24.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/1

(1)

Uredba (ES) št. 994/98 Sveta (2) je bila bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Po Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) je ocena združljivosti pomoči z notranjim trgom v bistvu v rokah Komisije.

(3)

Za pravilno delovanje notranjega trga je potrebna stroga in učinkovita uporaba pravil o konkurenci, kar zadeva državne pomoči.

(4)

Komisiji bi bilo treba omogočiti, da z uredbami razglasi, da so na področjih, kjer ima dovolj izkušenj za določitev splošnih meril glede skladnosti, določene vrste pomoči skladne z notranjim trgom na podlagi ene ali več določb člena 107(2) in (3) PDEU ter so izvzete iz postopka, določenega v členu 108(3) Pogodbe.

(5)

Uredbe o skupinskih izjemah zagotavljajo preglednost in pravno varnost. Nacionalna sodišča jih lahko neposredno uporabljajo brez poseganja v člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in člena 267 PDEU.

(6)

Državna pomoč je objektiven pojem, opredeljen v členu 107(1) PDEU. Pooblastilo Komisiji za sprejetje skupinskih izjem iz te uredbe se uporablja samo za ukrepe, ki izpolnjujejo vsa merila iz člena 107(1) PDEU in torej pomenijo državno pomoč. Vključitev nekaterih vrst pomoči v to uredbo ali uredbo o skupinskih izjemah, ne vpliva na opredelitev ukrepa kot državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU.

(7)

Komisiji bi bilo treba omogočiti, da razglasi, da so pomoč za mala in srednja podjetja, pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, pomoč za varstvo okolja, pomoč za zaposlovanje in usposabljanje ter pomoč, ki je v skladu s karto za dodeljevanje regionalne pomoči, ki jo Komisija odobri za vsako državo članico, pod določenimi pogoji združljive z notranjim trgom ter da zanje ne velja obveznost priglasitve.

(8)

Inovacije so postale prednostna naloga politike Unije v okviru Unije inovacij, ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Poleg tega so številni ukrepi pomoči za inovacije relativno omejeni in ne izkrivljajo konkurence v večji meri.

(9)

Na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine številni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, lahko ne pomenijo pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker upravičenec ne izvaja gospodarske dejavnosti ali ker ta ne vpliva na trgovino med državami članicami. Če pa ukrepi na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da razglasi, da je ta pomoč pod določenimi pogoji združljiva z notranjim trgom ter da zanjo ne velja obveznost priglasitve iz člena 108(3) PDEU. Majhni projekti na področju kulture, ustvarjanja in ohranjanja kulturne dediščine konkurence ponavadi ne izkrivljajo v večji meri, iz nedavnih primerov pa je tudi razvidno, da ima taka pomoč omejen učinek na trgovino.

(10)

Izjeme na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine se lahko odobrijo na podlagi izkušenj Komisije, kot je določeno v smernicah, za kinematografska in avdiovizualna dela, ali glede na okoliščine posameznega primera. Komisija bi morala pri pripravi takih skupinskih izjem upoštevati, da bi morale zajemati le ukrepe, ki pomenijo državno pomoč, da bi načeloma morale biti osredotočene na ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev posodobitve področja državnih pomoči EU, in da se skupinske izjeme uporabljajo le za pomoči, s katerimi ima Komisija že veliko izkušenj. Treba bi bilo tudi upoštevati, da imajo države članice primarno pristojnost na področju kulture, da je kulturna raznolikost deležna posebne zaščite na podlagi člena 167(1) PDEU ter posebno naravo kulturnega področja.

(11)

Pri ukrepih državne pomoči za povračilo škode zaradi naravnih nesreč, kot tudi pri ukrepih državne pomoči za povračilo škode, ki jo v ribištvu povzročijo nekatere slabe vremenske razmere, je dodeljena pomoč na tem področju ponavadi omejena, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti. Ta uredba bi morala omogočiti, da Komisija, tako pomoč skupinsko izvzame iz obveznosti priglasitve. Po izkušnjah Komisije taka pomoč konkurence ne izkrivlja občutno, na podlagi pridobljenih izkušenj pa je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti.

