posebna izdaja v bolgarščini: poglavje 13 zvezek 051 str. 39 - 131
posebna izdaja v romunščini: poglavje 13 zvezek 051 str. 39 - 131
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 13 zvezek 043 str. 35 - 127
English
Select your language
Official EU languages:
Access to European Union law
EUR-Lex
Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Need more search options? Use the
Advanced search
Document 32005L0078
Commission Directive 2005/78/EC of 14 November 2005 implementing Directive 2005/55/EC of the European Parliament and of the Council on the approximation of the laws of the Member States relating to the measures to be taken against the emission of gaseous and particulate pollutants from compression-ignition engines for use in vehicles, and the emission of gaseous pollutants from positive ignition engines fuelled with natural gas or liquefied petroleum gas for use in vehicles and amending Annexes I, II, III, IV and VI thereto (Text with EEA relevance)
Direktiva Komisije 2005/78/ES z dne 14. novembra 2005 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/55/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin, in se uporabljajo v vozilih in o spremembi prilog I, II, III, IV in VI k Direktivi (Besedilo velja za EGP)
Direktiva Komisije 2005/78/ES z dne 14. novembra 2005 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/55/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin, in se uporabljajo v vozilih in o spremembi prilog I, II, III, IV in VI k Direktivi (Besedilo velja za EGP)
UL L 313, 29.11.2005, pp. 1–93
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO, HR)
UL L 321M, 21.11.2006, pp. 214–306
(MT)
No longer in force, Date of end of validity: 30/12/2013; razveljavil 32009R0595
Language
HTML
PDF
Official Journal
|
29.11.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 313/1 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2005/78/ES
z dne 14. novembra 2005
o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/55/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin, in se uporabljajo v vozilih in o spremembi prilog I, II, III, IV in VI k Direktivi
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (1) in zlasti druge alinee člena 13(2) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/55/ES z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (2), in zlasti člena 7 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva 2005/55/ES je ena od posamičnih direktiv o postopku homologacije, določenim z Direktivo 70/156/EGS. |
|
(2) |
Direktiva 2005/55/ES zahteva, da so novi težki motorji in motorji novih težkih vozil od 1. oktobra 2005 v skladu z novimi tehničnimi zahtevami glede vgrajenih sistemov za diagnostiko na vozilu, trajnosti in skladnosti vozil med obratovanjem, ki so ustrezno vzdrževana in uporabljana. Sedaj je treba sprejeti tehnične določbe, potrebne za izvajanje členov 3 in 4 navedene direktive. |
|
(3) |
Za zagotovitev skladnosti s členom 5 Direktive 2005/55/ES je primerno uvesti zahteve, ki spodbujajo pravilno uporabo, kakor jo priporoča proizvajalec, novih težkih vozil, opremljenih z motorji s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki za dosego priporočenega zmanjšanja s predpisi urejenih onesnaževal zahteva uporabo dodajnega reagenta. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za zagotovitev, da je voznik takšnega vozila pravočasno obveščen, da mu zmanjkuje zalog dodajnega reagenta ali da se doziranje ne izvaja. Če se voznik ne zmeni za ta opozorila, bi bilo treba zmogljivost motorja prilagoditi dokler voznik ne dopolni zalogo dodajnega reagenta, potrebnega za učinkovito delovanje sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov. |
|
(4) |
Kadar motorji, za katere se uporablja Direktiva 2005/55/ES, za dosego mejnih emisijskih vrednosti, za katere jim je bila podeljena homologacija, zahtevajo uporabo dodajnega reagenta, bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev preskrbe s takšnimi reagenti na podlagi enakomerne geografske razporejenosti. Državam članicam je treba omogočiti, da sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje uporabe takšnih reagentov. |
|
(5) |
Primerno je uvesti zahteve, ki bodo državam članicam omogočile, da v času rednih tehničnih pregledov spremljajo in zagotovijo, da so bila težka vozila, opremljena s sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki zahtevajo uporabo dodajnega reagenta, pravilno uporabljena v obdobju pred tehničnim pregledom. |
|
(6) |
Države članice bi morale imeti možnost, da prepovejo uporabo vseh težkih vozil, opremljenih s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki za doseganje mejnih vrednosti emisij, za katere je bila takšnim vozilom podeljena homologacija, zahteva uporabo dodajnega reagenta, če sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov dejansko ne uporablja zahtevanega reagenta ali če v vozilu ni zahtevanega reagenta. |
|
(7) |
Proizvajalci težkih vozil, opremljenih s sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki zahtevajo uporabo dodajnega reagenta, bi morali svoje stranke obvestiti o pravilni uporabi takšnih vozil. |
|
(8) |
Zaradi upoštevanja tehničnega napredka bi bilo treba prilagoditi zahteve Direktive 2005/55/ES v zvezi z uporabo odklopnih strategij. Prav tako bi bilo treba določiti zahteve za motorje z več nastavitvami in za naprave, ki lahko v določenih pogojih delovanja omejijo navor motorja. |
|
(9) |
Skladno s prilogama III in IV k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva in o spremembi Direktive Sveta 93/12/EGS (3), vsebnost žvepla v motornem bencinu in dizelskem gorivu, namenjenem za prodajo v Skupnosti, od 1. januarja 2005 ne sme presegati 50 mg/kg (delcev na milijon, ppm). V Skupnosti je na voljo vedno več motornih goriv z vsebnostjo žvepla 10 mg/kg ali manj in Direktiva 98/70/ES zahteva, da so takšna goriva na razpolago po 1. januarju 2009. Zato bi bilo treba ponovno opredeliti referenčna goriva, ki se uporabljajo za homologacijsko preskušanje motorjev glede na mejne vrednosti emisij, določene v vrstah B1, B2 in C tabel v Prilogi I k Direktivi 2005/55/ES, zato da bi bolje odražala, kjer bo to primerno, vsebnost žvepla dizelskih goriv, ki so na voljo na trgu od 1. januarja 2005 in ki jih uporabljajo motorji z naprednimi sistemi za uravnavanje emisij. Prav tako je primerno ponovno opredeliti referenčno gorivo utekočinjeni naftni plin (LPG) za prilagoditev napredku na trgu po 1. januarja 2005. |
|
(10) |
Potrebne so tehnične prilagoditve postopkov vzorčenja in meritev, da se omogoči zanesljivo in ponovljivo merjenje masnih emisij delcev za motorje na kompresijski vžig, katerim je bila podeljena homologacija v skladu z mejnimi vrednostmi delcev, določenimi v vrstah B1, B2 ali C tabel v točki 6.2.1 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES, in za plinske motorje, katerim je bila podeljena homologacija v skladu z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v vrsti C tabele 2 v točki 6.2.1 navedene priloge. |
|
(11) |
Ker se določbe v zvezi z izvajanjem členov 3 in 4 Direktive 2005/55/ES sprejmejo hkrati z določbami, ki navedeno direktivo prilagajajo tehničnemu napredku, sta bila oba tipa ukrepov vključena v isti akt. |
|
(12) |
Glede na hiter tehnološki napredek na tem področju, bo ta direktiva po potrebi pregledana do 31. decembra 2006. |
|
(13) |
Direktivo 2005/55/ES je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(14) |
Ukrepi v tej direktivi so v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku, ustanovljenega s členom 13(1) Direktive 70/156/EGS – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloge I, II, III, IV in VI k Direktivi 2005/55/ES se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej direktivi.
Člen 2
Ukrepi za izvajanje členov 3 in 4 Direktive 2005/55/ES so določeni v prilogah II do V k tej direktivi.
Člen 3
1. Države članice sprejmejo ter objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 8. novembra 2006. Besedila teh predpisov ter primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji.
Države članice uporabljajo navedene predpise od 9. novembra 2006.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 14. novembra 2005
Za Komisijo
Günter VERHEUGEN
Podpredsednik Komisije
(1) UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/49/ES (UL L 194, 26.7.2005, str. 12).
(2) UL L 275, 20.10.2005, str. 1.
(3) UL L 350, 28.12.1998, str. 58. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
PRILOGA I
SPREMEMBE PRILOG I, II, III, IV IN VI K DIREKTIVI 2005/55/ES
Direktiva 2005/55/ES se spremeni:
|
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(2) |
Priloga II se spremeni:
|
|
(3) |
Priloga III se spremeni:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(4) |
Priloga IV se spremeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(5) |
Priloga VI se spremeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(*) UL L 76, 6.4.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/76/ES (UL L 206, 15.8.2003, str. 29).“
(**) UL L 313, 29.11.2005, str. 1
(***) Člen 4(1) te direktive predvideva nadzorovanje velikih napak v delovanju namesto nadzorovanja razpadanja oziroma poslabšanja učinkovitosti katalizatorjev/filtrov sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov. Primeri velikih napak v delovanju so podani v točkah 3.2.3.2 in 3.2.3.3 Priloge IV k Direktivi 2005/78/ES.
(****) UL L 375, 31.12.1980, str. 46. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/99/ES (UL L 334, 28.12.1999, str. 32).“
(*) Komisija bo odločila, ali je v tej direktivi treba določiti specifične ukrepe v zvezi z motorji z več nastavitvami hkrati s predlogom, ki se nanaša na zahteve člena 10 te direktive.
(**) Do 1. oktobra 2008 velja naslednje: ‚temperatura okolja mora biti med 279 K in 303 K (6 °C do 30 °C)’.
(***) Ta temperaturni razpon se ponovno preuči kot del pregleda te direktive, s posebnim poudarkom na primernost spodnje temperaturne omejitve.“
(*) Komisija namerava to točko ponovno pregledati do 31. decembra 2006.
(**) Komisija namerava te vrednosti ponovno pregledati do 31. decembra 2005.“
(*) Neustrezno črtati.“
(*) Neustrezno črtati.“
(*) Neustrezno črtati.“
(*) Neustrezno črtati.“
(*) Vrednost velja samo za referenčno gorivo, določeno v Prilogi IV.“
(*) Komisija bo presodila o višini temperature nad posodami s filtri, 325 K (52 °C), in, če bo to potrebno, predlagala novo temperaturo, ki se bo uporabljala za homologacijo novih tipov od prvega oktobra 2008.“
(*) Neustrezno črtati.“ “
(*) Do 1. oktobra 2005 je za preskuse za homologacijo plinastih motorjev mogoče uporabiti številke, prikazane v oklepajih. (Komisija bo poročala o razvoju tehnologije plinastih motorjev, da se potrdijo ali spremenijo dovoljena odstopanja regresijske krivulje, ki se uporabljajo za plinske motorje, podane v tej tabeli.)
(1) Vrednosti, navedene v specifikacijah, so ‚resnične vrednosti’. Pri določanju njihovih mejnih vrednosti se uporablja standard ISO 4259 ‚Naftni proizvodi — Določanje in uporaba stopenj natančnosti pri preskusnih metodah’, pri določanju njihove najmanjše vrednosti pa se upošteva najmanjša razlika 2R nad ničlo; pri določanju največje in najmanjše vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = možnost ponovljivosti).
Ne glede na ta ukrep, potreben zaradi statistike, mora proizvajalec goriva skušati doseči ničelno vrednost, kadar je določena največja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni največja in najmanjša vrednost. Če je treba razjasniti vprašanje, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe ISO 4259.
(2) Razpon za cetanski indeks ni v skladu z zahtevo po najmanjšem razponu 4R. Vendar se v primeru spora med dobaviteljem goriva in porabnikom goriva lahko za reševanje takšnih sporov uporabljajo določbe ISO 4259, če je za dosego potrebne natančnosti namesto ene narejenih zadostno število ponovljenih meritev.
(3) Zabeleži se dejanska vrednost žvepla v gorivu za preskus tipa I.
(4) Čeprav je oksidacijska stabilnost nadzirana, bo rok trajanja verjetno omejen. Za navodila o skladiščenju in podatke o trajnosti se je treba posvetovati z dobaviteljem.“
(5) Ta način lahko nenatančno določi prisotnost korozivnih snovi, če so v vzorcu protikorozijske snovi ali druge kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakru. Zato je dodajanje takšnih zmesi za vplivanje na preskusno metodo prepovedano.
(6) Ta način lahko nenatančno določi prisotnost korozivnih snovi, če so v vzorcu protikorozijske snovi ali druge kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakru. Zato je dodajanje takšnih zmesi za vplivanje na preskusno metodo prepovedano.“
(7) Neustrezno črtati.
PRILOGA II
POSTOPKI ZA IZVAJANJE PRESKUSA TRAJNOSTI SISTEMOV ZA NADZOR EMISIJ
1. UVOD
V tej prilogi so navedeni postopki za izbiro družine motorjev, ki se jo preskusi po razporedu kopičenja prevozov za ugotavljanje faktorjev poslabšanja. Ti faktorji poslabšanja se uporabljajo za emisije, izmerjene na motorjih, na katerih se izvaja periodična revizija, zato da emisije motorjev v prometu ostanejo v okvirih mejnih vrednosti emisij, ki se uporabljajo, ki so podane v tabelah v točki 6.2.1 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES, v obdobju trajnosti, ki se uporablja za vozilo, v katerega je motor nameščen.
V tej prilogi so navedena tudi z emisijami povezana in z emisijami nepovezana navodila za vzdrževanje, ki se uporabljajo za motorje, na katerih se izvaja razpored kopičenja prevozov. Takšno vzdrževanje se izvaja na motorjih v prometu in se sporoči lastnikom novih težkih motorjev.
