31993R2847

Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93

z dne 12. oktobra 1993

o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega sveta [3],

ker mora Svet po členu 12 Uredbe Sveta (EGS) 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o oblikovanju sistema Skupnosti za ribištvo in akvakulturo [4] uvesti nadzorni sistem Skupnosti;

ker uspeh skupne ribiške politike zajema tudi izvajanje učinkovitega sistema nadzora, ki vključuje vse vidike te politike;

ker so za dosego tega cilja potrebni predpisi za spremljanje ukrepov za ohranitev in upravljanje virov, strukturni ukrepi in ukrepi za skupno tržno ureditev ter nekatere določbe za ravnanje ob neizvajanju teh ukrepov, kar mora veljati za celotni ribiški sektor od proizvajalca do potrošnika;

ker lahko sistem prinese želene rezultate le, če ribiški sektor spozna, da je sistem upravičen;

ker je nadzor najpomembnejša naloga držav članic; ker mora Komisija zagotoviti, da bodo države članice nepristransko spremljale in preprečevale kršitve; ker mora imeti Komisija za čimbolj učinkovito izvedbo te naloge na voljo finančna, pravna in zakonska sredstva;

ker so izkušnje pri izvajanju Uredbe Sveta (EGS) 2241/87 z dne 23. julija 1987 o pripravi nadzornih ukrepov za ribiške dejavnosti [5] pokazale, da obstaja potreba po povečanju nadzora nad izvajanjem predpisov za ohranjanje ribiških virov;

ker je za skladnost z ukrepi za ohranitev in upravljanje ribiških virov potreben močnejši čut za odgovornost pri vseh subjektih v ribištvu;

ker je treba politiko upravljanja ribiških virov, ki še zlasti temelji na sistemu celotnega dovoljenega ulova (TAC), kvotah in tehničnih ukrepih, dopolniti z upravljanjem ribolovnega napora, kar vključuje spremljanje ribiških dejavnosti in zmogljivosti;

ker morajo države članice za zagotovitev stalnega nadzora nad vsem ulovom in iztovarjanjem v vseh morskih vodah spremljati dejavnosti plovil Skupnosti in vse s tem povezane dejavnosti, pri čemer morajo dovoliti preverjanje izvajanja predpisov o skupni ribiški politiki;

ker je odločilnega pomena, da države članice med inšpekcijami ribiških dejavnosti na morju sodelujejo na operativni ravni, da bi zagotovile učinkovite in finančno upravičene inšpekcije, še zlasti inšpekcije operacij, izvajanih v vodah zunaj suverenosti ali jurisdikcije države članice;

ker so za izvajanje skupne ribiške politike potrebni ukrepi za spremljanje plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države v vodah Skupnosti, še zlasti sistem za obveščanje o njihovih premikih in o vrstah, ki jih imajo na krovu, brez vpliva na pravico do dopustnega tranzita v ozemeljskem morju in pravico do plovbe v 200 milj širokem ribolovnem območju;

ker bodo pilotni projekti za nekatere kategorije plovil, ki jih bodo izvedle države članice v sodelovanju s Komisijo, omogočili Svetu, da do 1. januarja 1996 odloči o uvedbi satelitskega nadzornega ali drugega sistema;

ker je za upravljanje ribištva z določanjem celotnega dovoljenega ulova (TAC) potrebno podrobno poznavanje sestave ulovov, pri čemer je tako znanje enako potrebno tudi za druge postopke iz Uredbe (EGS) 3760/92; ker morajo v ta namen kapitani ribiških plovil voditi ladijski dnevnik;

ker mora biti vsaka država članica, na katere ozemlju poteka iztovarjanje, sposobna spremljati iztovarjanje na svojem ozemlju, in ker je v ta namen primerno, da vsako ribiško plovilo, registrirano v drugi državi članici, obvesti državo članico, v kateri ima namen pristati, o iztovarjanju ali nameravanem iztovarjanju na njenem ozemlju;

ker je bistvenega pomena, da se ob iztovarjanju pojasnijo in potrdijo informacije iz ladijskih dnevnikov; ker je v ta namen potrebno, da subjekti, vključeni v iztovarjanje in prodajo ulova, navedejo količine, ki so iztovorjene, pretovorjene, ponujene na prodaj ali kupljene;

ker je za oprostitev majhnih ribiških plovil od obveznosti vodenja ladijskega dnevnika ali izpolnjevanja deklaracije o iztovarjanju, ki bi zanje pomenila nesorazmerno breme glede na njihovo ribolovno zmogljivostjo, treba, da vsaka država članica spremlja dejavnosti takih plovil z izvajanjem načrta vzorčenja;

ker mora za zagotovitev spoštovanja ukrepov Skupnosti za ohranitev in trgovino vse ribiške proizvode, ki se iztovorijo ali uvozijo v Skupnost, do prve prodaje spremljati transportna dokumentacija, ki izpričuje njihov izvor;

ker je treba omejitve ulova urejati na ravni držav članic in Skupnosti; ker morajo države članice evidentirati iztovarjanje ter o tem obvestiti Komisijo po računalniškem omrežju; ker je za to treba predvideti izjeme od te obveznosti za majhne količine iztovora, pri katerih bi računalniško posredovanje podatkov nesorazmerno administrativno in finančno obremenilo organe držav članic;

ker se za zagotovitev ohranitve in upravljanja vseh uporabljenih virov, določbe o ladijskem dnevniku, deklaracijah o iztovarjanju in prodaji ter informacije v zvezi s pretovorom in evidentiranjem ulova, lahko razširijo tudi na staleže, za katere ne velja postavka o celotnem dovoljenem ulovu (TAC) ali kvota;

ker morajo biti države članice obveščene o rezultatih dejavnosti svojih plovil v vodah, ki so pod pristojnostjo tretjih držav, ali v mednarodnih vodah; ker morajo za kapitane teh plovil veljati obveznosti v zvezi z ladijskim dnevnikom in deklaracijami o iztovarjanju in pretovarjanju; ker je treba informacije, ki jih zberejo države članice, poslati Komisiji;

ker je za upravljanje zbiranja in obdelave podatkov treba oblikovati računalniške podatkovne zbirke, ki omogočajo navzkrižno preverjanje podatkov; ker morajo imeti Komisija in njeni predstavniki dostop do takih podatkovnih zbirk po računalniškem omrežju, da lahko podatke preverijo;

ker ni mogoče ustrezno zagotoviti izpolnjevanja določb o uporabi ribolovnega orodja, če so na plovilu mreže z različno velikimi očesi, razen če zanje veljajo dodatni nadzorni ukrepi; ker je za posamične vrste ribolova primerno vpeljati posamične predpise, na primer pravilo ene mreže;

ker je treba, kadar država članica izkoristi svojo kvoto ali celoten dovoljeni ulov (TAC), ribolov prepovedati s sklepom Komisije;

ker je treba odpraviti škodo, ki jo je imela država članica, ki ni izkoristila svoje kvote, dodeljenega dela staleža ali skupine staležev, kadar je ribolov po izkoristku celotnega dovoljenega ulova (TAC) končan; ker je treba v ta namen vzpostaviti sistem odškodnin;

ker je treba v primerih, ko odgovorni za ribiška plovila ne spoštujejo te uredbe, vpeljati dodatne nadzorne ukrepe z namenom ohranitve;

ker je za zagotovitev učinkovitega upravljanja sprejetih ukrepov treba vzpostaviti mehanizme deklaracij v skladu s cilji in strategijami upravljanja iz člena 8 Uredbe (EGS) 3760/92 za države članice, ki so presegle ribolovne kvote;

ker je eden od glavnih namenov skupne ribiške politike prilagoditi ribolovne zmogljivosti virom; ker je v členu 11 Uredbe (EGS) 3760/92 določeno, da je naloga Sveta oblikovati cilje in strategije za prestrukturiranje ribolovnega napora; ker je prav tako treba zagotoviti skladnost z ukrepi za skupno tržno ureditev, zlasti na strani oseb, na katere se ti nanašajo; ker je torej bistveno, da vsaka država članica poleg finančnega nadzora, ki je že predviden v predpisih Skupnosti, izvaja tehnične preglede za zagotovitev skladnosti z določbami Sveta;