(12)

V skladu s členom 42 PDEU se pravila o državni pomoči pod določenimi pogoji ne uporabljajo za nekatere ukrepe pomoči za kmetijske proizvode iz Priloge I k PDEU. Člen 42 se ne uporablja za gozdarstvo ali za proizvode, ki niso vključeni v navedeno prilogo. Komisiji bi moralo biti omogočeno, da izvzame nekatere vrste pomoči za gozdarstvo, med drugim pomoči, vključno s programi razvoja podeželja, pa tudi pomoči za promocijo in oglaševanje proizvodov v živilskem sektorju, ki niso vključeni v Prilogo I k PDEU, kadar je izkrivljanje konkurence v skladu z njenimi izkušnjami omejeno in je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti.

(13)

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 (4) se členi 107, 108 in 109 PDEU uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v ribiškem sektorju, razen za plačila, ki jih države članice opravijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006. Dodatna državna pomoč za ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov ponavadi omejeno vpliva na trgovino med državami članicami, prispeva k ciljem Unije na področju pomorske in ribiške politike, konkurence pa ne izkrivlja občutno. Dodeljeni zneski so ponavadi omejeni, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti.

(14)

Na področju športa, zlasti amaterskega, številni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, lahko ne pomenijo državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker upravičenec ne izvaja gospodarske dejavnosti ali ker ni vpliva na trgovino med državami članicami. V kolikor ukrepi na podoročju športa pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da razglasi, da je ta pomoč pod določenimi pogoji združljiva z notranjim trgom ter da zanjo ne velja obveznost priglasitve. Ukrepi državne pomoči za šport, zlasti na področju amaterskega športa ali majhnih športov, imajo ponavadi omejene učinke na trgovino med državami članicami in občutno ne izkrivljajo konkurence. Dodeljeni zneski so ponavadi omejeni. Na podlagi pridobljenih izkušenj je za pomoč za šport mogoče določiti jasne pogoje združljivosti, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence v večji meri.

(15)

Kar zadeva pomoč za zračni in pomorski prevoz, pomoč socialnega značaja za prevoz prebivalcev iz oddaljenih regij, kot so najbolj oddaljene regije in otoki, vključno z otoškimi državami članicami z eno samo regijo in redko naseljenimi območji, v skladu z izkušnjami Komisije ne izkrivlja konkurence v večji meri, pod pogojem, da se dodeli brez diskriminacije v zvezi z identiteto prevoznikov. Poleg tega pa je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti.

(16)

Komisija je v zadnjih letih pridobila obsežne izkušnje glede pomoči na področju infrastrukture za širokopasovne povezave in pripravila smernice (5). V skladu z izkušnjami Komisije pomoč za nekatere vrste infrastrukture za širokopasovni dostop ne izkrivlja konkurence v večji meri, zato bi zanjo lahko veljala skupinska izjema, če so izpolnjeni določeni pogoji združljivosti in se infrastruktura vzpostavi na območju t. i. belih lis, torej tam, kjer ni infrastrukture iste vrste (bodisi širokopasovne bodisi hitro dostopovno omrežje naslednje generacije) in kjer ta v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo razvita, kot je navedeno v merilih iz smernic. To velja za pomoč, ki zajema zagotavljanje osnovnega širokopasovnega dostopa, in za pomoč za posamezne manjše ukrepe glede hitro dostopovnih omrežij naslednje generacije ter za pomoč za gradbena dela v zvezi s širokopasovnim dostopom in pasivno širokopasovno infrastrukturo.

(17)