2. IZBIRA MOTORJEV ZA UGOTAVLJANJE FAKTORJEV POSLABŠANJA ŽIVLJENJSKE DOBE
2.1 Motorji za preskus emisij, da se ugotovijo faktorji poslabšanja življenjske dobe, se izberejo iz družine motorjev, ki je opredeljena v točki 8.1 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES.
2.2 Motorje iz drugih družin motorjev je mogoče vključiti v družine na podlagi tipa sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki ga motor uporablja. Da je mogoče motorje z različnimi števili valjev in različnimi nastavitvami valjev, vendar z enakimi tehničnimi specifikacijami in enako namestitvijo sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov uvrstiti v enako družino motorjev s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, mora proizvajalec organu za izdajo certifikatov predložiti podatke, ki kažejo, da so emisije teh motorjev podobne.
Proizvajalec motorja izbere en motor, ki predstavlja družino motorjev s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, za preskušanje po razporedu kopičenja prevozov, ki je opredeljen v točki 3.2 te priloge, v skladu s kriteriji za izbor motorjev, ki so podani v točki 8.2 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES, in to sporoči homologacijskemu organu pred začetkom kakršnih koli preskusov.
2.3.1 Če homologacijski organ sklene, da najslabša raven emisij družine motorjev s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov bolje predstavlja kak drug motor, potem motor za preskus skupaj izbereta homologacijski organ in proizvajalec motorja.
3. UGOTAVLJANJE FAKTORJEV POSLABŠANJA ŽIVLJENJSKE DOBE
3.1 Splošno
Faktorji poslabšanja se za družino sistemov za naknadno obdelavo motorja določijo z izbranimi motorji na podlagi postopka kopičenja razdalje in prevozov, ki vključuje periodične preskuse za plinaste emisije in emisije delcev v preskusih ESC in ETC.
3.2 Razpored kopičenja prevozov
Če proizvajalec tako želi, se razporedi kopičenja prevozov lahko izvajajo tako, da se z vozilom, opremljenim z izbranim motorjem, izvede razpored „kopičenja prevozov“ ali razpored „kopičenja prevozov z dinamometrom“.
3.2.1 Kopičenje prevozov in kopičenje prevozov z dinamometrom
3.2.1.1 Proizvajalec v skladu z dobro inženirsko prakso določi, v kakšni obliki in v kakšnem obsegu se bo izvajalo kopičenje prevozov za motorje.
3.2.1.2 Proizvajalec določi, kdaj se motor preskusi za plinaste emisije in emisije delcev v preskusih ESC in ETC.
3.2.1.3 Za vse motorje v družini sistemov za naknadno obdelavo motorja se uporabi enoten razpored delovanja motorja.
3.2.1.4 Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem homologacijskega organa se na vsaki preskusni točki izvede samo en preskusni cikel (preskus ESC ali preskus ETC), drug preskusni cikel pa se izvede samo na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov.
3.2.1.5 Razporedi delovanja so za različne družine sistemov za naknadno obdelavo lahko različni.
3.2.1.6 Razporedi delovanja so lahko krajši od življenjske dobe, če število preskusnih točk omogoča pravilno ekstrapolacijo rezultatov preskusov v skladu s točko 3.5.2. V nobenem primeru pa razpored prevozov ne sme biti krajši od tistega, ki je prikazan v tabeli v točki 3.2.1.8.
3.2.1.7 Proizvajalec mora zagotoviti veljavno povezavo med minimalnim obdobjem kopičenja prevozov (prevožena razdalja) in urami dinamometra motorja, tj. na primer povezava s porabo goriva, povezava hitrosti vozila in obratov motorja itd.
3.2.1.8 Minimalno kopičenje prevozov
|
Kategorija vozila, v kateri bo motor nameščen |
Minimalno obdobje kopičenja prevozov |
Življenjska doba (člen te direktive) |
|
Vozila kategorije N1 |
100 000 km |
Člen 3(1)(a) |
|
Vozila kategorije N2 |
125 000 km |
Člen 3(1)(b) |
|
Vozila kategorije N3, pri katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 16 ton |
125 000 km |
Člen 3(1)(b) |
|
Vozila kategorije N3, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 16 ton |
167 000 km |
Člen 3(1)(c) |
|
Vozila kategorije M2 |
100 000 km |
Člen 3(1)(a) |
|
Vozila kategorije M3, razredov I, II, A in B, pri katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 7,5 ton |
125 000 km |
Člen 3(1)(b) |
|
Vozila kategorije M3, razredov I, II, A in B, pri katerih največja tehnično dovoljena masa presega 7,5 ton |
167 000 km |
Člen 3(1)(c) |
3.2.1.9 Razpored kopičenja prevozov mora biti natančno opisan v vlogi za homologacijo, homologacijskemu organu pa ga je treba predložiti pred začetkom kakršnih koli preskusov.
3.2.2 Če homologacijski organ odloči, da je na preskusih ESC in ETC med točkami, ki jih je izbral proizvajalec, treba izvesti dodatne meritve, o tem obvesti proizvajalca. Proizvajalec pripravi revidiran razpored kopičenja prevozov ali razpored kopičenja prevozov z dinamometrom, ki ga mora homologacijski organ sprejeti.
3.3 Preskušanje motorja
3.3.1 Začetek razporeda kopičenja prevozov
3.3.1.1 Proizvajalec za vsako družino sistemov z naknadno obdelavo motorja določi število ur delovanja motorja, po preteku katerih se delovanje sistema za naknadno obdelavo motorja stabilizira. Če homologacijski organ tako zahteva, mora proizvajalec predložiti podatke in analize, ki jih je uporabil pri tej določitvi. Proizvajalec se lahko odloči tudi, da motor deluje 125 ur, zato da se sistem za naknadno obdelavo motorja stabilizira.
3.3.1.2 Stabilizacijsko obdobje, določeno v točki 3.3.1.1, se šteje kot začetek razporeda kopičenja prevozov.
3.3.2 Preskus kopičenja prevozov
3.3.2.1 Po preskusu se motor spusti skozi razpored kopičenja prevozov, ki ga izbere proizvajalec, kot je opisano v točki 3.2 zgoraj. Motor se, v periodičnih intervalih v razporedu kopičenja prevozov, ki jih določi proizvajalec, in na mestih, kjer je to primerno, kar določi tudi homologacijski organ, v skladu s točko 3.2.2 preskusi za plinaste emisije in emisije delcev v preskusih ESC in ETC. V skladu s točko 3.2, če je bilo dogovorjeno, da se na vsaki preskusni točki izvede samo en preskusni cikel (ESC ali ETC), se mora drugi preskusni cikel (ESC ali ETC) izvesti na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov.
3.3.2.2 Med razporedom kopičenja prevozov se vzdrževanje motorja izvaja v skladu s točko 4.
3.3.2.3 Na motorju ali vozilu je med razporedom kopičenja prevozov mogoče opraviti nenačrtovane posege vzdrževanja, na primer, če je sistem OBD odkril napako, ki je povzročila, da se je aktiviral indikator za javljanje napak (MI).
3.4 Poročanje
3.4.1 Rezultati vseh preskusov emisij (ESC in ETC), ki se izvedejo med razporedom kopičenja prevozov, morajo biti na razpolago homologacijskemu organu. Če se kateri koli preskus razveljavi, mora proizvajalec predložiti pojasnilo, zakaj ga je razveljavil. V tem primeru se v roku 100 ur kopičenja prevozov izvede dodatna serija preskusov emisij v preskusih ESC in ETC.
3.4.2 Proizvajalec mora imeti pri vsakem preskusu motorja v razporedu kopičenja prevozov za ugotovitev faktorjev poslabšanja v svojih zapisih zabeležene podatke v zvezi z vsemi preskusi emisij in vzdrževanji, ki jih je izvedel na motorju v času razporeda kopičenja prevozov. Te podatke predloži homologacijskemu organu skupaj z rezultati preskusov emisij, ki jih izvede v razporedu kopičenja prevozov.
3.5 Določitev faktorjev poslabšanja
3.5.1 Za vsako onesnaževalo, izmerjeno na preskusih ESC in ETC, ter na vsaki preskusni točki se v razporedu kopičenja prevozov na podlagi vseh rezultatov preskusov izvede najboljša regresijska analiza. Rezultati vsakega preskusa za vsako onesnaževalo se izrazijo na enako število decimalnih mest, kot je mejna vrednost za tisto onesnaževalo, kakor je prikazano v tabelah v točki 6.2.1 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES, plus eno dodatno decimalno mesto. V skladu s točko 3.2, če je bilo dogovorjeno, da se na vsaki preskusni točki izvede samo en preskusni cikel (ESC ali ETC) in drugi preskusni cikel na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov, se regresijska analiza naredi le na podlagi rezultatov preskusov preskusnega cikla, izvedenega na vsaki preskusni točki.
3.5.2 Proizvajalec na podlagi regresijske analize izračuna projekcije emisijskih vrednosti za vsako onesnaževalo na začetku razporeda kopičenja prevozov in življenjsko dobo, če se uporablja za motor na preskusu, z ekstrapolacijo regresijske enačbe, kakor je določeno v točki 3.5.1.
3.5.3 Faktor poslabšanja za vsako onesnaževalo je za motorje, ki niso opremljeni s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, razlika med projekcijo emisijskih vrednosti in življenjsko dobo ter začetkom razporeda kopičenja prevozov.
Faktor poslabšanja za vsako onesnaževalo je za motorje, ki so opremljeni s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, razmerje projekcije emisijskih vrednosti za življenjsko dobo in na začetku razporeda kopičenja prevozov.
V skladu s točko 3.2, če je bilo dogovorjeno, da se za vsako preskusno točko izvede samo en preskusni cikel (ESC ali ETC) in drugi preskusni cikel (ESC ali ETC) na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevozov, se uporablja faktor poslabšanja, izračunan za preskusni cikel, ki je bil izveden na vsaki preskusni točki, tudi za drugi preskusni cikel, pod pogojem, da se uporablja za oba preskusna cikla, da so razmerja med izmerjenimi vrednostmi na začetku in na koncu razporeda kopičenja prevoza podobna.
3.5.4 Faktorji poslabšanja za vsako onesnaževalo na ustreznih preskusnih ciklih se zabeležijo v točki 1.5 Dodatka 1 k Prilogi VI k Direktivi 2005/55/ES.
Namesto uporabe razporeda kopičenja prevozov za določitev faktorjev poslabšanja se lahko proizvajalci motorjev odločijo uporabiti naslednje faktorje poslabšanja:
|
Tip motorja |
Preskusni cikel |
CO |
HC |
NMHC |
CH4 |
NOx |
PM |
|
Dizelski motor (1) |
ESC |
1,1 |
1,05 |
— |
— |
1,05 |
1,1 |
|
ETC |
1,1 |
1,05 |
— |
— |
1,05 |
1,1 |
|
|
Plinski motor (1) |
ETC |
1,1 |
1,05 |
1,05 |
1,2 |
1,05 |
— |
3.6.1 Proizvajalec se lahko določi prenesti faktorje poslabšanja, določene za motor ali kombinacijo motor/sistem za naknadno obdelavo na motorje ali kombinacije motorjev/sistemov za naknadno obdelavo, ki ne spadajo v isto kategorijo družine motorjev, kakor je določeno v skladu s točko 2.1. V tem primeru mora proizvajalec homologacijskemu organu dokazati, da imata/imajo osnovni motor ali osnovna kombinacija motor/sistem za naknadno obdelavo in motor ali kombinacija motorja/sistema za naknadno obdelavo, na katerega se faktorji poslabšanja prenašajo, enake tehnične specifikacije in zahteve v zvezi z namestitvijo na vozilo ter da so emisije takšnega motorja ali kombinacije motorja/sistema za naknadno obdelavo podobne.
3.7 Pregled skladnosti proizvodnje
3.7.1 Skladnost proizvodnje za spoštovanje emisij se pregleduje na podlagi točke 9 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES.
3.7.2 Ob homologaciji lahko proizvajalec po želji hkrati izmeri vse emisije onesnaževal pred sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov. Pri tem lahko razvije neformalen faktor poslabšanja, ki je ločen za motor in za sistem za naknadno obdelavo, ki ga lahko uporabi kot pomoč za dokončanje revidiranja proizvodne linije.
3.7.3 Za homologacijo se v točki 1.4 Dodatka 1 v Prilogi VI k Direktivi 2005/55/ES zabeležijo samo faktorji poslabšanja iz točke 3.6.1, ki jih sprejme proizvajalec, ali faktorji poslabšanja, pridobljeni v skladu s točko 3.5.
4. VZDRŽEVANJE
Posegi vzdrževanja, izvedeni na motorju, in pravilna poraba vseh zahtevanih reagentov se med razporedom kopičenja prevozov štejejo kot povezani z emisijami ali nepovezani z emisijami in vsak od teh se lahko šteje kot načrtovan ali nenačrtovan. Nekateri posegi vzdrževanja, ki so povezani z emisijami, lahko štejejo tudi kot kritični posegi vzdrževanja, povezani z emisijami.
4.1 Načrtovani posegi vzdrževanja, povezani z emisijami
4.1.1 Ta točka določa posege vzdrževanja, povezane z emisijami, za izvajanje razporeda kopičenja prevozov in za vključitev v navodila za vzdrževanje, ki so na voljo lastnikom novih težkih vozil in težkih motorjev.
4.1.2 Vsi načrtovani posegi vzdrževanja za izvajanje razporeda kopičenja prevozov se izvajajo v enakih intervalih ali v intervalih z ekvivalentno oddaljenostjo, ki so navedeni v proizvajalčevih navodilih za vzdrževanje, namenjenih lastnikom težkih vozil ali težkih motorjev. Ta razpored vzdrževanja je mogoče v času razporeda kopičenja prevozov po potrebi posodobiti, pod pogojem, da se iz razporeda vzdrževanja ne izbriše noben del vzdrževanja, po tem ko je ta del vzdrževanja že bil izveden na preskusnem motorju.