ker je nujno vzpostaviti splošne predpise, po katerih bodo inšpektorji Skupnosti, ki jih imenuje Komisija, lahko zagotovili enotno izvajanje predpisov Skupnosti in preverjali nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi držav članic;

ker je za zagotovitev objektivnega preverjanja pomembno, da lahko inšpektorji Skupnosti v nekaterih okoliščinah izvajajo svoje naloge neodvisno in brez poprejšnjega obvestila, zato da preverijo nadzorne dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic; ker take naloge nikakor ne vključujejo nadzora nad fizičnimi osebami;

ker se lahko postopki zaradi kršitev v državah članicah razlikujejo, zaradi česar se bodo morda ribiči čutili prikrajšane; ker se je zaradi pomanjkanja odvračilnih ukrepov v nekaterih državah članicah zmanjšala učinkovitost nadzora in ker bi morale države članice zaradi teh opažanj sprejeti vse potrebne nediskriminacijske ukrepe, s katerimi bi preprečevale in preganjale nepravilnosti, zlasti z oblikovanjem popisa ukrepov, ki kršitelje učinkovito prikrajšajo za tržne koristi, izhajajoče iz kršitev;

ker je zmožnost države članice, pod katere zastavo plujejo plovila, da zagotovi izvajanje predpisov za ohranitev in upravljanje ribiških virov, zmanjšana, če država članica, v kateri poteka iztovarjanje, ni učinkovita pri preganjanju nepravilnosti; ker je treba zato vpeljati določbe o ugotavljanju ulova, pridobljenega nelegalno in v nasprotju s kvoto države članice iztovarjanja, če ta država ni uvedla ustreznih postopkov;

ker naj bi države članice Komisiji redno poročale o inšpekcijskih dejavnostih in ukrepih, sprejetih po kršenju ukrepov Komisije;

ker je za nekatere ukrepe iz te uredbe primerno vpeljati podrobne izvedbene predpise;

ker je treba zagotoviti zaupnost podatkov, zbranih v okviru te uredbe;

ker ta uredba ne sme vplivati na nacionalne predpise o spremljanju, ki presegajo njene minimalne določbe, vendar pod pogojem, da so taki nacionalni predpisi skladni z zakonodajo Skupnosti;

ker je treba Uredbo (EGS) 2241/87 razveljaviti, razen člena 5, ki velja do sprejetja seznamov iz člena 6(2) te uredbe;

ker je treba zagotoviti prehodno obdobje za uveljavitev posameznih določb iz nekaterih členov, da bi lahko pristojni organi držav članic oblikovali postopke in jih prilagodili zahtevam nove uredbe;

ker naj bi določila nekaterih členov, ki se nanašajo na ribolovne dejavnosti v Sredozemskem morju, kjer skupna ribiška politika še ni v celoti uvedena, začela veljati 1. januarja 1989,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Za zagotovitev skladnosti s predpisi skupne ribiške politike se oblikuje sistem Skupnosti, ki vključuje predvsem določbe za tehnično spremljanje:

- ukrepov za ohranitev in upravljanje virov,

- strukturnih ukrepov,

- ukrepa o skupni tržni ureditvi,

prav tako pa tudi določbe za večjo učinkovitost ukrepov, ki se uporabijo ob neupoštevanju zgoraj omenjenih ukrepov.

2. V ta namen vsaka država članica v skladu s predpisi Skupnosti sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitosti sistema. Prav tako svojim pristojnim organom da na voljo zadostna sredstva za izvajanje inšpekcijskih in nadzornih nalog, kakor so opredeljene v tej uredbi.

3. Sistem velja za vse ribolovne dejavnosti in vse povezane dejavnosti, izvajane na ozemlju in znotraj morskih voda pod suverenostjo in jurisdikcijo držav članic, skupaj z dejavnostmi plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države ali so registrirane v tretji državi, brez vpliva na pravico do tranzita v teritorialnem morju in pravico do plovbe v 200 milj širokem ribolovnem območju. Sistem prav tako velja za dejavnosti ribiških plovil Skupnosti v vodah držav nečlanic in na odprtem morju, brez vpliva na posebne določbe iz ribolovnih sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami, ali določbe mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je Skupnost.

NASLOV I

Inšpekcija in spremljanje ribiških plovil in njihovih dejavnosti

Člen 2

1. Za zagotovitev skladnosti z vsemi veljavnimi predpisi s področja ukrepov za ohranitev in nadzor vsaka država članica na svojem ozemlju in znotraj voda pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo spremlja ribolovne in povezane dejavnosti. Država članica izvaja inšpekcijo nad ribiškimi plovili in preiskuje vse dejavnosti, tako pa omogoča preverjanje izvajanja te uredbe, skupaj z dejavnostmi iztovarjanja, prodaje, transporta in skladiščenja rib ter evidentiranjem iztovarjanja in prodaje.

2. Za ribiška plovila, ki lahko izvajajo te dejavnosti in ki pod zastavo tretje države plujejo v morskih vodah pod suverenostjo in jurisdikcijo države članice, velja sistem sporočanja o premikih in o ulovu na krovu.

Države članice Komisijo obvestijo o sprejetih ukrepih za zagotavljanje skladnosti s temi postopki.

3. Vsaka država članica zunaj ribolovnega območja Skupnosti spremlja dejavnosti svojih plovil, kadar je tak nadzor potreben za zagotovitev skladnosti s predpisi Skupnosti, ki veljajo v teh vodah.

4. Da bi zagotovile čimbolj učinkovite in ekonomične inšpekcije, države članice uskladijo svoje nadzorne dejavnosti. V ta namen lahko oblikujejo skupne inšpekcijske programe, ki omogočajo inšpekcijo ribiških plovil Skupnosti v vodah, opredeljenih v odstavkih 1 in 3. Prav tako sprejemajo ukrepe, po katerih so njihovi organi in Komisija na vzajemni podlagi redno obveščani o pridobljenih izkušnjah.

Člen 3

1. Za izboljšanje učinkovitosti nadzora nad ribolovnimi dejavnostmi Svet pred 1. januarjem 1996 v skladu s postopkom iz člena 43 Pogodbe sprejme odločitev, ali in v kolikšnem obsegu in kdaj se za ribiška plovila Skupnosti namesti sistem za spremljanje položaja, bodisi kopenski bodisi satelitski, ki uporablja satelitske komunikacije za prenos podatkov.

2. Za ocenitev tehnologije, ki naj bi bila uporabljena, in plovil, ki naj bi bila vključena v zgornji sistem, države članice v sodelovanju s Komisijo do 30. junija 1995 izvedejo pilotne projekte. V ta namen zagotovijo, da se za nekatere kategorije plovil Skupnosti namesti sistem za spremljanje položaja, bodisi kopenski bodisi satelitski, ki uporablja satelitske komunikacije za prenos podatkov.

Države članice lahko sočasno izvajajo pilotne projekte za ocenitev uporabe avtomatskih zapisovalnikov položaja.

3. Pri izvajanju pilotnih projektov iz odstavka 2 država članica, pod katere zastavo pluje plovilo ali v kateri je registrirano, sprejme ustrezne ukrepe, da bi zagotovila zapisovanje podatkov, ki jih njena ribiška plovila pošljejo ali sprejmejo, v elektronski obliki, ne glede na vode, v katerih delujejo, in ne glede na pristanišče, v katerem so.

Ko ribiška plovila delujejo v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo druge države članice, država članica, pod katere zastavo plujejo plovila, zagotovi, da bo te podatke takoj sporočila pristojnim organom ustrezne države članice.

4. Podrobni predpisi za izvajanje pilotnih projektov se določijo v skladu s postopkom iz člena 36.

Člen 4

1. Inšpekcijo in spremljanje, določeno v členu 2, izvaja vsaka država članica z lastnim sistemom inšpekcije, o katerem se odloči sama.