Več ukrepov na področju infrastrukture, ki jih sprejmejo države članice, lahko ne pomeni državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker upravičenec ne izvaja gospodarske dejavnosti, ker ni vpliva na trgovino med državami članicami ali ker je ukrep kompenzacija za storitev splošnega gospodarskega pomena, ki izpolnjuje vsa merila iz sodne prakse v zvezi z zadevo Altmark (6). Če pa financiranje infrastrukture pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, bi bilo Komisiji treba omogočiti, da razglasi, da je ta pomoč pod določenimi pogoji združljiva z notranjim trgom ter da zanjo ne velja obveznost priglasitve. Kar zadeva infrastrukturo, so lahko majhni zneski pomoči za infrastrukturne projekte učinkovit način podpiranja ciljev Unije, v kolikor ta pomoč zmanjšuje stroške in je potencialno izkrivljanje konkurence omejeno. Komisija bi zato morala imeti možnost, da izvzame državno pomoč za infrastrukturne projekte, ki prispevajo k uresničitvi ciljev te uredbe ter drugih ciljev skupnega interesa, zlasti v okviru ciljev strategije Evropa 2020 (7). To bi lahko vključevalo podporo za projekte, ki vključujejo večsektorska omrežja, ali objekte, za katere so potrebni razmeroma mali zneski pomoči. Vendar pa se lahko skupinske izjeme za infrastrukturne projekte odobrijo le, če ima Komisija dovolj izkušenj, da določi jasna in stroga merila združljivosti, ki zagotavljajo, da je tveganje morebitnih izkrivljanj omejeno in da za velike zneske pomoči še naprej velja obveznost obveščanja v skladu s členom 108(3) PDEU.

(18)

Primerno je, da Komisija ob sprejemanju uredb, ki vrste pomoči izvzame od obveznosti uradne priglasitve iz člena 108(3) PDEU, navede namen pomoči, vrste upravičencev ter prage za izvzeto pomoč, pogoje za zbiranje pomoči ter pogoje spremljanja, da bi zagotovila skladnost pomoči, ki jo pokriva ta uredba, z notranjim trgom.

(19)

Pragi za vsako vrsto pomoči, za katero Komisija sprejme uredbo o skupinski izjemi, se lahko izrazijo v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov ali v najvišjih zneskih pomoči. Poleg tega bi bilo treba Komisiji omogočiti skupinsko izvzemanje nekaterih vrst ukrepov državne pomoči, ki jih zaradi posebne zasnove ni mogoče natančno izraziti v intenzivnosti ali najvišjih zneskih pomoči, kot so instrumenti finančnega inženiringa ali nekatere vrste ukrepov za spodbujanje naložb tveganega kapitala. Taki kompleksni ukrepi lahko vključujejo pomoč na različnih ravneh: neposredni upravičenci, vmesni upravičenci in posredni upravičenci. Ker so taki ukrepi in njihov prispevek vse bolj pomembni za uresničevanje ciljev Unije, bi bilo treba omogočiti, da se izvzamejo. V primeru takih ukrepov bi zato bilo treba omogočiti, da se pragovi za dodelitev določene pomoči določijo tudi z najvišjo stopnjo državne podpore v okviru zadevnega ukrepa ali v zvezi z njim. Najvišja stopnja državne podpore lahko zajema elemente podpore, ki niso državna pomoč, pod pogojem, da ukrep vključuje vsaj nekaj elementov, ki vsebujejo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in ti elementi niso zanemarljivi.

(20)

Utegnilo bi biti koristno, da se določijo pragi ali drugi primerni pogoji, pri katerih se zahteva priglasitev dodelitve pomoči, da bi Komisiji omogočili posamično preučitev učinka neke pomoči na konkurenco in trgovino med državami članicami ter njeno skladnost z notranjim trgom.

(21)

Primerno je, da se Komisiji ob sprejemanju uredb, ki vrste pomoči izvzamejo od obveznosti uradne priglasitve iz člena 108(3) PDEU, omogoči dodati nadaljnje podrobne pogoje, da se zagotovi združljivost pomoči, ki jo pokriva ta uredba, z notranjim trgom.

(22)

Komisiji bi bilo treba ob upoštevanju razvoja in delovanja notranjega trga omogočiti, da z uredbo določi, da neka pomoč ne izpolnjuje vseh meril iz člena 107(1) PDEU in je zato izvzeta iz postopka priglasitve iz člena 108(3) o PDEU, pod pogojem, da pomoč, dodeljena istemu podjetju v določenem časovnem obdobju, ne preseže določenega zneska.