4.1.3 Vsi posegi z emisijami povezani posegi vzdrževanja, ki se izvajajo na motorjih, morajo biti nujni za zagotovitev veljavne skladnosti z ustreznimi emisijskimi standardi. Proizvajalec homologacijskemu organu predloži podatke, ki dokazujejo, da so vsi deli načrtovanega posega vzdrževanja, povezanega z emisijami, tehnično nujni.
4.1.4 Proizvajalec motorja navede prilagoditev, čiščenje in vzdrževanje (če je to potrebno) naslednjih postavk:
|
— |
filtri in hladilniki v sistemu recirkulacije izpušnih plinov, |
|
— |
prezračevalni ventil pozitivnega bloka motorja, |
|
— |
vbrizgalne šobe za gorivo (samo čiščenje), |
|
— |
injektorji za gorivo, |
|
— |
turbopuhalo, |
|
— |
elektronska krmilna enota motorja ter povezani senzorji in stikala, |
|
— |
sistem filtrov za delce (vključno s povezanimi sestavnimi deli), |
|
— |
sistem recirkulacije izpušnih plinov, vključno z vsemi povezanimi nadzornimi ventili in cevmi, |
|
— |
vsi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov. |
4.1.5 Za vzdrževanje se naslednji sestavni deli opredelijo kot kritične postavke, povezane z emisijami:
|
— |
vsi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, |
|
— |
elektronska krmilna enota motorja ter povezani senzorji in stikala, |
|
— |
sistem recirkulacije izpušnih plinov, vključno z vsemi povezanimi filtri, hladilniki, nadzornimi ventili in cevmi, |
|
— |
prezračevalni ventil pozitivnega bloka motorja. |
4.1.6 Vsi kritični načrtovani posegi vzdrževanje, povezani z emisijami, morajo imeti razumno verjetnost, da se izvedejo v prometu. Proizvajalec mora homologacijskemu organu dokazati razumno verjetnost, da se takšen poseg vzdrževanja izvede v prometu, in sicer pred izvedbo vzdrževanja med razporedom kopičenja prevozov.
Kritične postavke načrtovanih posegov vzdrževanja, povezanih z emisijami, ki izpolnjujejo katerega od pogojev, opredeljenih v točkah od 4.1.7.1 do 4.1.7.4, bodo sprejete kot razumna verjetnost, da se poseg vzdrževanja te postavke izvede v prometu.
4.1.7.1 Predložijo se podatki, ki dokazujejo povezavo med emisijami in zmogljivostjo vozila tako, da če se emisije povečajo zaradi pomanjkanja vzdrževanja, se hkrati s tem zmanjša zmogljivost vozila do takšne stopnje, da vozilo ni več primerno za normalno vožnjo.
4.1.7.2 Predložijo se podatki raziskav, ki pri 80 % stopnji zanesljivosti kažejo, da je na 80 % takšnih motorjev ta kritičen poseg vzdrževanja že bil izveden v prometu v priporočenih intervalih (priporočenem intervalu).
4.1.7.3 V povezavi z zahtevami točke 4.7 Priloge IV k tej direktivi se na armaturno ploščo vozila namesti jasno viden kazalec, ki voznika opozarja, kdaj je treba izvesti postopek vzdrževanja. Kazalec se aktivira ob ustrezni razdalji ali ob prenehanju delovanja katerega sestavnega dela. Kazalec mora ostati aktiven, dokler je motor v delovanju, in ne sme se izbrisati, ne da bi se zahtevani poseg vzdrževanja izvedel. Ponastavitev signala je obvezen korak v razporedu posegov vzdrževanja. Sistem ne sme biti izdelan tako, da se deaktivira po koncu ustrezne življenjske dobe motorja ali pozneje.
4.1.7.4 Vse druge metode, za katere homologacijski organ ugotovi, da predstavljajo razumno verjetnost, da se kritični poseg vzdrževanja izvede v prometu.
4.2 Spremembe načrtovanih posegov vzdrževanja
4.2.1 Proizvajalec mora homologacijskemu organu predložiti zahtevo za odobritev kakršnih koli novih posegov vzdrževanja, ki jih želi izvesti med razporedom kopičenja prevozov, in o tem obvestiti lastnike težkih vozil in motorjev. V priporočilu mora proizvajalec navesti tudi kategorijo (tj. povezano z emisijami, nepovezano z emisijami, kritično, nekritično) novega načrtovanega posega vzdrževanja, ki ga predlaga, in, če gre za vzdrževanje, povezano z emisijami, največji možen interval posega vzdrževanja. V zahtevku mora predložiti podatke, ki potrjujejo potrebo po novem načrtovanem posegu vzdrževanja in intervalu posega vzdrževanja.
4.3 Načrtovani posegi vzdrževanja, ki niso povezani z emisijami
4.3.1 Razumne in tehnično nujne načrtovane posege vzdrževanja, ki niso povezani z emisijami (npr. zamenjava olja, zamenjava oljnega filtra, zamenjava filtra za gorivo, zamenjava zračnega filtra, vzdrževanje sistema hlajenja, prilagoditev prostega teka, regulator, navor motorja, jermen ventila, jermen injektorja, timing, prilagoditev napetosti kakšnega pogonskega jermena), je na motorjih ali vozilih, izbranih za razpored kopičenja prevozov, mogoče opraviti v najmanj pogostih intervalih, ki jih proizvajalec priporoči lastniku (npr. ne v intervalih, ki so priporočeni za težke prevoze).
4.4 Vzdrževanje motorjev, izbranih za preskušanje v razporedu kopičenja prevozov
4.4.1 Popravila sestavnih delov izbranega motorja, izbranega za preskušanje v razporedu kopičenja, razen motorja, sistema za nadzor emisij ali sistema za gorivo, se izvajajo le, če pride do prenehanja delovanja kakega dela ali napake v sistemu motorja.
4.4.2 Oprema, instrumenti ali orodja se ne smejo uporabiti za odkrivanje napak, napačno nastavljenih ali nedelujočih sestavnih delov motorja, če niso enaki ali enakovredni oprema, instrumenti ali orodja na razpolago prodajalcem in drugim servisnim službam in
|
— |
se uporabljajo skupaj z načrtovanimi posegi vzdrževanja na teh sestavnih delih, ter |
|
— |
se uporabljajo po odkritju napake na motorju. |
4.5 Kritični nenačrtovani posegi vzdrževanja, ki so povezani z emisijami
4.5.1 Poraba zahtevanega reagenta je določena kot kritičen nenačrtovan poseg vzdrževanja za izvajanje razporeda kopičenja prevozov in za vključitev v navodila za vzdrževanje, ki so na voljo lastnikom novih težkih vozil in težkih motorjev.
(1) Komisija lahko, kjer je ustrezno in na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice, predlaga revizijo faktorjev poslabšanja, ki so prikazani v tej tabeli, v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 70/156/EGS.
PRILOGA III
SKLADNOST VOZIL/MOTORJEV V PROMETU
1. SPLOŠNO
1.1 Glede na homologacije, podeljene za emisije, morajo biti takšni ukrepi primerni tudi za potrjevanje funkcionalnosti naprav za nadzor emisij med normalno uporabno življenjsko dobo motorja, nameščenega v vozilu, pri normalnih pogojih uporabe (skladnost primerno vzdrževanih in uporabljanih vozil v prometu).
1.2 Za namen te direktive se navedeni ukrepi preverjajo v obdobju, ki ustreza primernim obdobjem življenjskih dob, opredeljenih v točki 3 te direktive za vozila ali motorje, ki so homologirani za vrste B1, B2 ali C tabel v točki 6.2.1 Priloge I k k Direktivi 2005/55/ES.
1.3 Preverjanje skladnosti vozil/motorjev v prometu se izvaja na podlagi podatkov, ki jih proizvajalci predložijo homologacijskemu organu, ki izvaja revizijo emisij serije reprezentativnih vozil ali motorjev, za katere ima proizvajalec homologacijo.
Slika 1 v tej prilogi prikazuje postopek za preverjanje skladnosti v prometu.
2. POSTOPKI ZA REVIZIJO
2.1 Homologacijski organ izvaja revizijo skladnosti v prometu na podlagi vseh ustreznih podatkov, ki jih ima proizvajalec na podlagi postopkov, podobnih tistim iz člena 10(1) in (2) ter iz oddelka 1 in 2 Priloge X Direktive 70/156/EGS.
Alternative so spremljevalna poročila o uporabi, ki jih predloži proizvajalec, nadzorno preskušanje homologacijskega organa in/ali podatki o nadzornem preskušanju, ki ga izvaja država članica. Postopki, ki se uporabijo, so podani v točki 3.
3. REVIZIJSKI POSTOPKI
Homologacijski organ opravi oceno skladnosti vozil v prometu na podlagi podatkov, ki jih predloži proizvajalec. Proizvajalčevo spremljevalno poročilo o uporabi (ISM) temelji na preskusih motorjev ali vozil z uporabo preskušenih in ustreznih preskusnih protokolov. Ti podatki (poročilo ISM) morajo vključevati, vendar se ne smejo omejevati samo na, naslednje (glej točke od 3.1.1 do 3.1.13):
3.1.1 Ime in naslov proizvajalca.
3.1.2 Ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov pooblaščenega zastopnika na področjih, ki so navedeni v podatkih proizvajalca.
3.1.3 Ime modela motorja (imena modelov motorjev), ki ga (jih) vsebujejo podatki proizvajalca.
3.1.4 Kjer je to ustrezno, seznam tipov motorjev, ki so vsebovani v podatkih proizvajalca, tj. družina sistemov za naknadno obdelavo motorja.
3.1.5 Kode identifikacijske številke vozila (VIN), ki se uporabljajo za vozila, opremljena z motorjem, ki je del revizije.
Slika 1
3.1.6 Številke homologacij, ki se uporabljajo za tipe motorjev znotraj družine v prometu, vključno s številkami, kjer je to ustrezno, vseh razširitev in popravkov (predelav)
3.1.7 Podatki o razširitvah in popravkih (predelavah) homologacij za motorje, ki jih zajemajo podatki proizvajalca (če to zahteva homologacijski organ)
3.1.8 Obdobje, v katerem so se podatki proizvajalca zbirali
3.1.9 Obdobje izdelave motorja, ki ga zajemajo podatki proizvajalca (npr. „vozila ali motorji, izdelani v koledarskem letu 2005“)
Proizvajalčev postopek pregledovanja skladnosti v prometu, vključno z/s:
3.1.10.1 metoda lociranja vozila ali motorja
3.1.10.2 kriteriji izbiranja in zavračanja za vozila ali motorje
3.1.10.3 tipi preskusov in postopki, ki se uporabljajo za program
3.1.10.4 kriteriji sprejemanja/zavračanja proizvajalca za skupino družin v prometu
3.1.10.5 geografsko področje (geografska področja), znotraj katerega je proizvajalec zbiral podatke
3.1.10.6 velikost vzorcev in uporabljeni načrt vzorčenja
Rezultati proizvajalčevega postopka pregledovanja skladnosti v prometu, vključno z/s:
3.1.11.1 identifikacijo motorja, uporabljenega v programu (preskušenega ali nepreskušenega). Identifikacija mora vsebovati:
|
— |
ime modela |
|
— |
identifikacijsko številko vozila (VIN) |
|
— |
identifikacijsko številko motorja |
|
— |
številko registracije vozila, opremljenega z motorjem, ki je del revizije |
|
— |
datum proizvodnje |
|
— |
regijo uporabe (če je poznana) |
|
— |
vrsto uporabe vozila (če je poznana), npr. dostava v mestu, vožnja na dolge razdalje itd. |
3.1.11.2 Vzrok(i) za izključitev vozila ali motorja iz vzorca (npr. vozilo je bilo v prometu manj kot eno leto, neustrezno vzdrževanje v zvezi z emisijami, dokazi o uporabi goriva, ki ima večjo vsebnost žvepla, kot se zahteva za normalno uporabo, oprema za nadzor emisij ni v skladu s homologacijo). Vzrok za izključitev je treba utemeljiti (npr. način neizpolnjevanja navodil za vzdrževanje itd.). Vozilo ne sme biti izključeno samo zato, ker se je AECS morda preveč uporabljal.
3.1.11.3 Zgodovina servisiranja in vzdrževanja v zvezi z emisijami za vsak motor v vzorcu (vključno s predelavami).
3.1.11.4 Zgodovina popravil za vsak motor v vzorcu (kjer je poznana).
3.1.11.5 Podatki s preskusa, vključno z/s:
|
(a) |
datum preskusa |
|
(b) |
mesto preskusa |
|
(c) |
kjer je to ustrezno, števec kilometrov vozila, opremljenega z motorjem, ki ga zajema revizija |
|
(d) |
specifikacije preskusnega goriva (npr. referenčno gorivo preskusa ali gorivo na trgu) |
|
(e) |
preskusni pogoji (temperatura, vlažnost, vztrajnostna masa dinamometra) |
|
(f) |
nastavitve dinamometra (npr. nastavitev moči) |
|
(g) |
rezultati preskusov emisij, izvedenih na preskusih ESC, ETC in ELR v skladu s točko 4 te priloge. Preskusi se najmanj pet motorjev |
|
(h) |
alternativno je preskuse, namesto v skladu s točko (g), mogoče izvesti tudi z uporabo drugega protokola. Ustreznost za nadzorovanje funkcionalnosti v prometu s takšnim preskusom izrazi in utemelji proizvajalec skupaj s postopkom homologacije (točki 3 in 4 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES). |
3.1.12 Zapisi podatkov iz sistema OBD.
Zapisi izkušenj pri uporabi dodajnega reagenta. V poročilih morajo biti navedeni, med drugim, izkušnje upravljavca s polnjenjem, ponovnim polnjenjem in porabo reagenta, izvedba polnjenja in zlasti pogostost aktivacije začasnega omejevalnika zmogljivosti v prometu ter pojavljanje drugih napak, aktivacija MI in beleženje kode o napaki, ki se navezuje na pomanjkanje dodajnega reagenta.