Pri izvajanju poverjenih nalog države članice zagotovijo skladnost z določbami in ukrepi, opredeljenimi v členu 2. Poleg tega delujejo tako, da preprečijo neupravičeno oviranje običajnih ribolovnih dejavnosti. Prav tako zagotovijo, da sektor in plovila izberejo na nediskriminacijski podlagi.

2. Osebe, odgovorne za ribiška plovila, prostore ali transportna sredstva, ki so predmet inšpekcije, sodelujejo pri podpori inšpekcij, izvedenih v skladu z odstavkom 1.

Člen 5

V skladu s postopkom iz člena 36 se lahko za izvajanje členov 2, 3 in 4 sprejmejo podrobni predpisi, ki še zlasti zadevajo:

(a) identifikacijo uradno določenih inšpektorjev, inšpekcijskih plovil in drugih podobnih sredstev inšpekcije, ki bi jih lahko uporabila država članica;

(b) postopek, ki naj ga uporabijo inšpektorji in kapitani ribiških plovil, če želi inšpektor na krov plovila;

(c) postopek, ki ga uporabijo inšpektorji, ki so prišli na krov ribiškega plovila, pri preverjanju plovila, opreme in ulova;

(d) poročilo, ki ga sestavijo inšpektorji po vsakem pregledu;

(e) označevanje in identifikacijo ribiških plovil in njihovih ribolovnih orodij;

(f) potrjevanje značilnosti ribiških plovil, povezanih z ribolovnimi dejavnostmi;

(g) zapisovanje podatkov o položaju ribiških plovil in njihov prenos državam članicam in Komisiji;

(h) sistem sporočanja o premikih in ribiških proizvodih na krovu, ki velja za ribiška plovila pod zastavo tretje države.

NASLOV II

Spremljanje ulova

Člen 6

1. Kapitani ribiških plovil Skupnosti, ki izjavljajo stalež ali skupino staležev, vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih, še zlasti o količini posamezne vrste, ki so jo ujeli ali jo hranijo na krovu, o datumu in kraju (statistični pravokotnik ICES) takega ulova in o vrsti uporabljenega ribolovnega orodja.

2. V ladijski dnevnik se v skladu z odstavkom 1 vpišejo vrste, za katere so določeni celotni dovoljeni ulov (TAC) ali kvote, prav tako pa druge vrste, vključene na sezname, ki jih sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije.

3. Kapitani ribiških plovil Skupnosti v ladijske dnevnike vpisujejo podatke o količini ulova, datumu in kraju tega ulova ter podatke o vrstah iz odstavka 2. Količine, zavržene na morju, se lahko evidentirajo zaradi evalvacije.

4. Kapitani ribiških plovil Skupnosti so izvzeti iz zahtev odstavkov 1 in 3, če celotna dolžina plovil ne presega 10 metrov.

5. Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije odloči o izjemah, ki se razlikujejo od izjem iz odstavka 4.

6. Vsaka država članica na podlagi vzorčenja spremlja dejavnosti ribiških plovil, ki so izvzeta iz zahtev odstavkov 4 in 5, in tako zagotovi, da vsa ribiška plovila Skupnosti spoštujejo veljavne predpise Skupnosti.

V ta namen vsaka država članica izdela načrt vzorčenja in ga pošlje Komisiji. O rezultatih spremljanja je Komisija redno obveščana.

7. Kapitani ribiških plovil Skupnosti zapisujejo informacije, zahtevane v odstavkih 1 in 3, bodisi v elektronski obliki bodisi na papirju.

8. Podrobni predpisi za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36, skupaj z drugo zemljepisno osnovo, ki ni statistični pravokotnik ICES, v nekaterih primerih.

Člen 7

1. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti, ki želi uporabiti kraje za iztovarjanje v državi članici, ki ni država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, mora pristojne organe v prvi državi članici najmanj dve uri pred pristankom obvestiti o:

- kraju iztovarjanja in približnem času prihoda tja,

- količini vsake vrste, ki se iztovarja.

2. Proti kapitanu iz odstavka 1, ki ne pošilja teh obvestil, lahko pristojni organi ustrezno ukrepajo.

3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 36 za nekatere kategorije ribiških plovil Skupnosti odobri odstopanje od obveznosti iz odstavka 1 za omejeno in obnovljivo obdobje ali pa pripravi določbe za drugačno obdobje obvestitve, pri čemer med drugim upošteva razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, kjer so taka plovila registrirana ali popisana.

Člen 8

1. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti s celotno dolžino, ki je enaka ali presega 10 metrov, ali njegov pooblaščenec, po vsaki vožnji in v 48 urah po iztovarjanju pristojnim organom države članice, v kateri poteka iztovarjanje, odda deklaracijo. Kapitan jamči za točnost deklaracije, v kateri mora navesti vsaj podatke o količini vsake iztovorjene vrste iz člena 6(2) in o območju, kjer so bile te ujete.

2. Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije odloči, da obveznost iz odstavka 1 razširi tudi na plovila s celotno dolžino manj kakor 10 metrov. Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije odloči tudi o oprostitvah obveznosti iz odstavka 1 za nekatere kategorije plovil, katerih celotna dolžina je enaka ali večja od 10 metrov in ki izvajajo določeno ribiško dejavnost.

3. Vsaka država članica na podlagi vzorčenja spremlja dejavnosti ribiških plovil, ki so oproščena zahtev iz odstavka 1, da bi zagotovila njihovo upoštevanje veljavnih predpisov Skupnosti.

V ta namen vsaka država članica oblikuje načrt vzorčenja in ga pošlje Komisiji. O izsledkih spremljanja teh plovil države članice redno obveščajo Komisijo.

4. Podrobni predpisi za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.

Člen 9

1. Dražbeni centri ali druga telesa, pooblaščena s strani držav članic, ki so odgovorni za izvajanje prve prodaje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, po prvi prodaji pristojnim organom države članice, na katere ozemlju ta poteka, predložijo obvestilo o prodaji, za katerega točnost odgovarjajo omenjena telesa. Ta odgovornost je omejena na informacije, zahtevane v odstavku 3.

2. Če prva prodaja ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, poteka drugače kakor prodaja, opredeljena v odstavku 1, kupec ne odstrani takih ribiških proizvodov, dokler pristojnim organom ali drugim pooblaščenim telesom v državi članici, na katere ozemlju je bila izvedena prva prodaja, ni predloženo obvestilo o prodaji. Kupec je odgovoren za točnost podatkov iz odstavka 3, ki so navedeni na obvestilu o prodaji.

3. Obvestila o prodaji iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo vsaj naslednje informacije:

- za vse vrste, za katere je to primerno, velikost ali težo, stopnjo, videz in svežost posamične vrste,

- ceno in količino vsake vrste pri prvi prodaji, in kjer je to primerno, te podatke glede na velikost ali težo, stopnjo, videz in svežost,

- kjer je to primerno, namen proizvodov, umaknjenih s trga (stranski proizvodi, uporabni za človeško porabo, prenos),

- ime prodajalca in kupca,

- kraj in datum prodaje.

4. Obvestila o prodaji se izpolnijo in pošljejo v skladu z zakonodajo države članice iztovarjanja na način in pod takimi prodajnimi pogoji, da vključujejo naslednje podatke:

- zunanjo oznako in ime ribiškega plovila, s katerega so bili iztovorjeni ti proizvodi,

- ime lastnika ali kapitana plovila,

- pristanišče in datum iztovarjanja.

5. Obvestila o prodaji iz odstavka 1 se v 48 urah od prodaje pošljejo pristojnemu organu ali drugim telesom, pooblaščenim s strani države članice, bodisi v elektronski obliki bodisi na papirju.

6. Pristojni organi zadržijo kopijo vsakega obvestila o prodaji za obdobje enega leta, in sicer od leta, ki sledi tistemu, v katerem so bile evidentirane informacije, predložene pristojnim organom.

7. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 36 odobri izjemo od obveznosti predložitve obvestila o prodaji pristojnim organom ali drugim pooblaščenim telesom države članice za ribiške proizvode, iztovorjene s kategorij ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina ne presega 10 metrov.

Take izjeme se lahko odobrijo le, ko država članica uvede sprejemljiv sistem spremljanja.

8. Kupci proizvodov, ki niso namenjeni za nadaljnjo prodajo na trgu, temveč za zasebno porabo, so izvzeti iz zahtev odstavka 2.

9. Podrobni predpisi za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.

Člen 10

1. (a) Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države ali so v njej registrirana in ki so pooblaščena za izvajanje ribolovnih dejavnosti v morskih vodah pod suverenostjo in jurisdikcijo države članice, vodijo ladijski dnevnik z informacijami iz člena 6.

(b) Vsaka država članica zagotovi, da kapitan ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo tretje države ali je v njej registrirano, ali njegov pooblaščenec ob iztovarjanju pristojne organe države članice, katere sredstva za iztovarjanje želi uporabiti, obvesti o času prihoda v pristanišče iztovarjanja vsaj 72 ur vnaprej.

(c) Kapitan ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo tretje države ali je registrirano v njej, mora pristojne organe države članice, katere sredstva za iztovarjanje želi uporabiti, obvestiti o času prihoda v pristanišče iztovarjanja vsaj 72 ur vnaprej.

Kapitan ne sme izvajati nobenih dejavnosti iztovarjanja, če pristojni organi države članice ne potrdijo prejema obvestila o prihodu.

Države članice oblikujejo podrobne predpise za izvajanje tega pododstavka in o tem obvestijo Komisijo.

2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 36 za nekatere kategorije ribiških plovil tretje države dovoli oprostitev od obveznosti iz odstavka 1(c) za omejeno in obnovljivo obdobje ali pa določi drugačen rok za oddajo obvestila, pri čemer med drugim upošteva razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, kjer so plovila registrirana ali popisana.

3. Določila odstavkov 1 in 2 veljajo brez vpliva na določbe sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami.

Člen 11

1. Brez vpliva na člene 7, 8 in 9 kapitan ribiškega plovila Skupnosti, ki:

- na drugo plovilo, v nadaljevanju "prejemno plovilo", pretovarja kakršno koli količino ulova staleža ali skupine staležev, za katere velja celoten dovoljeni ulov (TAC) ali kvota, ne glede na kraj pretovarjanja na drugo plavilo, ali

- neposredno iztovori tako količino zunaj ozemlja Skupnosti,

ob pretovarjanju na drugo plovilo ali iztovarjanju obvesti državo članico, pod katere zastavo pluje njegovo plovilo ali v kateri je registrirano, o vrstah in količini ter o datumu pretovarjanja ali iztovarjanja in o kraju ulova glede na najmanjše območje, za katero je določen celoten dovoljeni ulov (TAC) ali kvota.

2. Kapitan prejemnega plovila najmanj 24 ur pred začetkom in na koncu pretovarjanja ali serije pretovarjanja, ki poteka v pristanišču ali morskih vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice, obvesti njene pristojne organe o količini ulova staleža ali skupine staležev, ki je na krovu plovila in za katero je bil določen celoten dovoljeni ulov (TAC) ali kvota.

Kapitan prejemnega plovila vodi podrobnosti o količini ulova staleža ali skupine staležev, za katero je določen celoten dovoljeni ulov (TAC) ali kvota in ki jo je prejel s pretovarjanjem z drugega plovila, o datumu prejema in o plovilu, ki tak ulov pretovarja na prejemno plovilo. Ta pogoj izpolni tako, da zadrži kopije deklaracije o pretovarjanju, sestavljene v skladu s podrobnimi predpisi o evidentiranju informacij o ulovu rib v državah članicah.

Na koncu pretovarjanja ali niza pretovarjanja kapitan prejemnega plovila podrobnosti v roku 24 ur pošlje omenjenim pristojnim organom.

Kapitan prejemnega plovila vodi podrobnosti o količini ulova staleža ali skupine staležev, za katere je določen celoten dovoljeni ulov (TAC) ali kvota, ki se s prejemnega plovila pretovarja na tretje plovilo, in omenjene pristojne organe obvesti o takem pretovarjanju najmanj 24 ur pred njegovim začetkom. Po pretovarjanju kapitan plovila obvesti omenjene organe o pretovorjeni količini.

Kapitan prejemnega plovila in tretjega plovila, opredeljenega zgoraj, pristojnim organom dovoli, da preverijo točnost informacij in podrobnosti iz tega odstavka.

3. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preverjanje točnosti podatkov, prejetih po odstavkih 1 in 2. Kjer je to primerno, o takih informacijah in o izsledkih preverjanja obvestijo države članice ali državo članico, kjer sta registrirani ali pod katere zastavo plujeta prejemno plovilo in ribiško plovilo, ki pretovarja na prejemno plovilo.

4. Odstavka 2 in 3 veljata tudi za prejemno plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države ali ki je v njej registrirano.

Člen 12

Kadar pretovarjanje ali iztovarjanje poteka več kakor 15 dni po ulovu, se informacije iz členov 8 in 11 najpozneje 15 dni po ulovu pošljejo pristojnim organom države članice, pod katere zastavo plujejo plovila ali v katerih so ta registrirana.

Člen 13

1. Vse ribiške proizvode, ki so iztovorjeni v Skupnosti ali uvoženi vanjo, bodisi nepredelani bodisi predelani na krovu, in se prevažajo na kraj, ki ni kraj iztovarjanja ali uvoza, spremlja dokument, ki ga izpolni prevoznik pred prvo prodajo.

2. Tak dokument:

(a) identificira izvor pošiljke (ime plovila in njegova zunanja razpoznavna oznaka);

(b) vsebuje cilj pošiljke/pošiljk in identifikacijo prevoznega sredstva;

(c) navaja količino rib (v kilogramih predelane teže) za vsako vrsto, vključeno v prevoz, imena prejemnikov ter kraj in datum natovarjanja.

3. Vsak prevoznik mora zagotoviti, da dokument iz odstavka 1 vključuje najmanj vse informacije, zahtevane v odstavku 2.

4. Prevoznik je oproščen obveze iz odstavka 1, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) dokument iz odstavka 1 je nadomeščen s kopijo ene od deklaracij iz členov 8 in 10 o prevažani količini;

(b) dokument iz odstavka 1 je nadomeščen s kopijo dokumenta T 2 M, ki navaja izvor prevažane količine.

5. Pristojni organi države članice lahko odobrijo oprostitev od obveznosti, določenih v odstavku 1, če se količina rib prevaža znotraj pristaniškega območja ali ne več kakor 20 kilometrov od točke iztovarjanja.

6. Vsaka država članica na svojem ozemlju izvaja nadzor z vzorčenjem, da bi tako preverila spoštovanje dolžnosti iz tega člena.

7. Države članice uskladijo svoje nadzorne dejavnosti, da bi zagotovile čimbolj učinkovito in ekonomično inšpekcijo. V ta namen še zlasti nadzirajo premike blaga, ki bi utegnilo biti predmet dejavnosti v nasprotju s predpisi Skupnosti.

Člen 14

1. Države članice zagotovijo evidentiranje vseh iztovarjanj v državi članici iz členov 8, 9 in 10. V ta namen lahko zahtevajo, da prva prodaja poteka v dražbenem centru.

2. Kadar prva prodaja iztovorjenega ulova ne poteka z dražbo, kakor določa člen 9(2), države članice zagotovijo, da so dražbeni centri ali drugi pristojni organi, ki so jih pooblastile, obveščeni o količini.