(23)

V skladu s členom 108(1) PDEU je Komisija v sodelovanju z državami članicami obvezana, da nenehno preverja vse sisteme obstoječe pomoči. V ta namen in da se zagotovi čim večja preglednost in primeren nadzor, je zaželeno, da Komisija zagotovi vzpostavitev zanesljivega sistema evidentiranja in shranjevanja informacij o uporabi uredb, ki jih sprejme, in do katerega imajo dostop vse države članice, ter da prejema od držav članic vse potrebne informacije o izvajanju pomoči, izvzete iz priglasitve, da izpolnjuje to obveznost, ki se lahko pregleda in oceni z državami članicami v okviru Svetovalnega odbora za državne pomoči. V ta namen je zaželeno tudi, da lahko Komisija zahteva posredovanje takih informacij, kakor je potrebno za zagotavljanje učinkovitosti takega pregleda.

(24)

Države članice bi morale predložiti povzetke informacij o pomoči, ki je bila izvedena z njihove strani in ki je zajeta z uredbo o izjemah. Objava teh povzetkov je potrebna za zagotovitev preglednosti ukrepov, ki jih sprejmejo države članice. Zaradi razvoja sredstev elektronskega obveščanja je objava povzetkov na spletnem mestu Komisije hitra in učinkovita, kar zagotavlja preglednost v korist zainteresiranih strani. Te povzetke bi bilo zato treba objavljati na spletnem mestu Komisije.

(25)

Nadzor nad dodeljevanjem pomoči vključuje zelo zapletena in raznovrstna dejanska, pravna in ekonomska vprašanja v nenehno razvijajočem se okolju. Komisija bi morala zato redno preverjati vrste pomoči, ki bi jih bilo treba izvzeti iz priglasitve. Komisiji bi moralo biti omogočeno, da razveljavi ali spremeni uredbe, ki jih je sprejela skladno s to uredbo, kjer so se spremenile okoliščine v zvezi s katerim od pomembnih elementov, ki je bil vzrok za njihov sprejem, ali kjer tako zahteva stopnjujoč razvoj ali delovanje notranjega trga.

(26)

V tesni in nenehni povezavi z državami članicami bi moralo biti Komisiji omogočeno, da natančno določi obseg teh uredb in pogojev v zvezi z njimi. Za zagotovitev sodelovanja med Komisijo in pristojnimi organi držav članic je primerno, da se oblikuje Svetovalni odbor za državne pomoči, s katerim se Komisija posvetuje, preden sprejme uredbe na podlagi te uredbe.

(27)

Na spletnem mestu Komisije bi bilo treba objaviti osnutke uredb in druge dokumente, ki jih pregleda Svetovalni odbor za državne pomoči v skladu s to uredbo, da se zagotovi preglednost.

(28)

Pred objavo osnutka uredbe bi se bilo treba posvetovati s Svetovalnim odborom za državne pomoči. Zaradi preglednosti pa bi bilo treba osnutek uredbe objaviti na spletnem mestu Komisije sočasno s prvim posvetovanjem Komisije s Svetovalnim odborom –

(a)

pomoč za:

(b)

pomoč, ki je skladna s karto za dodeljevanje regionalne pomoči, ki jo Komisija odobri za vsako državo članico.

(a)

namen pomoči;

(b)

vrste upravičencev;

(c)

pragi, izraženi v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov ali v najvišjih zneskih pomoči ali – pri določenih vrstah pomoči, za katere bi lahko bilo težko natančno določiti intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, zlasti pri instrumentih finančnega inženiringa ali naložbah tveganega kapitala ali podobnih naložbah – v najvišji stopnji državne podpore v okviru zadevnega ukrepa ali v zvezi z njim, brez poseganja v opredelitev zadevnih ukrepov ob upoštevanju člena 107(1) PDEU;

(d)

pogoji v zvezi z zbiranjem pomoči;

(e)

pogoji za spremljanje, kakor je določeno v členu 3.

(a)

določijo prage ali druge pogoje za priglasitev dodelitve posamezne pomoči;

(b)

izključijo določene sektorje iz njihovega obsega;

(c)

dodajo nadaljnje pogoje za skladnost pomoči, izvzete na podlagi takih uredb.

(a)

ob objavi vsakega osnutka uredbe v skladu s členom 6;

(b)

pred sprejetjem vsake uredbe.