3.1.13.1 Proizvajalec predloži poročila o uporabi v prometu in o napakah. Proizvajalec poroča o zahtevkih za garancijo in vrstah teh zahtevkov, pokazateljih aktivacije/deaktivacije MI v prometu, beleženju kode o napaki, ki se navezuje na pomanjkanje dodajnega reagenta ter aktivaciji/deaktivaciji omejevalnika zmogljivosti motorja (glej točko 6.5.5 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES).
3.2 Podatki, ki jih zbere proizvajalec, morajo biti dovolj izčrpni, da je mogoče oceniti delovanje vozila med obratovanjem pri normalnih pogojih uporabe v primernem obdobju trajanja/življenjski dobi, kakor je opredeljeno v točki 3 te direktive, in da prikažejo proizvajalčev geografski prodor na trg.
3.3 Proizvajalec lahko zahteva, da se nadzorovanje v prometu izvaja na manj motorjih/vozilih, kot določa točka 3.1.11.5, postavka (g), in z uporabo postopka, opredeljenega v točki 3.1.11.5, postavka (h). Vzrok za to je lahko, da je število motorjev v družini (družinah) motorjev, ki ga (jih) zajema poročilo, majhno. O tem se je treba predhodno dogovoriti s homologacijskim organom.
3.4 Na podlagi poročila o nadzorovanju, omenjenega v tej točki, mora homologacijski organ:
|
— |
odločiti, da je skladnost tipa motorja ali družine motorjev v uporabi zadovoljiva in prenehati izvajati dejavnosti |
|
— |
odločiti, da podatki, ki jih je predložil proizvajalec, niso zadostni za sprejetje sklepa in zahtevati, da proizvajalec predloži dodatne podatke in/ali podatke s preskusov. Kjer se to zahteva in odvisno od homologacije motorja, ti dodatni podatki s preskusov zajemajo rezultate s preskusov ESC, ELR in ETC ali z drugih potrjenih postopkov v skladu s točko 3.1.11.5, postavka (h) |
|
— |
odločiti, da je skladnost družine motorjev v prometu nezadovoljiva in na vzorcu motorjev iz družine motorjev izvesti potrdilno preiskavo v skladu s točko 5 te priloge. |
3.5 Država članica lahko izvede lastno nadzorno preskušanje (in o njem poroča) na podlagi revizijskega postopka, določenega v tej točki. Beležijo se lahko podatki o nabavi, vzdrževanju in sodelovanju proizvajalca pri dejavnostih. Država članica lahko uporabi tudi alternativne protokole preskusov emisij v skladu s točko 3.1.11.5, postavka (h).
3.6 Homologacijski organ lahko nadzorno preskušanje, ki ga izvaja (in o njem poroča) država članica, privzame kot podlago za sprejemanje odločitev v skladu s točko 3.4.
3.7 Proizvajalec sporoči homologacijskemu organu in državi članici (državam članicam), kje se preskusni motorji/preskusna vozila servisirajo, če namerava izvesti prostovoljno popravilo. Proizvajalec to sporoči skupaj s sprejetjem sklepa o izvedbi dejavnosti, v katerem je dejavnost natančno opisana; opiše skupine motorjev/vozil, ki jih dejavnost zajema, in nato redno poroča o začetku dejavnosti. Uporabi lahko podatke, ki se uporabljajo, iz točke 7 v tej prilogi.
4. PRESKUSI EMISIJ
4.1 Motor, izbran iz družine motorjev, se preskusi na preskusnih ciklih ESC in ETC za plinaste emisije in emisije delcev in na preskusnem ciklu ELR za emisije saj. Motor mora biti reprezentativen za način uporabe, ki se pričakuje za ta tip motorja, ter mora priti iz vozila, ki je bilo v normalni uporabi. Nabava, inšpekcijski pregled in obnovitev motorja/vozila se izvede z uporabo protokola, kot je navedeno v točki 3, in se zabeleži.
Na motorju je treba izvesti primeren razpored vzdrževanja, ki je omenjen v točki 4 Priloge II.
4.2 Vrednosti emisij, določene s preskusi ESC, ETC in ELR, se izrazijo na enako število decimalnih mest, kot je mejna vrednost za tisto onesnaževalo, kakor je prikazano v tabelah v točki 6.2.1 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES, plus eno dodatno decimalno mesto.
5. POTRDILNO PRESKUŠANJE
Potrdilno preskušanje se izvede za potrditev funkcionalnosti emisij v prometu družine motorjev.
5.1.1 Če homologacijski organ ni zadovoljen s proizvajalčevim ISM v skladu s točko 3.4 ali na predloženih dokazih nezadovoljive skladnosti v prometu, npr. v skladu s točko 3.5, lahko proizvajalcu naloži, da mora izvesti preskus za potrditev. Homologacijski organ pregleda poročilo o potrdilnem preskušanju, ki ga predloži proizvajalec.
5.1.2 Homologacijski organ lahko izvede potrdilno preskušanje.
5.2 Potrdilno preskušanje se uporablja za preskuse motorjev ESC, ETC in ELR, kot je navedeno v točki 4. Reprezentativne motorje, ki se preskušajo, je treba vzeti iz vozil v normalni uporabi in jih preskusiti. Alternativno lahko proizvajalec, po predhodnem dogovoru s homologacijskih organom, preskusi sestavne dele nadzora emisij vozil v uporabi, in sicer po odstranitvi, prenosu in namestitvi na pravilno uporabljan in reprezentativen motor (motorje). Za vsako serijo preskusov se izbere enak paket sestavnih delov nadzora emisij. Navesti je treba vzrok za izbiro.
5.3 Rezultat preskusa se lahko obravnava kot nezadovoljiv, če na preskusih dva ali več motorjev, ki predstavljajo enako družino motorjev, za katero koli s predpisi urejeno okolju škodljivo snov, občutno presežeta (presežejo) mejno vrednost, navedeno v točki 6.2.1 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES.
6. POTREBNI UKREPI
6.1 Če homologacijski organ ni zadovoljen s podatki ali podatki s preskusov, ki jih predloži proizvajalec, in je, na podlagi izvedenih potrdilnih preskušanj motorja v skladu s točko 5 ali na podlagi potrdilnih preskušanj, ki jih izvede država članica (točka 6.3), prepričan, da tip motorja ni v skladu z zahtevami teh določb, mora od proizvajalca zahtevati, da predloži načrt za popravne ukrepe, da uredi neskladnosti.
6.2 V tem primeru se popravni ukrepi, navedeni v členu 11(2) in v Prilogi X k Direktivi 70/156/EGS [ali „refont“ okvirne direktive], razširijo na motorje v prometu, ki pripadajo istemu tipu vozil in ki bodo verjetno imela enake pomanjkljivosti skladno s točko 8.
Da je veljaven, mora načrt popravnih ukrepov, ki ga predstavi proizvajalec, odobriti homologacijski organ. Proizvajalec je odgovoren za izvedbo odobrenega načrta popravnih ukrepov.
Homologacijski organ mora svoj sklep sporočiti državam članicam v roku 30 dni. Države članice lahko zahtevajo, da se enak načrt popravnih ukrepov uporablja za vse motorje istega tipa, ki so registrirani na njihovem ozemlju.
6.3 Če država članica ugotovi, da tip motorja ne ustreza zahtevam te priloge, ki se uporabljajo, mora o tem takoj obvestiti državo članico, ki je podelila prvotno homologacijo skladno z zahtevami člena 11(3) Direktive 70/156/EGS.
Nato ob upoštevanju določb člena 11(6) Direktive 70/156/EGS pristojni organ v državi članici, ki je podelila prvotno homologacijo, sporoči proizvajalcu, da tip motorja ne izpolnjuje zahtev teh določb in da od proizvajalca pričakuje določene ukrepe. Proizvajalec organu v dveh mesecih od tega uradnega obvestila predloži načrt ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, katerega vsebina naj ustreza zahtevam točke 7. Pristojni organ, ki je podelil prvotno homologacijo, se v dveh mesecih posvetuje s proizvajalcem in dogovori za načrt ukrepov in za izvedbo načrta. Če pristojni organ, ki je podelil prvotno homologacijo, ugotovi, da sporazuma ni mogoče doseči, se začne postopek skladno s členom 11(3) in (4) Direktive 70/156/EGS.
7. NAČRT POPRAVNIH UKREPOV
7.1 Načrt popravnih ukrepov, ki se zahtevajo v skladu s točko 6.1, je treba vložiti pri homologacijskem organu najpozneje v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila, navedenega v točki 6.1. Homologacijski organ mora v času 30 delovnih dni potrditi ali zavrniti načrt popravnih ukrepov. Če pa lahko proizvajalec na način, ki prepriča pristojni homologacijski organ, dokaže, da potrebuje več časa za preiskavo neskladnosti, da bi lahko predložil načrt popravnih ukrepov, se lahko odobri podaljšanje.
7.2 Popravni ukrepi se morajo uporabljati za vse motorje, ki bodo verjetno imeli enake pomanjkljivosti. Preučiti je treba potrebo po spremembi in dopolnitvi dokumentov o homologaciji.
7.3 Proizvajalec mora priskrbeti izvod vseh sporočil, povezanih z načrtom popravnih ukrepov, in shraniti zapise pozivov kupcem, naj vrnejo izdelke s serijsko napako, ter dostavljati redna poročila o stanju homologacijskemu organu.
Načrt popravnih ukrepov mora vključevati zahteve, določene v 7.4.1 do 7.4.11. Proizvajalec mora določiti posebno identifikacijsko ime ali številko za posamezni načrt popravnih ukrepov.
7.4.1 Opis vseh tipov motorjev, vključenih v načrt popravnih ukrepov.
7.4.2 Opis posebnih modifikacij, predelav večjih in manjših popravil, prilagoditev in drugih sprememb, potrebnih za zagotovitev skladnosti motorjev, skupaj s kratkim povzetkom podatkov in tehničnih študij, ki podpirajo proizvajalčevo odločitev o posebnih ukrepih, potrebnih za odpravo neskladnosti.
7.4.3 Opis postopka, po katerem proizvajalec obvešča lastnike vozil o načrtih popravnih ukrepov.
7.4.4 Opis pravilnega vzdrževanja ali uporabe, če obstaja, ki jo proizvajalec postavlja kot pogoj za upravičenost do popravila v okviru načrta popravnih ukrepov, ter razlago proizvajalčevih razlogov za postavljanje takih pogojev. Pogojev za vzdrževanje in uporabo ni mogoče postaviti, če ni mogoče dokazati, da so povezani z neskladnostjo in s popravnimi ukrepi.
7.4.5 Opis postopka, po katerem se morajo ravnati lastniki vozil, da dosežejo popravilo neskladnosti. Vključevati mora datum, po katerem se lahko sprejmejo popravni ukrepi, oceno časa, v katerem delavnica lahko opravi popravilo, in kje se to lahko opravi. Popravila je treba opraviti primerno v razumnem času po dostavi vozila.
7.4.6 Izvod podatkov, ki so poslani lastniku vozila.
7.4.7 Kratek opis sistema, ki ga uporablja proizvajalec za zagotovitev primerne oskrbe s sestavnimi deli ali sistemi za izvedbo popravila. Navesti je treba, kdaj bo mogoča primerna oskrba s sestavnimi deli ali sistemi za začetek akcije.
7.4.8 Izvod vseh navodil, ki se pošljejo osebam, ki bodo izvajale popravila.
7.4.9 Opis učinka predlaganih popravnih ukrepov na emisije, porabo goriva, obnašanje vozila v vožnji in varnost vsakega tipa motorja, zajetega v načrt popravnih ukrepov, s podatki, tehničnimi študijami itd., ki so podlaga za te ugotovitve.
7.4.10 Vse druge informacije, poročila ali podatke, ki jih lahko homologacijski organ določi kot pomembne za presojo načrta popravnih ukrepov.
7.4.11 Če načrt popravnih ukrepov vključuje pozivanje vozil na popravilo, je homologacijskemu organu treba predložiti opis načina, kako se bo zabeležilo popravilo. Če se uporablja nalepka, je treba predložiti vzorec.
7.5 Od proizvajalca je mogoče zahtevati, da opravlja razumno načrtovane in potrebne preskuse na sestavnih delih in motorjih, za katere je predlagana sprememba, popravilo ali modifikacija, da prikaže učinkovitost spremembe, popravila ali modifikacije.
7.6 Proizvajalec mora voditi zapise o vsakem motorju, pozvanem na popravilo in popravljenem, ter o delavnici, ki je popravilo opravila. Homologacijski organ mora na zahtevo imeti dostop do zapisov v obdobju 5 let od začetka izvajanja načrta popravnih ukrepov.
7.7 Popravilo in/ali modifikacija ali dodatek novega dela opreme se zabeleži v potrdilu, ki ga izda proizvajalec lastniku motorja.