3. Podatki o iztovarjanju po kategorijah plovil, za katere velja odstopanje iz členov 7 in 8, ali iztovarjanju v pristaniščih, ki nimajo dovolj razvite upravne strukture za popis iztovarjanja, so lahko na prošnjo države članice Komisiji v 12 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe izvzete iz zahteve po obdelavi takih podatkov. Oprostitev se lahko odobri, če bi popis zahtevanih podatkov nacionalnim organom povzročil nesorazmerne težave glede skupnega števila iztovarjanja in če se posamezne iztovorjene vrste prodajajo lokalno. Seznam skladišč in plovil, upravičenih do take oprostitve, določi vsaka država članica in o tem obvesti Komisijo.

4. Država članica, ki ji je bilo odobreno odstopanje iz odstavka 3, izdela načrt vzorčenja, da bi ocenila obseg posameznega iztovarjanja v primernih pristaniščih. Preden odstopanje začne veljati, mora načrt potrditi Komisija. Država članica mora Komisiji redno pošiljati rezultate evalvacije.

Člen 15

1. Pred 15. dnem v mesecu vsaka država članica po računalniškem omrežju obvesti Komisijo o količini vsakega staleža ali skupine staležev, za katere je določen celoten dovoljeni ulov ali kvota in ki so bile iztovorjene v preteklem mesecu, prav tako pa ji pošlje vse informacije, prejete v skladu s členoma 11 in 12.

Obvestila Komisije vsebujejo kraj ulova iz členov 6 in 8 ter nacionalnost ribiških plovil.

Vsaka država članica Komisijo obvesti o predvideni porabi kvot s pričakovanim datumom izčrpanja kvot za vrste, ulovljene z ribiškimi plovili, ki plujejo pod njeno zastavo ali so v njej registrirana, in pri katerih se ocenjuje, da je izčrpanih 70 odstotkov kvote, dodelitve ali deleža, ki pripada tej državi članici.

Ko se ulov staleža ali skupine staležev, za katere je določen celoten dovoljeni ulov (TAC) ali kvote, približa celotnemu dovoljenemu ulovu ali ravni kvot, morajo države članice Komisiji na zahtevo predložiti podrobnejše ali bolj pogoste podatke, kakršne zahteva ta odstavek.

2. Obvestila, ki jih Komisija prejme v skladu s tem členom, so v računalniški obliki na voljo državam članicam.

3. Kadar Komisija ugotovi, da se država članica ne drži roka za prenos podatkov o mesečnem ulovu, kakor je opredeljeno v odstavku 1, lahko določi datum, ko bo za stalež ali skupino staležev in za ulov, za katerega je določena kvota ali druga oblika količinske omejitve in ki ga ulovijo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice ali so v njej registrirana, veljalo, da je država članica izkoristila 70 odstotkov kvote, dodelitve ali deleža, ki ji je na voljo, prav tako pa lahko določi približen datum, ko bo kvota, dodelitev ali delež, ki ji je na voljo, veljal za izkoriščenega.

4. Vsaka država članica Komisijo do konca prvega meseca vsakega koledarskega četrtletja po računalniškem omrežju obvesti o količini drugih staležev poleg tistih iz odstavka 1, ki so bili iztovorjeni v prejšnjem četrtletju.

Člen 16

1. Brez vpliva na člen 15 države članice na zahtevo vpletene države članice pošljejo podatke o iztovarjanju, prodajnih ponudbah ali pretovarjanju ribiških proizvodov, ki jih v njihovih pristaniščih ali v vodah pod njihovo jurisdikcijo izvajajo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice ali so v njej registrirana, in temeljijo na staležu ali skupini staležev, za katere ji je bila dodeljena kvota.

Ti podatki vsebujejo ime in zunanjo razpoznavno oznako plovila, količino rib po staležu ali skupini staležev, ki je bila iztovorjena, ponujena v prodajo ali pretovorjena s tem plovilom, prav tako pa datum in kraj iztovarjanja, ponudbe za prvo prodajo ali pretovarjanja. Informacije se prenesejo v štirih delovnih dneh po datumu zahteve države članice ali v časovnem obdobju, ki ga lahko določi ta država članica ali država članica iztovarjanja.

2. Država članica, kjer je potekalo iztovarjanje, ponudba za prvo prodajo ali pretovarjanje, Komisiji na zahtevo te podatke pošlje, hkrati ko jih sporoči državi članici, kjer je registrirano plovilo.

Člen 17

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev spremljanja ulova vrst, izvedenega z njihovimi plovili, ki delujejo v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav in na odprtih morjih, ter za zagotovitev preverjanja in popisa pretovarjanja in iztovarjanja takega ulova.

2. Z ukrepi nadzora in preverjanja se zagotovi spoštovanje naslednjih obveznosti lastnikov plovil in/ali njihovih kapitanov:

- na krovu ribiške ladje se vodi ladijski dnevnik, v katerega kapitani vpisujejo ulov,

- pristojnim organom države članice iztovarjanja se odda deklaracija o iztovarjanju med iztovarjanjem, ki poteka v pristaniščih Skupnosti,

- država članica, pod katere zastavo plujejo plovila, je seznanjena s podrobnostmi vsakega pretovarjanja rib na ribiška plovila tretje države in iztovarjanja, izvedenega neposredno v tretjih državah.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 veljajo brez vpliva na določbe iz sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami, in brez vpliva na določbe mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je Skupnost.

Člen 18

1. Vsaka država članica Komisijo po računalniškem omrežju pred koncem prvega meseca vsakega koledarskega četrtletja obvesti o količini, ulovljeni v ribolovnih vodah iz člena 17 in iztovorjeni v prejšnjem četrtletju, ter o vseh podatkih, prejetih v skladu s členom 17(2).

2. Za ulov, izveden v vodah tretje države, se podatki, poslani v skladu z odstavkom 1, podrobneje določijo po tretji državi in po staležu glede na najmanjše opredeljeno statistično območje.

Obvestila o ulovu na odprtem morju se pošljejo glede na najmanjše statistično območje, opredeljeno v mednarodni konvenciji, ki ureja kraje ulova, ter po vrstah ali skupinah vrst za vse zadevne staleže.

3. Do 1. oktobra vsakega leta Komisija državi članici predloži podatke, ki jih prejme v skladu s tem členom.

Člen 19

1. Za zagotovitev upoštevanja obveznosti iz členov 3, 6, 8, 9, 10, 14 in 17 države članice izdelajo sistem potrjevanja, ki vsebuje navzkrižno preverjanje in preverjanje podatkov, izhajajočih iz teh obveznosti.

2. Za lažje preverjanje vsaka država članica oblikuje računalniško zbirko podatkov, v kateri so zbrani podatki iz odstavka 1.

Države članice lahko ustvarijo decentralizirane zbirke podatkov pod pogojem, da so te zbirke ter postopki zbiranja in popisa podatkov standardizirani, tako da se zagotovi medsebojna usklajenost po celotnem ozemlju države članice.

3. Če država članica ni sposobna takoj zadostiti zahtevam iz odstavka 2 za svoje celotno ribištvo ali njegov del, lahko Komisija na njeno prošnjo odloči o določitvi prehodnega obdobja v trajanju največ treh let od dne začetka veljavnosti te uredbe v skladu s postopkom iz člena 36.

4. Država članica, ki se ji odobri tako odstopanje, z neračunalniško dokumentacijo tri leta vodi evidenco o podatkih iz odstavka 1 in izdela načrt vzorčenja, ki ga odobri Komisija in omogoča preverjanje točnosti teh podatkov na kraju samem. Komisija lahko na kraju samem izvede preverjanje za vrednotenje učinkovitosti načrta vzorčenja.

5. V dvanajstih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe vsaka država članica Komisiji predloži poročilo, v katerem opiše način zbiranja in preverjanja podatkov, pri čemer navede njihovo zanesljivost. Komisija v sodelovanju z državami članicami izdela povzetek teh poročil in jim ga pošlje.

6. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.

NASLOV III

Spremljanje uporabe ribolovnega orodja

Člen 20

1. Ves ulov, ki se zadrži na krovu ribiškega plovila, ustreza določbi o sestavi po posameznih vrstah iz Uredbe Sveta (EGS) 3094/86 z dne 7. oktobra 1986, ki ureja nekatere tehnične ukrepe za ohranitev ribiških virov [6] glede mreže na krovu tega plovila.

