napredek pri dostopnosti in izmenjavi vrst potovalnih in prometnih podatkov iz Priloge;

(b)

geografsko pokritost ter potovalne in prometne podatke iz Priloge, dostopne v točki dostopa, ter povezovanje storitev zagotavljanja potovalnih informacij;

(c)

rezultate ocene skladnosti iz člena 9 in

(d)

po potrebi opis sprememb v zvezi z odstavkom 1 ali odstavkom 2(b).