PRILOGA IV
SISTEMI ZA DIAGNOSTIKO NA VOZILU (OBD)
1. UVOD
Ta priloga vsebuje določbe, specifične za sistem OBD za sisteme nadzora emisij motornih vozil.
2. OPREDELITVE
V tej prilogi se uporabljajo, skupaj z opredelitvami, ki jih vsebuje točka 2 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES k tej direktivi, naslednje opredelitve:
„ogrevalni cikel“ pomeni dovolj dolgo obratovanje motorja, da temperatura hladilne tekočine naraste za vsaj 22 °K od zagona motorja in doseže najmanj 343 °K (70 °C);
„dostop“ pomeni razpoložljivost vseh podatkov OBD v zvezi z emisijami, vključno s kodami okvar, potrebnimi za pregled, ugotavljanje napak, servisiranje ali popravilo delov vozila, povezanih z emisijami, prek serijskega vmesnika za standardno diagnostično povezavo;
„pomanjkljivost“ pri sistemih OBD motorja pomeni, da imata največ dva posamična sestavna dela ali sistema, ki jih nadzoruje sistem OBD, začasne ali trajne delovne značilnosti, ki škodljivo vplivajo na sicer učinkovit OBD nadzor teh sestavnih delov ali sistemov ali ne izpolnjujejo vseh drugih specificiranih zahtev za sistem OBD. Motorje ali vozila glede na njihov motor je mogoče homologirati, registrirati in prodajati s temi pomanjkljivostmi v skladu z zahtevami točke 4.3 te priloge;
„okvarjen sestavni del/sistem“ pomeni motor ali sestavni del/sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki ga je proizvajalec namenoma in v kontroliranih okoliščinah okvaril, da izvede homologacijski preskus na sistemu OBD;
„preskusni cikel OBD“ pomeni vozni cikel, ki je različica preskusnega cikla ESC in ima enak potek s 13 posameznimi fazami, kakor je navedeno v točki 2.7.1 Dodatka 1 k Prilogi III k Direktivi 2005/55/ES, le da je dolžina vsake faze skrajšana na 60 sekund;
„zaporedje delovanja“ pomeni zaporedje, ki se uporablja za določanje pogojev za izklapljanje MI. Sestavljeno je iz zagona motorja, obdobja delovanja, zaustavitve motorja in časa do naslednjega zagona motorja, če je nadzorovanje OBD vključeno in bi bila napaka zaznana, če bi se pojavila;
„cikel predkondicioniranja“ pomeni izvedbo vsaj treh zaporednih preskusnih ciklov OBD ali preskusnih ciklov emisij zato, da se doseže stabilnost v delovanju motorja, sistemu nadzora emisij in pripravljenosti nadzora OBD.
„navodilo za vzdrževanje in popravila“ pomeni vsa navodila in informacije, potrebne za diagnozo, servisiranje, pregled, nadzor ali popravilo vozila, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim trgovcem/servisnim delavnicam. Po potrebi ta navodila vključujejo servisne priročnike, tehnična navodila, napotke za diagnozo (npr. najmanjše in največje teoretične vrednosti za merjenje), sheme električne povezave, identifikacijsko številko kalibracije programske opreme motorja, podatke, ki omogočajo posodabljanje programske opreme elektronskih sistemov v skladu s specifikacijami proizvajalca vozila, navodila za posamezne in posebne primere, informacije o orodju in opremi, pojasnila o zapisovanju informacij in dvosmernem nadzoru ter informacije o preskušanju. Proizvajalec ni dolžan zagotoviti informacij, ki so varovane s pravicami do intelektualne lastnine ali predstavljajo posebno znanje in izkušnje proizvajalcev ali dobaviteljev originalne opreme; vendar se v tem primeru potrebna tehnična informacija ne sme nedopustno zadržati;
„standardiziran“ pomeni, da so vsi podatki OBD v zvezi z emisijami (npr. podatki o toku, če je uporabljeno orodje za skeniranje), vključno z vsemi uporabljenimi kodami okvar, zapisani samo skladno z industrijskimi standardi, katerih oblika in dovoljene možnosti so jasno določene in zagotavljajo največjo stopnjo usklajenosti v industriji motornih vozil ter je njihova uporaba izrecno dovoljena v tej direktivi.
„neomejen“ pomeni:
|
— |
dostop, neodvisen od pristopne kode, ki jo je mogoče dobiti le pri proizvajalcu, oziroma podobno napravo, ali |
|
— |
dostop, ki omogoča pregled danih podatkov brez uporabe posebnega dekodirnega sistema, če podatki niso standardizirani. |
3. ZAHTEVE IN PRESKUSI
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Sistemi OBD morajo biti načrtovani, izdelani in nameščeni v vozilo tako, da lahko v celotnem obdobju uporabnosti motorja odkrivajo vrste napak. Pri tem homologacijski organ dopušča, da pri motorjih, ki so bili v uporabi dlje, kot je njihovo obdobje uporabnosti, opredeljeno v členu 3 te direktive, lahko pride do poslabšanja delovanja sistema OBD tako, da so mejne vrednosti OBD iz tabele v členu 4(3) te direktive lahko prekoračene, preden sistem OBD vozniku javi okvaro.
Ob vsakem zagonu motorja se začne zaporedje pregledov za ugotavljanje napak in zaključi vsaj enkrat, če so izpolnjeni pravilni preskusni pogoji. Preskusni pogoji se izberejo tako, da se vsi pojavijo med normalno vožnjo, kakor je prikazana v preskusu, opredeljenem v točki 2 Dodatka 1 k tej prilogi.
3.1.2.1 Proizvajalcem ni potrebno aktivirati sestavnega dela/sistema samo za funkcionalen nadzor OBD v okviru pogojev delovanja vozila, če običajno ni aktiviran (npr. aktivacija grelca posode z reagentom sistema za NOx ali kombiniranega filtra za NOx in delce, če tak sistem običajno ni aktiviran).
3.1.3 OBD lahko vključuje naprave, ki merijo, zaznavajo ali se odzivajo na spremenljivke v delovanju (npr. hitrost vozila, število obratov motorja, uporabljena prestava, temperatura, tlak vstopnega zraka ali kakšen drug parameter) za odkrivanje napak in zmanjševanje tveganja, da bi prišlo do napačnega odkrivanja napak. Te naprave niso odklopne naprave.
3.1.4 Dostop do sistema OBD, ki se zahteva za pregled, diagnozo, servisiranje ali popravilo motorja, mora biti neomejen in normiran. Vse kode o napakah v zvezi z emisijami morajo biti skladne s tistimi, ki so opisane v točki 6.8.5 te priloge.
3.2 Zahteve za OBD – faza 1
3.2.1 Od datumov, podanih v členu 4(1) te direktive, mora sistem OBD dizelskih motorjev in vozil, opremljenih z dizelskimi motorji, opozarjati na okvare sestavnega dela ali sistema v zvezi z emisijami, če ta okvara povzroči povečanje emisij nad ustreznimi mejnimi vrednostmi OBD, ki so podane v tabeli v členu 4(3) te direktive.
Za izpolnitev zahtev faze 1, mora sistem OBD nadzorovati:
3.2.2.1 popolno odstranitev katalizatorja, če je nameščen v ločenem ohišju, ki je ali ni del sistema za NOx ali filtra za delce;
3.2.2.2 zmanjšanje učinkovitosti sistema za NOx, če je nameščen, in sicer samo v zvezi z emisijami NOx;
3.2.2.3 zmanjšanje učinkovitosti filtra za delce, če je nameščen, in sicer samo v zvezi z emisijami delcev;
3.2.2.4 zmanjšanje učinkovitosti sistema kombiniranega filtra za NOx in delce, če je nameščen, in sicer v zvezi z emisijami NOx in emisijami delcev.
3.2.3 Večja napaka v delovanju
3.2.3.1 Alternativno lahko sistemi OBD dizelskih motorjev, namesto nadzorovanja ustreznih mejnih vrednosti OBD v zvezi s točkami od 3.2.2.1 do 3.2.2.4, v skladu s členom 4(1) te direktive nadzorujejo večjo napako v delovanju naslednjih sestavnih delov:
|
— |
katalizatorja, če je nameščen kot ločena enota, ki je ali ni del sistema za NOx ali filtra za delce |
|
— |
sistema za NOx, če je nameščen |
|
— |
filtra za delce, če je nameščen |
|
— |
sistema kombiniranega filtra za NOx in delce. |
3.2.3.2 V primeru motorja, opremljenega s sistemom za NOx, so primeri nadzorovanja večje napake v delovanju popolna odstranitev sistema ali nadomestitev sistema s ponarejenim sistemom (obe sta namerni večji napaki v delovanju), pomanjkanje zahtevanega reagenta za sistem za NOx, napaka katerega koli elektronskega sestavnega dela SCR, kakršna koli elektronska okvara sestavnega dela (npr. senzorjev, stikal in krmilne enote za doziranje) sistema za NOx, vključno s sistemom ogrevanja reagenta, če se uporablja, okvara sistema doziranja reagenta (npr. pomanjkanje dovajanja zraka, zamašena šoba, okvara črpalke za doziranje).
3.2.3.3 Pri motorjih, opremljenih s filtrom za delce, so primeri nadzorovanja za večje napake v sistemu večje topljenje lovilne posode ali zamašena lovilna posoda, kar povzroči diferenčni tlak izven območja, ki ga navede proizvajalec, kakršna koli električna okvara sestavnega dela (npr. senzorjev, stikal in krmilne enote za doziranje) filtra za delce, kakršna koli okvara sistema doziranja reagenta, če je to ustrezno (npr. zamašena šoba, okvara črpalke za doziranje).
3.2.4 Proizvajalci lahko homologacijskemu organu dokažejo, da posamezni sestavni deli ali sistemi ne potrebujejo nadzora, če ob njihovi popolni odpovedi ali odstranitvi emisije ne presežejo mejnih vrednosti za OBD – fazo 1, ki so podane v tabeli v točki 4(3) te direktive, če se merijo v ciklih, prikazanih v točki 1.1 Dodatka 1 k tej prilogi. Ta določba se ne uporablja za napravo vračanja izpušnih plinov v valj (EGR), sistem za NOx, filter za delce ali sistem kombiniranega filtra za NOx in delce, prav tako pa se ne uporablja za sestavni del ali sistem, ki je pod nadzorom za večjo napako v delovanju.
3.3 Zahteve za OBD – faza 2
3.3.1 Od datumov, podanih v členu 4(2) te direktive, mora sistem OBD vseh dizelskih motorjev ali plinskih motorjev in vozil, opremljenih z dizelskimi ali plinskimi motorji, opozarjati na okvare sestavnega dela ali sistema v zvezi z emisijami motorja, če ta okvara povzroči povečanje emisij nad ustreznimi mejnimi vrednostmi OBD, ki so podane v tabeli v členu 4(3) te direktive.
Sistem OBD mora upoštevati komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporočila) med elektronsko krmilno enoto motorja (EECU) in drugimi prenosi moči ali krmilno enoto vozila, če imajo podatki, ki se izmenjujejo, vpliv na pravilno delovanje sistema za nadzor emisij. sistem OBD mora oceniti integriteto povezave med EECU in medijem, ki predstavlja povezavo med drugimi sestavnimi deli vozila (npr. komunikacijsko vodilo).
Za izpolnitev zahtev faze 2, mora sistem OBD nadzorovati:
3.3.2.1 zmanjšanje učinkovitosti katalizatorja, če je nameščen v ločenem ohišju, ki je ali ni del sistema za NOx ali filtra za delce;
3.3.2.2 zmanjšanje učinkovitosti sistema za NOx, če je nameščen, in sicer samo v zvezi z emisijami NOx;
3.3.2.3 zmanjšanje učinkovitosti filtra za delce, če je nameščen, in sicer samo v zvezi z emisijami delcev;
3.3.2.4 zmanjšanje učinkovitosti kombiniranega sistema filtrov za NOx in delce, če je nameščen, in sicer v zvezi z emisijami NOx in emisijami delcev;
3.3.2.5 vmesnik med elektronsko krmilno enoto motorja (EECU) in kakršnim koli drugim prenosom moči ali električnim oziroma elektronskim sistemom vozila (npr. krmilna enota za prenos (TECU)) za prekinitev električne povezave.
3.3.3 Proizvajalci lahko homologacijskemu organu dokažejo, da posamezni sestavni deli ali sistemi ne potrebujejo nadzora, če ob njihovi popolni odpovedi ali odstranitvi emisije ne presežejo mejnih vrednosti za OBD – fazo 2, ki so podane v tabeli v točki 4(3) te direktive, če se merijo v ciklih, prikazanih v točki 1.1 Dodatka 1 k tej prilogi. Ta določba se ne uporablja za napravo vračanja izpušnih plinov v valj (EGR), sistem za NOx, filter za delce ali kombiniranega sistema filtrov za NOx in delce.
3.4 Zahteve faze 1 in faze 2
Za izpolnitev zahtev faze 1 ali faze 2, mora sistem OBD nadzorovati:
3.4.1.1 delovanje elektronskega upravljalnega sistema za količino goriva in čas vbrizga, da se takoj ugotovi, kadar je motnja v vezju (npr. odprto vezje ali kratek stik) in kadar delovanje popolnoma odpove;
3.4.1.2 vse druge sisteme ali sestavne dele, ki so v zvezi z emisijami, motorja ali sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki so povezani na računalnik in katerih okvara bi povzročila, da bi emisije iz izpušne cevi presegle mejne vrednosti OBD, podane v tabeli v členu 4(3) te direktive. Primeri za to vključujejo najmanj sistem vračanja izpušnih plinov v valj (EGR), sisteme ali sestavne dele za nadzorovanje in kontrolo masnega pretoka zraka, prostorninski pretok zraka (in temperatura), tlak polnilnega zraka in tlak na vstopu v sesalni razdelilnik (ter ustrezni senzorji za omogočanje teh operacij); senzorje in stikala sistema za NOx, senzorje in stikala elektronsko aktiviranega aktivnega filtra delcev;
3.4.1.3 vsak drug sistem ali sestavni del, ki je v zvezi z emisijami, motorja ali sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, priključen na elektronsko krmilno enoto, je treba nadzorovati za prekinitev električne povezave, razen če se nadzoruje drugače.