Mreže na krovu plovil, ki se ne uporabljajo, morajo biti shranjene tako, da se onemogoča njihova takojšnja uporaba v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) mreže, obtežilniki in podobna oprema ne smejo biti povezani s širilkami in vrvmi za vlečenje;

(b) mreže na palubi ali nad njo morajo biti varno pripete na del ogrodja.

2. Če je bil ulov, ki se obdrži na krovu ribiškega plovila, med eno samo plovbo pridobljen z mrežami, ki so imele najmanjša očesa raznih velikosti, se sestava po posameznih vrstah izračuna za vsak del ulova, ki je bil pridobljen pod različnimi pogoji.

V ta namen se v ladijski dnevnik in deklaracijo o iztovarjanju vpišejo vse spremembe velikosti prej uporabljenih očes in sestava ulova na krovu ob taki spremembi. Za posamezne primere se v skladu s postopkom iz člena 36 sprejmejo podrobni predpisi za skladiščenje na krovu po načrtu za natovarjanje po vrstah, predelanih proizvodih, pri čemer se navede, kje v ladijskem skladišču se hranijo.

3. Kljub določbam iz odstavkov 1 in 2 lahko Svet na podlagi poročila, ki ga sestavi Komisija, in na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, da:

(a) nobeno ribiško plovilo Skupnosti, ki sodeluje pri določeni vrsti ribolova, med enim samim ribarjenjem ne sme imeti mrež z različno velikimi najmanjšimi očesi;

(b) za uporabo mrež z različno velikimi očesi za posamezne vrste ribolova veljajo posebni predpisi.

NASLOV IV

Urejanje in začasna prekinitev ribolovnih dejavnosti

Člen 21

1. Vsak ulov staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota in ki je dosežen z ribiškimi plovili Skupnosti, se bremeni v skladu s kvoto, ki velja za državo članico, pod katere zastavo pluje plovilo, za zadevni stalež ali skupino staležev ne glede na kraj iztovarjanja.

2. Vsaka država članica določi datum, od katerega velja, da je ulov staleža ali skupine staležev, za katere je določena kvota in ki je dosežen z ribiškimi plovili, ki plujejo pod njeno zastavo ali so v njej registrirani, izkoristil kvoto, ki je za ta stalež ali skupino staležev dodeljena državi članici. Od tega datuma začasno prepove ribolov staleža ali skupine staležev s takimi plovili, prav tako pa zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje rib, ujetih po tem datumu. Država članica tudi odloči o datumu, do katerega se dovoli pretovarjanje in iztovarjanje ali končne deklaracije ulova. Komisija je o takih ukrepih takoj obveščena in nato o njih obvesti druge države članice.

3. Komisija po obvestitvi v skladu z odstavkom 2 ali na svojo lastno pobudo na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, določi datum, s katerim velja, da je za ulov staleža ali skupine staležev, za katere je določen celoten dovoljeni ulov (TAC), kvote ali druge količinske omejitve in ki je bil dosežen z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v njej, izkoriščena kvota, dodelitev ali delež, ki je na voljo tej državi članici ali Skupnosti.

Pri ocenitvi položaja iz prvega pododstavka Komisija svetuje državam članicam, ki jih zadeva možna začasna prekinitev ribolova kot posledica izkoristka določila o celotnem dovoljenem ulovu (TAC).

Ribiška plovila Skupnosti ustavijo ribolov staleža ali skupine staležev, ki so predmet kvote ali določila o celotnem dovoljenem ulovu, ki je na voljo za to državo članico, od datuma, ko je kvota, ki je državi članici dodeljena za zadevni stalež ali skupino staležev, izkoriščena, ali od datuma, ko je za določeno vrsto, ki tvori stalež ali skupino staležev, izkoriščen celoten dovoljeni ulov (TAC); taka plovila prenehajo skladiščiti na krovu, pretovarjati, iztovarjati ali pripravljati za pretovor ali iztovarjanje ulov iz takih staležev ali skupin staležev, ki so bili izvedeni po tem datumu.

4. Kadar Komisija v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3 ustavi ribolov zaradi domnevnega izkoristka celotnega dovoljenega ulova (TAC), kvote, dodelitve ali deleža, ki je na voljo Skupnosti, vendar se izkaže, da država članica v resnici še ni izkoristila svoje kvote, dodelitve ali deleža staleža ali skupine staležev, veljajo naslednje določbe.

Če se slabši položaj, v katerem je država članica, ki ji je bil ribolov prepovedan, še preden je izkoristila svojo kvoto, ne odpravi v skladu s členom 9(2) Uredbe (EGS) 3760/92, se sprejmejo ukrepi, ki naj bi na primeren način odpravili povzročeno škodo, v skladu s postopkom iz člena 36. Taki ukrepi lahko zajemajo odbitke od kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeno količino ulova, tako odbita količina pa se ustrezno dodeli državi članici, katere ribolovne dejavnosti so bile prekinjene, še preden je izkoristila kvote. Odbitki in poznejše dodelitve se izvedejo tako, da se prednostno upoštevajo vrste in območja, za katere so bile določene letne kvote, dodelitve ali deleži. Taki odbitki ali dodelitve se lahko izvedejo med letom, v katerem je bila škoda povzročena, ali pa v naslednjem letu ali letih.

Podrobni predpisi za uporabo tega odstavka, še zlasti za določitev količine, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.

Člen 22

Če pristojni organi države članice ugotovijo, da dejavnosti ribiškega plovila Skupnosti resno ali večkrat zaporedoma kršijo določbe te uredbe, lahko država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, za tako plavilo vpelje dodatne nadzorne ukrepe.

Država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, Komisijo in druge države članice obvesti o imenu in zunanjih razpoznavnih oznakah in številkah na plovilu, za katero se vpeljejo dodatni nadzorni ukrepi.

Člen 23

1. Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali pa delež staleža ali skupine staležev, ki so ji na voljo, lahko od njene letne kvote, dodelitve ali deleža odšteje odbitek letne kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeni obseg ribolova. O odbitkih se odloči v skladu s postopkom iz člena 36.

2. Svet sprejme pravila s kvalificirano večino na predlog Komisije, o odbitkih odloči v skladu s cilji in upravnimi strategijami iz člena 8 Uredbe (EGS) 3760/92, pri čemer mora prednostno upoštevati naslednje parametre:

- stopnjo presežka dovoljenega obsega ulova,

- kakršne koli primere preseženega ulova istega staleža v prejšnjem letu,

- biološki status zadevnih ribolovnih virov.

NASLOV V

Inšpekcija in nadzor nekaterih ukrepov za izboljšanje in prilagoditev struktur v ribiškem sektorju, vključno z akvakulturami

Člen 24

Za zagotovitev skladnosti s cilji in strategijami, ki jih določi Svet v skladu s členom 11 Uredbe (EGS) 3760/92, še zlasti količinskih ciljev glede ribolovne zmogljivosti ladjevja Skupnosti in prilagoditve njihovih dejavnosti, vsaka država članica na svojem ozemlju in v morskih vodah pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo redno preverja vse osebe, ki so vpletene v izvajanje navedenih ciljev.

Člen 25

1. Vsaka država članica sprejme določbe za preverjanje skladnosti s cilji iz člena 24. V ta namen izvaja tehnični nadzor, še zlasti na naslednjih področjih:

(a) prestrukturiranje, obnova in posodabljanje ribiškega ladjevja;

(b) prilagoditev ribolovnih zmogljivosti z začasnim ali stalnim odvzemom;

(c) omejitev dejavnosti nekaterih ribiških plovil;

(d) omejitev oblike ter števila ribolovnega orodja in načinov njegove uporabe;

(e) razvoj akvakulturne industrije in obalnih območij.

