1.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/30

(1)

Direktiva 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Nekatere direktive, naštete v Prilogi I k tej direktivi, določajo pravila glede varstva interesov potrošnikov.

(3)

Trenutni mehanizmi, ki so na voljo na nacionalni ravni in ravni Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s temi direktivami, ne omogočajo vedno pravočasne odprave kršitev, ki škodujejo kolektivnim interesom potrošnikov. Kolektivni interesi pomenijo interese, ki ne vključujejo preprostega kopičenja interesov posameznikov, oškodovanih zaradi kršitve. To ne posega v individualne tožbe posameznikov, oškodovanih zaradi kršitve.

(4)

Glede namena preprečitve ravnanj, ki so v nasprotju z veljavnimi nacionalnimi določbami, je lahko učinkovitost nacionalnih ukrepov za prenos navedenih direktiv, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki presegajo zaščitne ukrepe, zahtevane s temi direktivami, kadar so združljivi s Pogodbo in dovoljeni s temi direktivami, ovirana, če imajo ta ravnanja posledice v drugi državi članici in ne v tisti, v kateri imajo izvor.

(5)

Te težave lahko škodujejo dobremu delovanju notranjega trga, katerih posledice so v tem, da za izognitev kakršni koli obliki uveljavitve zadostuje prestavitev izhodišča nedovoljenega ravnanja v drugo državo. To predstavlja izkrivljanje konkurence.

(6)

Te težave verjetno zmanjšujejo zaupanje potrošnikov na notranjem trgu in lahko omejijo delovanje organizacij, ki predstavljajo kolektivne interese potrošnikov, ali neodvisnih javnih organov, pristojnih za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, oškodovanih zaradi ravnanj, ki kršijo pravo Skupnosti.

(7)

Ta ravnanja pogosto presegajo meje držav članic. Nujno potrebno je, da se v določeni meri približajo nacionalne določbe o odpravi takšnih nedovoljenih ravnanj ne glede na to, v kateri državi članici je nedovoljeno ravnanje imelo posledice. Ob upoštevanju pristojnosti to ne posega v pravila mednarodnega zasebnega prava in veljavne konvencije med državami članicami, pri čemer spoštuje splošne obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Pogodbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na dobro delovanje notranjega trga.

(8)

Cilj predvidenega ukrepa lahko doseže le Skupnost. Zato je zadolžena za ukrepanje.

(9)

Tretji pododstavek člena 5 Pogodbe Skupnosti nalaga, da ne sme preseči tistega, kar je potrebno za dosego ciljev Pogodbe. V skladu z navedenim členom je treba, kolikor je mogoče, upoštevati posebnosti nacionalnih pravnih sistemov in pustiti državam članicam možnost, da izberejo med različnimi opcijami z enakim učinkom. Sodišča ali upravni organi iz te direktive, ki so pristojni za odločanje o pravnih sredstvih, imajo pravico preučiti posledice prejšnjih odločitev.

(10)

Ena opcija bi morala biti v tem, da se enemu neodvisnemu javnemu organu ali več, posebej pristojnemu za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, naloži izvrševanje pooblastil za ukrepanje, ki so predvideni v tej direktivi. Druga opcija bi morala predvidevati, da ta pooblastila izvršujejo organizacije, katerih cilj je varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, v skladu z merili, ki jih določa nacionalno pravo.

(11)

Državam članicam bi morala biti omogočena izbira ene ali obeh opcij in na nacionalni ravni za namene te direktive imenovanje pristojnih organov in/ali organizacije.

(12)

Zaradi kršitev znotraj Skupnosti se mora za te organe in/ali organizacije uporabljati načelo vzajemnega priznavanja. Države članice bi morale na zahtevo njihovih nacionalnih subjektov sporočiti Komisiji ime in namen nacionalnih subjektov, ki so v njihovi državi v skladu z določbami te direktive upravičeni za vložitev tožbe.

(13)

Komisija naj zagotovi objavo seznama teh kvalificiranih subjektov v Uradnem listu Evropske unije. Kvalificirani subjekt se šteje za upravičenega za vložitev tožbe, če je njegovo ime na seznamu, razen v primeru objave nasprotne izjave.

(14)

Države članice lahko predvidijo, da mora stranka, ki namerava vložiti opustitveno tožbo, predhodno izvesti posvetovanje, s čimer se toženi stranki omogoči, da preneha s sporno kršitvijo. Države članice lahko predvidijo zahtevo, da ta posvetovanja potekajo skupaj z neodvisnim javnim organom, ki ga določijo te države članice.

(15)

V primeru, če države članice predvidijo predhodno posvetovanje, je treba določiti rok dveh tednov po prejemu zahteve po posvetovanju, po katerem lahko, če se opustitev kršitve ne doseže v tem roku, tožeča stranka brez odlašanja zadevo preda pristojnemu sodišču ali upravnemu organu.

(16)

Primerno je, da Komisija predloži poročilo o delovanju te direktive ter zlasti o njenem področju uporabe in izvedbi predhodnega posvetovanja.

(17)

Uporaba te direktive na bi smela posegati v uporabo pravil Skupnosti o konkurenci.

(18)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos in uporabo v nacionalnem pravu direktiv, ki so določeni v delu B Priloge II –

(a)

na opustitev ali prepoved kakršne koli kršitve z zahtevano nujnostjo in po potrebi v okviru skrajšanega postopka;

(b)

po potrebi na sprejetje ukrepov, kot sta objava odločbe v polnem besedilu ali v izvlečkih v primerni obliki in/ali objava popravkov za odpravo trajajoče posledice kršitve;

(c)

na odredbo, v kolikor to dopušča pravni sistem zadevne države članice, ki v primeru neizpolnitve odločbe v roku, ki ga določijo sodišča ali upravni organi, predvideva, da tožena stranka, ki izgubi, v javno blagajno ali upravičencu, imenovanemu po nacionalni zakonodaji, plača fiksni znesek ali vsako drugo vsoto za vsak dan zamude, ki jo predvideva nacionalna zakonodaja, da se zagotovi izpolnjevanje odločb.

(a)

v državah članicah, v katerih obstajajo ti organi, en neodvisni javni organ ali več, posebej pristojen za varstvo interesov, navedenih v členu 1; in/ali

(b)

organizacije, katerih cilj je varstvo interesov, navedenih v členu 1, v skladu z merili, ki jih določa nacionalno pravo.

(a)

področje uporabe te direktive glede varstva kolektivnih interesov oseb, ki izvajajo trgovsko, industrijsko, obrtno ali poklicno dejavnost;

(b)

področje uporabe te direktive, kakor ga določajo direktive, naštete v Prilogi I;

(c)

ali je predhodno posvetovanje po členu 5 prispevalo k učinkovitemu varstvu potrošnikov.