3.4.1.4 Za motorje, ki so opremljeni s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki uporablja dodajni reagent, mora sistem OBD nadzorovati:
|
— |
pomanjkanje katerega od zahtevanih reagentov |
|
— |
da je kakovost zahtevanega reagenta v okviru specifikacij, ki jih deklarira proizvajalec v Prilogi II k Direktivi 2005/55/ES |
|
— |
porabo reagenta in doziranje |
v skladu s točko 6.5.4 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES.
3.5 Delovanje OBD in začasen izklop določenih zmožnosti nadzorovanja OBD
Sistem OBD mora biti načrtovan, izdelan in nameščen v vozilo tako, da ustreza zahtevam te priloge pri pogojih uporabe, opredeljenih v točki 6.1.5.4 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES.
Izven normalnih pogojev delovanja lahko pride v zmogljivosti sistema OBD do poslabšanja sistema nadzora emisij, in sicer tako, da lahko pride do prekoračitve mejnih vrednosti, podanih v tabeli v členu 4(3) te direktive, preden sistem OBD voznika opozori o okvari.
Sistem OBD ne sme biti izklopljen, razen če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev za izklop:
3.5.1.1 Sisteme nadzorovanja OBD je mogoče izklopiti, če na njihovo zmožnost nadzorovanja vpliva na nizko raven goriva. Zato je izklop dovoljen, če raven goriva v posodi pade pod 20 % nominalne prostornine posode za gorivo.
3.5.1.2 Sisteme nadzorovanja OBD je mogoče začasno izklopiti med delovanjem pomožne strategije za nadzor emisij, kot je opisano v točki 6.1.5.1 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES.
3.5.1.3 Sisteme nadzorovanja OBD je mogoče začasno izklopiti, če so aktivirane strategije varnosti obratovanja in zasilne strategije.
3.5.1.4 V vozilih, v katera je mogoče vgraditi odgone, je izklop prizadetega sistema nadzorovanja OBD dovoljen, če do izklopa pride samo med delovanjem odgona in če se vozilo ne premika.
3.5.1.5 Sisteme nadzorovanja OBD je mogoče začasno izklopiti med periodično regeneracijo sistema za nadzor emisij nižje od motorja (npr. filter za delce, sistem za NOx ali kombinirani filter za NOx in delce).
3.5.1.6 Sisteme nadzorovanja OBD je mogoče začasno izklopiti tudi ob neizpolnjevanju pogojev uporabe, opredeljenih v točki 6.1.5.4 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES, če je izklop mogoče upravičiti z omejevanjem zmogljivosti nadzorovanja OBD (vključno z modeliranjem).
3.5.2 Sistem nadzorovanja OBD ni namenjen ocenjevanju sestavnih delov med okvaro, če bi takšno ocenjevanje pomenilo tveganje za varnost ali okvaro kakega sestavnega dela.
3.6 Aktiviranje indikatorja za javljanje napak (MI)
3.6.1 V sistem OBD je vgrajen indikator za javljanje napak, ki ga voznik zlahka opazi. Razen v primeru točke 3.6.2 te priloge se MI (npr. simbol ali lučka) ne sme uporabiti za noben drug namen razen okvaro v zvezi z emisijami, z izjemo javljanja zasilnih postopkov zagona in pomožnih postopkov vozniku. Sporočilom v zvezi z varnostjo je mogoče pripisati največjo prednost. MI mora biti viden v vseh razumnih pogojih osvetlitve. Ko se aktivira, mora prikazovati simbol, ki je v skladu z ISO 2575 (1) (kot kontrolna lučka na armaturni plošči ali simbol prikazov na armaturni plošči). Vozilo ne sme biti opremljeno z več kot enim splošnim MI, namenjenim težavam v zvezi z emisijami. Prikazovanje ločenih specifičnih informacij je dovoljeno (npr. informacije v zvezi s sistemom zavor, opozorilo za pripenjanje varnostnega pasu, tlak olja, zahteve po servisiranju ali javljanje pomanjkanja potrebnega reagenta za sistem za NOx). Uporaba rdeče barve za MI je prepovedana.
3.6.2 MI se lahko uporabi za javljanje vozniku, da je treba izvesti nujno popravilo. Takšno opozorilo lahko spremlja tudi ustrezno sporočilo na prikazu armaturne plošče, in sicer da je treba izvesti nujno popravilo.
3.6.3 Za strategije, ki zahtevajo več kot cikel predkondicioniranja za aktivacijo MI, mora proizvajalec predložiti podatke in/ali inženirsko oceno, ki zadovoljivo prikazuje, da je sistem za nadzor enako učinkovit in točen pri odkrivanju okvar sestavnih delov. Strategije, ki v povprečju za aktivacijo MI zahtevajo več kot deset preskusnih ciklov OBD ali preskusnih ciklov emisij, niso dovoljene.
3.6.4 MI se mora vklopiti tudi, kadar začne regulator motorja delovati v stalnem privzetem načinu emisij, če so presežene mejne vrednosti. MI se mora vklopiti tudi, kadar sistem OBD ni zmožen izpolniti osnovnih zahtev glede nadzora, določenih v tej direktivi.
3.6.5 Ob sklicevanju na to točko mora biti MI aktiviran, prav tako pa mora biti aktiviran poseben opozorilni znak, npr. utripanje MI ali aktivacija simbola v skladu z ISO 2575 (2) poleg aktivacije MI.
3.6.6 MI naj se aktivira, ko je vžig vozila v ustreznem položaju, pred zagonom ali ob zagonu motorja, in deaktivira v 10 sekundah po zagonu motorja, če pri tem ni odkrita nobena napaka.
3.7 Shranjevanje kod okvar
Sistem OBD mora shranjevati kode okvar, ki opisujejo stanje sistema za nadzor emisij. Koda okvare se shrani za vsako odkrito in preverjeno okvaro, ki povzroči aktivacijo MI, in v njej mora biti čim bolj nedvoumno naveden sistem ali sestavni del, ki je v okvari. Shrani se tudi ločena koda, ki kaže pričakovano stanje aktivacije MI (npr. komanda MI „ON“, komanda MI „OFF“).
Za označevanje pravilno delujočih sistemov za nadzor emisij in tistih sistemov za nadzor emisij, ki jih je mogoče v celoti oceniti le ob nadaljnjem delovanju motorja, se uporabijo ločene kode stanja. Če se MI aktivira zaradi okvare ali delovanja v stalnem privzetem načinu emisij, se shrani koda okvare, ki označuje verjetno vrsto okvare. Koda okvare se shrani tudi v primerih, ki so navedeni v točkah 3.4.1.1 in 3.4.1.3 te priloge.
3.7.1 Če je bilo nadzorovanje, zaradi neprekinjenega delovanja vozila v okoliščinah, skladnih s tistimi, ki so določene v točki 3.5.1.2 te priloge, prekinjeno za 10 voznih ciklov, se lahko pripravljenost tega sistema nadzora nastavi na „ready“ (pripravljen), ne da bi bil nadzor zaključen.
3.7.2 Vselej mora biti mogoče preko serijskega vhoda na standardnem veznem konektorju za prenos podatkov dobiti število ur delovanja motorja, medtem ko je bil MI aktiviran, in sicer v skladu s specifikacijami, podanimi v točki 6.8 te priloge.
3.8 Izklapljanje MI
3.8.1 MI se lahko deaktivira po treh zaporednih sekvencah delovanja ali 24 urah delovanja motorja, v katerih sistem nadzora, ki je odgovoren za aktivacijo MI, ne odkrije okvare in ne pride do nobene druge okvare, na podlagi katere se MI aktivira samostojno.
3.8.2 V primeru, da se MI aktivira zaradi pomanjkanja reagenta za sistem za NOx, zaradi pomanjkanja regenta za kombinirano napravo za naknadno obdelavo NOx in delcev ali zaradi uporabe reagenta izven specifikacij, ki jih določi proizvajalec, se MI lahko preklopi nazaj v prejšnje stanje delovanja, ko se napolni ali zamenja posoda z reagentom s pravilnimi specifikacijami.
3.8.3 V primeru, da se MI aktivira zaradi nepravilne porabe in doziranja reagenta, se MI lahko preklopi nazaj v prejšnje stanje delovanja, če se pogoji, podani v točki 6.5.4 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES, ne uporabljajo več.
3.9 Izbris kode okvare
3.9.1 Sistem OBD lahko izbriše kodo okvare, ure delovanja motorja ter podatke o pogojih delovanja motorja, če ista napaka ni bila ponovno registrirana po vsaj 40 ciklih ogrevanja motorja ali 100 urah delovanja motorja, kar koli se zgodi prej, razen v primerih, navedenih v točki 3.9.2.
3.9.2 1. oktobra 2006 za nove homologacije in od 1. oktobra 2007 za vse registracije, v primeru, da koda okvare nastane v skladu s točkama 6.5.3 ali 6.5.4 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES, sistem OBD ohrani zapis kode okvare in ure delovanja motorja, ko je bil MI aktiviran, vsaj 400 dni ali 9 600 ur delovanja motorja.
Te kode okvar in njim pripadajoče število ure delovanja motorja, medtem ko je bil MI aktiviran, se ne izbrišejo z nobenim zunanjim diagnostičnim ali kakršnim koli drugim orodjem, omenjenim v točki 6.8.3 te priloge.
4. ZAHTEVE ZA HOMOLOGACIJO SISTEMOV OBD
Za homologacijo se sistem OBD preskusi v skladu s postopki, podanimi v Dodatku 1 k tej prilogi.
Motor, ki je reprezentativen za svojo družino motorjev (glej točko 8 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES), se uporabi za demonstracijski preskus OBD ali pa se homologacijskemu organu namesto izvajanja tega preskusa zagotovi poročilo o preskusu osnovnega sistema OBD družine motorjev OBD.
V primeru OBD faze 1, navedene v točki 3.2, mora sistem OBD:
4.1.1.1 pokazati okvaro sestavnega dela ali sistema, ki je povezan z emisijami, če ta okvara povzroči povišanje emisij nad mejne vrednosti OBD, podane v tabeli v členu 4(3) te direktive; ali
4.1.1.2 kjer je to primerno, javljati vse večje napake v delovanju sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.
4.1.2 V primeru OBD faze 2, navedene v točki 3.3, mora sistem OBD pokazati okvaro sestavnega dela ali sistema, ki je povezan z emisijami, če ta okvara povzroči povišanje emisij nad mejne vrednosti OBD, podane v tabeli v členu 4(3) te direktive.
4.1.3 Tako v primeru OBD 1 kot v primeru OBD 2 mora sistem OBD javljati pomanjkanje katerega koli zahtevanega reagenta, ki je nujno potreben za delovanje sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.
4.2 Zahteve za namestitev
4.2.1 Namestitev motorja, opremljenega s sistemom OBD, v vozilo mora biti skladna z naslednjimi določbami te priloge, ob upoštevanju opreme vozila:
|
— |
določbe točk 3.6.1, 3.6.2 in 3.6.5 v zvezi z MI in, kjer je to ustrezno, dodatni opozorilni znaki, |
|
— |
kjer je to ustrezno, določbe točke 6.8.3.1 v zvezi z uporabo diagnostične opreme na vozilu, |
|
— |
določbe točke 6.8.6 v zvezi z vmesnikom za povezavo. |
4.3 Homologacija sistema OBD s pomanjkljivostmi
4.3.1 Proizvajalec lahko od organa zahteva, da se sistem OBD sprejme za homologacijo, četudi ta sistem vsebuje eno ali več pomanjkljivosti, tako da specifične zahteve te priloge niso v celoti izpolnjene.
4.3.2 Pri obravnavanju tega zahtevka organ ugotovi, ali je skladnost z zahtevami te priloge možna ali nemogoča.
Pri tem mora homologacijski organ upoštevati navedbe proizvajalca, ki med drugim vsebujejo tudi podatke, kakršni so tehnična izvedljivost, čas zagona proizvodnje, in proizvodne cikle, ki vključujejo fazo uvajanja oziroma fazo izteka proizvodnje motorjev ali konstrukcijo vozila, ter programirane izboljšave računalnikov. Preuči še stopnjo pričakovane učinkovitosti sistema OBD glede izpolnjevanja zahtev te direktive in ali si je proizvajalec dovolj prizadeval, da bi kar najbolj izpolnil zahteve te direktive.
4.3.3 Homologacijski organ ne bo ugodil zahtevi za podelitev homologacije za sistem s pomanjkljivostmi, če funkcije nadzora sploh ni.
4.3.4 Ravno tako homologacijski organ ne bo ugodil zahtevi za podelitev homologacije za sistem OBD, če niso upoštevane mejne vrednosti za sistem OBD iz tabele v točki 4(3) te direktive.
4.3.5 Pri ugotavljanju pomanjkljivosti je treba najprej preveriti pomanjkljivosti, ki se nanašajo OBD fazo 1 glede na točke 3.2.2.1, 3.2.2.2, 3.2.2.3, 3.2.2.4 in 3.4.1.1 ter OBD fazo 2 glede na točke 3.3.2.1, 3.3.2.2, 3.3.2.3, 3.3.2.2 in 3.4.1.1 te priloge.