2. Če Komisija ugotovi, da država članica ni izpolnila določb iz odstavka 1, lahko brez vpliva na člen 169 Pogodbe pošlje Svetu predloge za sprejetje ustreznih splošnih ukrepov. Svet o tem odloči s kvalificirano večino.

Člen 26

1. Podrobni predpisi o uporabi člena 25 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36, še zlasti glede:

(a) preverjanja moči motorjev ribiških plovil;

(b) preverjanja registrirane tonaže ribiških plovil;

(c) preverjanja obdobja, v katerem je ribiško plovilo imobilizirano;

(d) preverjanja specifikacij ribolovnega orodja in števila kosov po posameznih ribiških plovilih.

2. Države članice Komisiji nemudoma pošljejo vse podatke o uporabljenih načinih nadzora, skupaj z imeni in naslovi organov, ki so odgovorni za izvajanje preverjanja.

Člen 27

1. Za podporo spremljanja, določenega v členu 25, vsaka država članica oblikuje sistem potrjevanja, ki mora še zlasti zajemati preverjanje z uporabo navzkrižnega preverjanja podatkov o ribolovni zmogljivosti ladjevja in njegovih dejavnostih; med drugim:

- v ladijskem dnevniku, kakor je določeno v členu 6,

- v deklaraciji o iztovarjanju, kakor je določeno v členu 8,

- v registru ribiških plovil Skupnosti, določenem z Uredbo Komisije (EGS) 163/89 [7].

2. V ta namen države članice oblikujejo ali izpopolnijo računalniške zbirke podatkov z ustreznimi podatki o ribolovnih zmogljivostih in dejavnostih ladjevja.

3. Veljajo ukrepi iz člena 19(3), (4) in (5).

4. Podrobni predpisi za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.

NASLOV VI

Inšpekcija in nadzor nekaterih ukrepov v zvezi s skupno ureditvijo trga ribiških proizvodov

Člen 28

1. Za zagotovitev skladnosti s tehničnimi vidiki predpisov o ukrepih, opredeljenih v Uredbi Sveta (EGS) 3759/92 z dne 17. decembra 1992 o skupni ureditvi trga ribiških in akvakulturnih proizvodov [8], vsaka država članica na svojem ozemlju organizira preglede vseh oseb, ki so vključene v uporabo teh ukrepov.

2. Pregledi se nanašajo na tehnične vidike uporabe:

(a) tržnih standardov, zlasti najmanjše velikosti;

(b) določanja cen, zlasti:

- odstranitev proizvodov, ki niso namenjeni človeški porabi,

- skladiščenje in/ali predelavo proizvodov, odstranjenih s trga.

Države članice izvajajo primerjave med dokumenti o uvedbi na trg količin iz člena 9 in iztovorjenimi količinami, na katere se nanašajo dokumenti, še zlasti glede njihove teže.

3. Države članice obvestijo Komisijo o podatkih, ki se nanašajo na sprejete nadzorne ukrepe, pristojne nadzorne organe, vrsto odkrite kršitve in uvedeni postopek.

Komisija, pristojni organi v državah članicah ter uradniki in drugi predstavniki ne smejo razširjati informacij, pridobljenih v skladu s tem členom, k čemur jih zavezuje poklicna molčečnost.

4. Ta člen ne posega v nacionalne določbe v zvezi z zaupnostjo pravnih postopkov.

NASLOV VII

Izvajanje in preverjanje spremljanja

Člen 29

1. Komisija preverja izvajanje te uredbe po državah članicah s preverjanjem dokumentacije in ogledov na kraju samem. Če se ji zdi potrebno, lahko sprejme sklep o izvedbi preverjanja brez vnaprejšnjega obvestila.

Za izvedbo ogledov lahko Komisija inšpektorjem izda pisna navodila, v katerih so navedene njihove pristojnosti, cilji in naloge.

2. Kjer se zdi Komisiji potrebno, so lahko njeni inšpektorji navzoči pri nadzornih in inšpekcijskih dejavnostih, ki jih izvajajo nacionalne nadzorne službe. V okviru teh nalog Komisija vzpostavi ustrezne stike z državami članicami za oblikovanje, kjer je to primerno, vzajemno sprejemljivega programa inšpekcij.

(a) Države članice sodelujejo s Komisijo pri izvajanju njenih nalog. Zlasti naredijo vse za zagotovitev, da inšpekcijske naloge ne postanejo predmet publicitete, ki bi škodila inšpekciji in nadzornim dejavnostim.

Kadar koli Komisija ali pooblaščeni uradniki naletijo na težave pri izvajanju svojih nalog, vpletene države članice Komisiji zagotovijo sredstva za izvajanje njene naloge, inšpektorjem pa dajo priložnost za ovrednotenje posamičnih nadzornih dejavnosti.

(b) Če razmere, ugotovljene na kraju samem, ne omogočajo inšpekcije in nadzornih dejavnosti, predvidenih v začetnem inšpekcijskem programu, lahko inšpektorji Komisije v povezavi in v soglasju s pristojnimi nacionalnimi nadzornimi službami spremenijo začetne inšpekcijske in nadzorne dejavnosti.

(c) V okviru inšpekcije na morju in iz zraka, kadar morajo pristojne nacionalne službe izvajati druge prednostne naloge v zvezi s pomorsko obrambo in varnostjo, si organi države članice pridržijo pravico, da odložijo ali preusmerijo inšpekcijske dejavnosti, ki jih je nameravala opraviti Komisija. V takih okoliščinah države članice sodelujejo s Komisijo pri izdelavi nadomestnih programov.

Pri inšpekciji na morju ali iz zraka je poveljnik ladje ali letala vodja dejavnosti, pri čemer mora upoštevati obveznosti organov, da izvajajo to uredbo. Pooblaščeni inšpektorji Komisije, ki sodelujejo v teh operacijah, sledijo navodilom in postopkom, ki jih določi poveljnik.

3. Kjer se zdi potrebno, zlasti po nalogah, ki jih opravijo inšpektorji Skupnosti v skladu z odstavkom 2, v katerih se izkaže, da bi lahko prišlo do nepravilnosti pri izvajanju te uredbe, lahko Komisija od držav članic zahteva, da jo obvestijo o podrobnem programu inšpekcij in nadzora, ki ga načrtujejo ali določijo pristojni nacionalni organi za določeno obdobje in/ali ribolovno območje. Ko Komisija prejme obvestilo in če se ji to zdi potrebno, njeni pooblaščeni inšpektorji izvedejo neodvisne inšpekcije, da bi preverili izvajanje programa pri pristojnih organih države članice.

Kadar inšpektorji Skupnosti preverjajo izvedbo programa, so za njegovo izvajanje ves čas odgovorni predstavniki države članice. Inšpektorji Skupnosti na lastno pobudo ne morejo uporabiti pooblastil za inšpekcije, ki jih imajo nacionalni predstavniki. Omenjeni inšpektorji nimajo dostopa do plovil ali prostorov, če jih ne spremljajo predstavniki države članice.

Po preverjanju Komisija državi članici pošlje evalvacijsko poročilo o programu, in če je to primerno, priporoči nadzorne ukrepe za izboljšanje nadzorovanja v tej državi članici.

4. V povezavi z inšpekcijskimi nalogami, ki se izvajajo z letalom na morju ali na obali, pooblaščeni inšpektorji ne smejo izvajati nadzora nad fizičnimi osebami.

5. V sklopu ogledov, omenjenih v odstavkih 2 in 3, imajo lahko inšpektorji, ki jih pooblasti Komisija, na kraju samem ob navzočnosti odgovornih služb dostop do informacij o določenih zbirkah podatkov bodisi v zbirni bodisi posamični obliki, prav tako pa lahko preučijo vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje te uredbe.

Če je v skladu z nacionalnimi določbami nujna zaupnost takih preiskav, je za posredovanje informacij nujno dobiti pooblastilo pristojnega sodišča.

Člen 30

1. Države članice Komisiji predložijo zahtevane podatke o izvajanju te uredbe. V zahtevi za predložitev podatkov Komisija določi sprejemljiv rok za pošiljanje podatkov.