4.3.6 Pred podelitvijo homologacije ali ob podelitvi homologacije niso dopustne pomanjkljivosti glede na zahteve točke 3.2.3 in točke 6, razen podtočke 6.8.5 te priloge.
4.3.7 Obdobje, v katerem so pomanjkljivosti dopustne
4.3.7.1 Pomanjkljivost je dopustna še dve leti od datuma podelitve homologacije za tip motorja ali vozila v zvezi z tipom motorja, razen če je mogoče dokazati, da so za odpravo pomanjkljivosti potrebne večje spremembe motorja ter več kakor dvoletni časovni zamik. V tem primeru je pomanjkljivost dovoljena za obdobje do treh let.
4.3.7.2 Proizvajalec lahko od homologacijskega organa, ki je podelil prvotno homologacijo, zahteva sprejetje pomanjkljivosti s povratnim učinkom, če se pomanjkljivost ugotovi, ko je bila homologacija že podeljena. V tem primeru je pomanjkljivost dovoljena za obdobje dveh let po datumu, ko je homologacijski organ o tem obveščen, razen če je mogoče ustrezno dokazati, da so za odpravo pomanjkljivosti potrebne večje spremembe motorja ter več kakor dvoletni časovni zamik. V tem primeru je pomanjkljivost dovoljena za obdobje do treh let.
4.3.7.3 O svoji odločitvi o ugoditvi zahtevi za sprejetje pomanjkljivosti homologacijski organ obvesti vse homologacijske organe v drugih državah članicah skladno z zahtevami člena 4 Direktive 70/156/EGS.
5. DOSTOP DO PODATKOV OBD
5.1. Nadomestni deli, diagnostična orodja in preskusna oprema
5.1.1 Vsem zahtevkom za homologacijo ali spremembo homologacije v skladu s členom 3 ali členom 5 Direktive 70/156/EGS morajo biti priloženi ustrezni podatki v zvezi s sistemom OBD. Ti podatki bodo proizvajalcem nadomestnih delov ali sestavnih delov za nadomestno vgradnjo omogočili, da bodo izdelovali dele, ki bodo združljivi s sistemom OBD tako, da bo delovanje vozniku zagotavljalo upravljanje brez okvar. Ti podatki bodo tudi proizvajalcem diagnostičnih orodij in preskusne opreme omogočili izdelavo orodij ali opreme, ki zagotavljajo učinkovito in točno diagnozo sistemov za nadzor emisij.
Na zahtevo bodo homologacijski organi izdelali Dodatek 2 k certifikatu o podelitvi homologacije, v katerem bodo navedeni ustrezni podatki o sistemu OBD, ki bodo na voljo vsem proizvajalcem sestavnih delov, diagnostičnih orodij ali preskusne opreme, in sicer brez diskriminacije.
5.1.2.1 V primeru nadomestnih delov ali servisnih delov je podatke mogoče zahtevati samo za tiste sestavne dele, ki so predmet homologacije ES, ali sestavnih delov, ki tvorijo del sistema, ki je predmet homologacije ES.
5.1.2.2 V zahtevku za podatke morajo biti navedene točne specifikacije tipa modela motorja/tipa modela motorja znotraj družine motorjev, za katerega se informacije zahtevajo. V njem mora biti navedeno tudi, da se podatki zahtevajo v zvezi z razvojem nadomestnih delov, delov za nadomestno vgradnjo, sestavnih delov, diagnostičnih orodij ali preskusne opreme.
5.2 Navodilo za vzdrževanje in popravila
5.2.1 Najpozneje tri mesece po tem, ko je proizvajalec kateremu koli svojemu pooblaščenemu trgovcu ali mehanični delavnici v Skupnosti predložil podatke o popravilu, mora proizvajalec te podatke (vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami) dati na voljo po zmerni nediskriminatorni ceni brez razlik.
5.2.2 Proizvajalec mora tudi poskrbeti za dostop do tehničnih specifikacij za popravilo ali vzdrževanje motornih vozil, če je primerno, tudi proti plačilu, razen če so takšne informacije varovane s pravico do intelektualne lastnine ali predstavljajo pomembno, zaupno znanje in izkušnje, opredeljene v ustrezni obliki; v tem primeru se potrebna tehnična informacija ne sme nedopustno zadržati.
Pravico dostopa do takih informacij imajo osebe, ki se poklicno ukvarjajo s servisiranjem ali popravilom, pomočjo na cesti, nadzorom ali preskušanjem vozil ali s prodajo nadomestnih delov ali delov za naknadno vgradnjo, diagnostičnih naprav in preskusne opreme.
5.2.3 V primeru neizpolnjevanja teh določb homologacijski organ skladno s postopki, določenimi za homologacijo in preglede vozil v prometu, ustrezno ukrepa, da zagotovi razpoložljivost informacij o popravilu.
6. DIAGNOSTIČNI SIGNALI
6.1 Ob ugotovitvi prve napake na sestavnem delu ali sistemu se „zamrznjeni niz“ stanja motorja v tistem trenutku shrani v spomin računalnika. Shranjena stanja motorja morajo vključevati med drugim izračunano vrednost obremenitve, vrtilno frekvenco motorja, temperaturo hladilne tekočine, tlak na vstopu v sesalni razdelilnik (če je to mogoče) in kodo okvare, zaradi katere se podatki shranjujejo. Za shranjevanje „zamrznjenega niza“ proizvajalec izbere najprimernejše pogoje, ki olajšajo učinkovito popravilo vozila.
6.2 Potreben je le en niz podatkov. Proizvajalci lahko shranjujejo dodatne nize, če se vsaj zahtevani niz lahko bere s splošnim pregledovalnikom, ki ustreza specifikacijam točk 6.8.3 in 8.6.4. Če se koda okvare, zaradi katere je bilo stanje zapisano, izbriše skladno s točko 3.9 te priloge, se lahko izbriše tudi shranjeno stanje motorja.
6.3 Če je mogoče, se poleg zahtevanih podatkov iz „zamrznjenih nizov“ na zahtevo prek serijskega vmesnika standardnega konektorja podatkovne zveze pošljejo tudi naslednji signali, če so informacije na voljo računalniku v vozilu ali se lahko določijo s podatki, ki jih ima računalnik v vozilu: diagnostične kode težav, temperatura hladilne tekočine motorja, krmiljenje začetka vbrizganja, temperatura vstopnega zraka, tlak zraka v sesalnem razdelilniku, količina pretoka zraka, vrtilna frekvenca motorja, izhodna vrednost senzorja za položaj pedala, izračunana vrednost obremenitve, hitrost vozila in tlak goriva.
Signali morajo biti podani v standardnih enotah, ki temeljijo na specifikacijah, podanih v točki 6.8. Dejanski signali morajo biti jasno ločeni od privzetih vrednosti ali signalov, ki javljajo zasilne postopke.
6.4 Za vse sisteme za nadzor emisij, za katere se opravijo posebni preskusi na vozilu, se ločene kode stanj ali kode pripravljenosti shranijo v spominu računalnika, da se opredelijo pravilno delujoči sistemi za nadzor emisij in tisti sistemi za nadzor emisij, ki zahtevajo nadaljnje delovanje vozila, da se ustrezna diagnostična ocena zaključi. Kode pripravljenosti ni treba shranjevati za tiste nadzornike, ki jih je mogoče obravnavati kot stalno delujoče nadzornike. Kode pripravljenosti po „key-on“ ali „key-off“ nikoli ne smejo biti stanje „not ready“ (ni pripravljen). Namerna nastavitev kod pripravljenosti na stanje „not ready“ s postopki servisiranja se mora uporabljati za vse takšne kode, ne le za nekatere.
6.5 Zahteve OBD, za katere ima vozilo certifikat (npr. OBD faza 1 ali OBD faza 2), in večji sistemi za nadzor emisij, ki jih nadzoruje sistem OBD skladno s točko 8.8.4, morajo biti dostopni prek serijskega vmesnika na standardnem konektorju podatkovne zveze skladno s specifikacijami iz točke 6.8.
6.6 Identifikacijska številka kalibracije programske opreme, kot je opredeljena v prilogah II in VI k Direktivi 2005/55/ES, mora biti na voljo prek serijskega vhoda na standardnem diagnostičnem konektorju. Identifikacijska številka kalibracije programske opreme mora biti pripravljena v normiranem formatu.
6.7 Identifikacijska številka vozila (VIN) mora biti na voljo preko serijskega vhoda standardnega diagnostičnega konektorja. Številka VIN mora biti pripravljena v normiranem formatu.
Diagnostični sistem za nadzor emisij mora predvideti standarden in neomejen dostop in biti skladen z ISO 15765 ali SAE J1939, kakor je določeno v naslednjih točkah (3).
6.8.1 Uporaba ISO 15765 ali SAE J1939 mora biti konsistentna v točkah od 6.8.2. do 6.8.5.
6.8.2 Uporaba komunikacijske vezi na vozilu ali z vozila mora biti skladna z ISO 15765-4 ali podobnimi klavzulami znotraj serije standardov SAE J1939.
Preskusna oprema in diagnostično orodje, potrebno za komunikacijo s sistemi OBD, morajo ustrezati funkcijskemu opisu, navedenemu v standardu ISO 15031 ali SAE J1939-73, točka 5.2.2.1.
6.8.3.1 Dovoljena je uporaba diagnostičnih orodij na vozilu, na primer monitorja, pritrjenega na armaturno ploščo, ki omogoča dostop do podatkov OBD, vendar so to le dodatki za omogočanje dostopa do podatkov OBD s standardnim diagnostičnim konektorjem.
6.8.4 Diagnostični podatki (kot so določeni v tej točki) in dvosmerne nadzorne informacije je treba zagotoviti z uporabo formata in enot, opisanih v standardih ISO 15031-5 ali SAE J1939-73, točka 5.2.2.1, in morajo biti dosegljive z uporabo diagnostičnega orodja, ki ustreza zahtevam standardov ISO 15031-4 ali SAE J1939-73, točka 5.2.2.1.
Proizvajalec mora nacionalnemu organu za standardizacijo predložiti diagnostične podatke v zvezi z emisijami, npr. PID-e, identifikacije OBD nadzornikov, identifikacije preskusov, ki niso določeni v standardu ISO 15031-5, vendar so povezani s to direktivo.
6.8.5 Ko se zazna okvara, jo mora proizvajalec opredeliti z uporabo primerne kode okvare, ki je v skladu s tistimi, navedenimi v točki 6.3 standarda ISO DIS 15031-6, v zvezi s kodami težav diagnostičnega sistema, povezanega z emisijami. Če taka opredelitev ni mogoča, proizvajalec lahko uporabi diagnostične kode okvar skladno s točkama 5.3 in 5.6 standarda ISO 15031-6. Kode okvar morajo biti v celoti dostopne s standardno diagnostično opremo, ki ustreza določilom iz točke 6.8.3 te priloge.
Proizvajalec mora nacionalnemu organu za standardizacijo predložiti diagnostične podatke v zvezi z emisijami, npr. PID-e, identifikacije OBD nadzornikov, identifikacije preskusov, ki niso določeni v standardu ISO 15031-5, vendar so povezani s to direktivo.
Alternativno lahko proizvajalec okvaro opredeli z najprimernejšo kodo okvare, skladno s tistimi, ki so podane v SAE J2012 ali SAE J1939-73.
6.8.6 Vmesnik za povezavo med vozilom in diagnostično preskusno napravo mora biti standardiziran in mora ustrezati vsem zahtevam standarda ISO 15031-3 ali SAE J1939-13.
V primeru vozil kategorij N2, N3, M2 in M3 se lahko alternativno, namesto mesta konektorja, opisanega v zgornjih standardih, in pod pogojem, da so izpolnjeni vse druge zahteve standarda ISO 15031-3, konektor namesti na ustrezno mesto na strani voznikovega sedeža, vključno z dnom kabine. V tem primeru mora biti konektor dostopen osebi, ki stoji zunaj kabine vozila, in ne sme omejevati dostopa do voznikovega sedeža.
Mesto namestitve mora biti po dogovoru s homologacijskim organom hitro dostopen servisnemu osebju, vendar zaščiten pred naključno poškodbo ob običajnih pogojih uporabe.
(1) Številke simbolov F01 ali F22.
(2) Številka simbola F24.
(3) Komisija bo uporabo bodočega enotnega protokola standarda ISO, ki je bil pripravljen v okviru UN/ECE za globalni tehnični predpis težkih vozilih OBD, obravnavala v predlogu o nadomestitvi serije standardov SAE J1939 in ISO 15765 za izpolnitev ustreznih zahtev točke 6, kakor hitro bo enotni protokol ISO dosegel fazo DIS.
Dodatek 1
Homologacijski preskusi za sistem OBD
1. UVOD
V tem dodatku je opisan postopek za preverjanje delovanja sistema OBD, nameščenega na motor, s simuliranjem okvar ustreznih sistemov, povezanih z emisijami, v sistemu upravljanja motorja ali sistemu za nadzor emisij. Določeni pa so tudi postopki za opredeljevanje trajnosti sistemov OBD.
1.1 Okvarjeni sestavni deli/sistemi
Da bi prikazal učinkovito nadzorovanje sestavnega dela ali sistema za nadzor emisij, katerega okvara bi lahko povzročila, da bi emisije iz izpušne cevi presegle ustrezne mejne vrednosti OBD, mora proizvajalec zagotoviti okvarjene sestavne dele in/ali električne naprave, ki se bodo uporabile pri simuliranju okvar.
Ti okvarjeni deli ali naprave ne smejo povzročiti, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD, navedene v tabeli v členu 4(3) te direktive, za več kot 20 %.
V primeru homologacije sistema OBD v skladu s členom 4(1) te direktive, se emisije merijo v preskusnem ciklu ESC (glej Dodatek 1 k Prilogi III k Direktivi 2005/55/ES). V primeru homologacije sistema OBD v skladu s členom 4(2) te direktive, se emisije merijo v preskusnem ciklu ESC (glej Dodatek 2 k Prilogi III k Direktivi 2005/55/ES).
1.1.1 Če se odloči, da namestitev okvarjenega sestavnega dela oziroma naprave na motor pomeni, da primerjava z mejnimi vrednostmi OBD ni mogoča (npr. ker niso izpolnjeni statistični pogoji za potrditev preskusnega cikla ETC), je okvaro tega sestavnega dela oziroma naprave po dogovoru s homologacijskim organom možno šteti kot ustrezno, če proizvajalec zagotovi ustrezno tehnično obrazložitev.
1.1.2 V primeru, da namestitev okvarjenega sestavnega dela oziroma naprave na motor pomeni, da med preskusom ni mogoče (niti delno) dobiti krivulje polne obremenitve (kot se določi s pravilno delujočim motorjem), je okvaro tega sestavnega dela oziroma naprave po dogovoru s homologacijskim organom možno šteti kot ustrezno, če proizvajalec zagotovi ustrezno tehnično obrazložitev.
1.1.3 Uporaba okvarjenih sestavnih delov oziroma naprav, ki povzročijo, da emisije motorja presežejo mejne vrednosti OBD, navedene v tabeli v členu 4(3) te direktive, za največ 20 %, v nekaterih zelo specifičnih primerih ni potrebna (na primer, če je aktivirana zasilna strategija, če na motorju ni mogoče izvesti nobenega preskusa in, v primeru EGR, če so v motorju ventili zlepljeni, itd.). Proizvajalec takšno izjemo dokumentira. Takšna izjema je tudi predmet dogovora s tehnično službo.
1.2 Princip preskusa
Sistem OBD se homologira, če se pri preskušanju z nameščenim okvarjenim sestavnim delom ali napravo, MI aktivira. sistem OBD je homologiran tudi, če se MI aktivira pod mejnimi vrednostmi OBD.
Uporaba okvarjenih sestavnih delov ali naprav, ki povzročijo, da emisije motorja presežejo mejne vrednosti OBD, navedene v tabeli v členu 4(3) te direktive, za največ 20 %, ni potrebna v specifičnem primeru okvar, opisanih v točkah 6.3.1.6 in 6.3.1.7 tega Dodatka, in tudi v zvezi z nadzorovanjem večje napake v delovanju.
1.2.1 Uporaba okvarjenih sestavnih delov oziroma naprav, ki povzročijo, da emisije motorja presežejo mejne vrednosti OBD, navedene v tabeli v členu 4(3) te direktive, za največ 20 %, v nekaterih zelo specifičnih primerih ni potrebna (na primer, če je aktivirana zasilna strategija, če na motorju ni mogoče izvesti nobenega preskusa in, v primeru EGR, če so v motorju ventili zlepljeni, itd.). Proizvajalec takšno izjemo dokumentira. Takšna izjema je tudi predmet dogovora s tehnično službo.
2. OPIS PRESKUSA
Preskušanje sistemov OBD je sestavljeno iz naslednjih faz:
|
— |
simuliranje okvare sestavnega dela sistema za upravljanje motorja ali sistema za nadzor emisij, kot je opisano v točki 1.1 tega Dodatka |
|
— |
predkondicioniranje sistema OBD s simulirano okvaro v ciklu predkondicioniranja, določenem v točki 6.2 |
|
— |
delovanje motorja s simulirano okvaro v preskusnem ciklu OBD, navedenem v točki 6.1 |
|
— |
določanje, ali sistem OBD reagira na simulirano okvaro in jo javi na ustrezen način. |
2.1.1 Če okvara vpliva na zmogljivost motorja (npr. krivuljo moči), preskusni cikel OBD ostane skrajšana različica preskusnega cikla ESC, ki se uporablja za določanje emisij izpušnih plinov motorja brez te okvare.
2.2 Alternativno se lahko, na zahtevo proizvajalca, okvaro enega ali več sestavnih delov elektronsko simulira v skladu z zahtevami točke 6.
2.3 Proizvajalci lahko zahtevajo, da se nadzor izvaja izven preskusnega cikla OBD, navedenega v točki 6.1, če lahko homologacijskemu organu dokažejo, da bi nadzor v pogojih, do katerih pride med preskusnim ciklom OBD, omejeval možnost nadzora, ko je vozilo v prometu.
3. PRESKUSNI MOTOR IN GORIVO
3.1 Motor
Preskusni motor je skladen s specifikacijami, določenimi v Dodatku 1 Priloge II k k Direktivi 2005/55/ES.
3.2 Gorivo
Za preskušanje se uporabi ustrezno referenčno gorivo, kot je opisano v Prilogi IV k Direktivi 2005/55/ES.
4. PRESKUSNI POGOJI
Preskusni pogoji morajo izpolnjevati zahteve preskusa emisij, opisanega v tej direktivi.
5. PRESKUSNA OPREMA
Dinamometer motorja mora izpolnjevati zahteve Priloge III k Direktivi 2005/55/ES.
6. PRESKUSNI CIKEL OBD
6.1 Preskusni cikel OBD je skrajšani preskusni cikel ESC. Posamezne faze se izvajajo v enakem vrstnem redu kot pri preskusnem ciklu ESC, kakor je določeno v točki 2.7.1 Dodatka 1 k Prilogi III k Direktivi 2005/55/ES.
Motor mora v vsaki fazi teči največ 60 sekund, s tem da je sprememba vrtilne frekvence motorja in obremenitve izvedena v prvih 20 sekundah. Predpisana vrtilna frekvenca se vzdržuje v območju 50 vrt./min, predpisani navor pa v območju 2 % največjega navora pri preskusni vrtilni frekvenci.
Med preskusnim ciklom OBD ni treba meriti emisij izpušnih plinov.
6.2 Cikel predkondicioniranja
6.2.1 Po nastavitvi enega od tipov okvar, podanih v točki 6.3, se motor in njegov sistem OBD predkondicionirata z izvajanjem cikla predkondicioniranja.
6.2.2 Na zahtevo proizvajalca in po dogovoru s homologacijskim organom se lahko uporabi alternativno število od največ devet zaporednih ciklov preskusov OBD.
6.3 Preskus sistema OBD
6.3.1 Dizelski motorji in vozila, opremljena z dizelskim motorjem
6.3.1.1 Po predkondicioniranju, opravljenem v skladu s točko 6.2, preskusni motor opravi preskusni cikel OBD, opisan v točki 6.1 tega dodatka. MI se mora pod katerimi koli pogoji, navedenimi v točkah od 6.3.1.2 do 6.3.1.7, aktivirati pred koncem tega preskusa. Tehnična služba lahko te pogoje nadomesti z drugimi v skladu s točko 6.3.1.7. Za homologacijo skupno število okvar, ki se preskušajo, v primeru različnih sistemov ali sestavnih delov, ne sme biti večje od štiri.
Če se preskus izvaja za homologacijo družine motorjev OBD, ki vsebuje motorje, ki ne spadajo v enako družino motorjev, homologacijski organ poveča število okvar, ki se preskušajo do največ štirikrat toliko, kolikor je družin motorjev, ki so v družini motorjev OBD. Homologacijski organ se lahko kadar koli odloči skrajšati preskus, preden je doseženo največje število preskusov okvar.
6.3.1.2 Zamenjava katalizatorja, nameščenega v ločenem ohišju, ki je ali ni del sistema za NOx ali dizelskega filtra za delce, z okvarjenim ali nepravilno delujočim katalizatorjem oziroma elektronskim simuliranjem takšne okvare.
6.3.1.3 Če je nameščen, zamenjava sistema za NOx (vključno z vsemi senzorji, ki so del sistema) s poškodovanim ali nepravilno delujočim sistemom za NOx oziroma elektronskim simuliranjem okvarjenega ali nepravilno delujočega sistema za NOx, ki povzroči, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD NOx, navedene v tabeli, podani v členu 4(3) te direktive.
V primeru, da se motor v povezavi z nadzorovanjem za večje napake v delovanju homologira skladu s členom 4(1) te direktive, preskus sistema za NOx določa, da se mora MI prižgati pod katerim koli od naslednjih pogojev:
|
— |
popolna odstranitev sistema ali nadomestitev sistema s ponarejenim sistemom |
|
— |
pomanjkanje katerega koli zahtevanega reagenta sistema za NOx |
|
— |
vsakršna električna okvara sestavnega dela (npr. senzorjev, stikal, kontrolne enote za doziranje) sistema za NOx, vključno s sistemom gretja reagenta, če je to ustrezno |
|
— |
okvara sistema doziranja reagenta (npr. pomanjkanje dovoda zraka, zamašena šoba, okvara črpalke za doziranje) sistema za NOx |
|
— |
večja okvara sistema. |
6.3.1.4 Če je nameščen, popolna odstranitev filtra za delce ali nadomestitev filtra za delce z okvarjenim filtrom za delce, ki povzroči, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD za delce, podane v tabeli v členu 4(3) te direktive.
V primeru, da se motor v povezavi z nadzorovanjem za večje napake v delovanju homologira skladu s členom 4(1) te direktive, preskus filtra za delce določa, da se mora MI prižgati pod katerim koli od naslednjih pogojev:
|
— |
popolna odstranitev filtra za delce ali nadomestitev sistema s ponarejenim sistemom |
|
— |
večje topljenje substrata filtra za delce |
|
— |
večja razpoka na substratu filtra za delce |
|
— |
vsakršna električna okvara sestavnega dela (npr. senzorji in stikala, kontrolna enota za doziranje) filtra za delce |
|
— |
okvara, če je to ustrezno, sistema za doziranje reagenta (npr. zamašena šoba, okvara črpalke za doziranje) filtra za delce |
|
— |
zamašen filter za delce, kar povzroča diferencialni tlak izven območja, ki ga navede proizvajalec. |
6.3.1.5 Če je nameščen, zamenjava kombiniranega sistema filtrov za NOx in delce (vključno z vsemi senzorji, ki so del sistema) s poškodovanim ali nepravilno delujočim sistemom oziroma elektronskim simuliranjem okvarjenega ali nepravilno delujočega sistema, ki povzroči, da emisije presežejo mejne vrednosti za OBD, ki se uporabljajo za NOx in delce, kakor so navedene v tabeli, podani v členu 4(3) te direktive.
V primeru, da se motor v povezavi z nadzorovanjem za večje napake v delovanju homologira skladu s členom 4(1) te direktive, preskus kombiniranega sistema filtrov za NOx in delce določa, da se mora MI prižgati pod katerim koli od naslednjih pogojev:
|
— |
popolna odstranitev sistema ali nadomestitev sistema s ponarejenim sistemom |
|
— |
pomanjkanje katerega koli zahtevanega reagenta kombiniranega sistema filtrov za NOx in delce |
|
— |
vsakršna električna okvara sestavnega dela (npr. senzorjev, stikal, kontrolne enote za doziranje) kombiniranega sistema filtrov za NOx in delce, vključno s sistemom gretja reagenta, če je to ustrezno |
|
— |
okvara sistema doziranja reagenta (npr. pomanjkanje dovoda zraka, zamašena šoba, okvara črpalke za doziranje) kombiniranega sistema filtrov za NOx in delce |
|
— |
večja okvara sistema lovilnika NOx |
|
— |
večje topljenje substrata filtra za delce |
|
— |
večja razpoka na substratu filtra za delce |
|
— |
zamašen filter za delce, kar povzroča diferencialni tlak izven območja, ki ga navede proizvajalec. |
6.3.1.6 Prekinitev povezave z elektronskim upravljanjem količine goriva in časa vbrizga v sistemu za dovod goriva, ki povzroči, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD, omenjene v tabeli, podani v členu 4(3) te direktive.
6.3.1.7 Prekinitev povezave katerega koli drugega sestavnega dela motorja, povezanega z emisijami, z računalnikom, ki povzroči, da emisije presežejo mejne vrednosti, omenjene v tabeli, podani v členu 4(3) te direktive.
6.3.1.8 Proizvajalec pri dokazovanju skladnosti z zahtevami točk 6.3.1.6 in 6.3.1.7 in po dogovoru s homologacijskim organom lahko sprejme ustrezne ukrepe, ki dokazujejo, da bo sistem OBD javil napako, če se kakšna povezava prekine.
PRILOGA V
SISTEM ŠTEVILČENJA CERTIFIKATOV O HOMOLOGACIJI
|
1. |
Številka sestoji iz petih točk, ki jih ločuje znak „*“.
|
|
2. |
Primer za tretjo homologacijo (za zdaj brez razširitev), ki ustreza datumu začetka uporabe B1 z OBD fazo I, ki jo je izdalo Združeno Kraljestvo: e11*2004/…*2005/…B*0003*00 |
|
3. |
Primer druge razširitve k četrti homologaciji, ki ustreza datumu začetka uporabe B2 z OBD fazo II, ki jo je izdala Nemčija: e1*2004/…*2005/…F*0004*02
|
(*1) V skladu s tabelo I, točka 6 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES.
(*2) V skladu s členom 4 so plinski motorji izključeni iz OBD faze I.
(*3) V skladu s členom 6.5 Priloge I k Direktivi 2005/55/ES.