2. Če Komisija meni, da je pri izvajanju te uredbe prišlo do nepravilnosti ali da obstoječe določbe in načini spremljanja niso učinkoviti, o tem obvesti državo članico ali države članice, ki nato izvedejo upravno preiskavo, v kateri lahko sodelujejo predstavniki Komisije.

Udeležena država članica ali države članice obvestijo Komisijo o poteku in izsledkih preiskave ter ji predložijo kopijo poročila o preiskavi in glavne podatke, uporabljene pri njegovi pripravi.

Za sodelovanje v inšpekcijah iz tega odstavka predstavniki Komisije izdelajo pisna navodila, v katerih navedejo svoje osebne podatke in funkcije.

3. Kadar pri preiskavi sodelujejo predstavniki Komisije, preiskavo ves čas vodijo predstavniki države članice. Predstavniki Komisije na lastno pobudo ne smejo uporabiti pooblastil za inšpekcijo, ki jih imajo nacionalni uradniki; po drugi strani pa imajo dostop do istih prostorov in iste dokumentacije kakor ti uradniki.

Če nacionalni predpisi o kazenskem postopku nekatera dejanja pridržijo samo za uradnike, ki jih za to posebej določa nacionalna zakonodaja, uradniki Komisije pri takih dejanjih ne sodelujejo. e zlasti ne sodelujejo pri preiskavah prostorov ali pri uradnem zasliševanju oseb po nacionalnem kazenskem pravu, imajo pa dostop do tako pridobljenih informacij.

4. Ta člen ne posega v nacionalne predpise v zvezi z zaupnostjo pravnih postopkov.

NASLOV VIII

Ukrepi ob neskladnosti z veljavnimi predpisi

Člen 31

1. Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, vključno z upravnimi ali kazenskimi postopki v skladu z nacionalno zakonodajo, proti fizičnim ali pravnim osebam, odgovornim za primere, ko ni bila upoštevana skupna ribiška politika, še zlasti po izvedenem spremljanju ali inšpekciji, izpeljani v skladu s to uredbo.

2. V postopkih, začetih po odstavku 1, je v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi odgovornim osebam mogoče učinkovito odvzeti komercialno korist, ki jo imajo od kršenja, ali ustvariti učinke, sorazmerne z resnostjo kršitev, ki bodo odvračali od nadaljnjih podobnih kršitev.

3. Ukrepi, ki izhajajo iz postopkov, navedenih v odstavku 2, lahko glede na resnost prestopka zajemajo:

- denarne kazni,

- zaplembo nedovoljenega ribolovnega orodja in ulova,

- zaseg plovila,

- začasno imobilizacijo plovila,

- začasni odvzem licence,

- odvzem licence.

4. Določbe tega člena državi članici, kjer se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje, ne preprečujejo prenosa pregona določenega prestopka na pristojne organe države članice registracije, vendar je za to potrebno njeno soglasje in izpolnjevanje pogoja, da je rezultat iz odstavka 2 verjetnejši, če se postopek prenese. O takšnem prenosu država članica, kjer se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje, obvesti Komisijo.

Člen 32

1. Če pristojni organi države članice, kjer poteka iztovarjanje ali pretovarjanje, odkrijejo kršitev določb te uredbe, pristojne službe te države v skladu s členom 31 začnejo ustrezen postopek proti kapitanu udeleženega plovila ali proti drugi osebi, odgovorni za kršitev.

2. Če država članica, kjer poteka iztovarjanje ali pretovarjanje, ni država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, in če njeni pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom ne sprejmejo ustreznih ukrepov, vključno s sprožitvijo upravnega ali kazenskega postopka proti odgovorni fizični ali pravni osebi, ali če ne prenesejo pregona v skladu s členom 31(4), se lahko nezakonito iztovorjena ali pretovorjena količina tej državi članici odbije.

Količina rib, ki se odbijeo od kvote te države članice, se določi v skladu s postopkom iz člena 36, potem ko se Komisija posvetuje z udeleženima državama članicama.

Če država članica, kjer poteka iztovarjanje ali pretovarjanje, nima več ustrezno velike kvote, se smiselno uporablja člen 21(4), pri čemer ima nezakonito iztovorjena ali pretovorjena količina rib enako vrednost kakor škoda, ki jo je pretrpela država članica registracije, kakor je opredeljeno v členu 21.

Člen 33

1. Pristojni organi države članice nemudoma in v skladu s postopki po nacionalnem pravu obvestijo državo članico, pod katere zastavo pluje plovilo, ali državo članico registracije o vseh kršitvah predpisov Skupnosti iz člena 1, pri čemer navedejo ime in razpoznavne oznake udeleženega plovila, ime kapitana in lastnika, okoliščine kršenja, začete kazenske in upravne postopke oz. druge sprejete ukrep ter vse dokončne sklepe v zvezi s kršitvijo. Na zahtevo države članice v posamičnih primerih o teh informacijah obvestijo Komisijo.

2. Po prenosu pregona v skladu s členom 31(4) država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, ali država članica registracije sprejme vse ustrezne ukrepe, kakor je določeno v členu 31.

3. Država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, ali država članica, kjer je plovilo registrirano, Komisijo brez odlašanja obvesti o vseh ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 2, prav tako pa tudi o imenu in zunanji razpoznavni oznaki plovila.

Člen 34

1. Države članice Komisijo obvestijo o vseh zakonih in drugih predpisih, ki so jih sprejele v zvezi s preprečevanjem in pregonom nepravilnosti.

Vsako leto pošljejo tudi informacije o vseh spremembah najnižjega in najvišjega zneska denarne kazni za vsako vrsto kršitve ter spremembah narave vseh drugih ukrepov.

2. Države članice Komisijo redno obveščajo o izsledkih inšpekcij ali spremljanja, izvedenega v skladu s to uredbo, vključno s številom in vrsto odkritih kršitev ter začetim postopkom. Na zahtevo Komisijo obvestijo o zneskih denarnih kazni, naloženih za posamične kršitve.

3. Komisija državam članicam predloži povzetek informacij, prejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

NASLOV IX

Splošne določbe

Člen 35

Do 1. junija vsakega leta države članice Komisiji pošljejo poročilo o izvajanju te uredbe v preteklem koledarskem letu, ki vključuje tudi oceno uporabljenih tehničnih in človeških virov ter ukrepe, ki lahko pomagajo omiliti odkrite pomanjkljivosti. Na podlagi poročil držav članic in na podlagi lastnih opažanj Komisija sestavi letno poročilo in vsaki posamezni državi članici sporoči podatke, ki jo zadevajo. Z upoštevanjem odgovorov držav članic Komisija to poročilo natisne, skupaj z odgovori, in kjer je to ustrezno, predlogi za ukrepe za odpravo odkritih pomanjkljivosti.

Člen 36

Kjer se je treba držati postopka, opredeljenega v tem členu, predsednik zadevo pošlje Upravnemu odboru za ribištvo in akvakulturo, v nadaljevanju "Odbor", ustanovljenemu z Uredbo (EGS) 3760/92, bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo predstavnika države članice.

Predstavnik Komisije Odboru predloži osnutek predlaganega ukrepa. Odbor mnenje o osnutku sprejme v obdobju, ki ga določi predsednik glede na nujnost obravnavane zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki jo člen 148(2) Pogodbe določa za sklepe, ki jih sprejme Svet na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v Odboru se ponderirajo, kakor določa omenjeni člen. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme ukrepe, ki začnejo veljati takoj. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora, Komisija o tem takoj obvesti Svet. V takem primeru lahko Komisija odloži začetek veljavnosti sprejetih ukrepov za obdobje ne več kakor en mesec od datuma takega sporočila.

Svet lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v obdobju, določenem v prejšnjem odstavku.

Člen 37

1. Države članice in Komisija naredijo vse potrebno, da bi zagotovile zaupno obravnavo podatkov, prejetih v okviru te uredbe.

2. Komisiji ali drugi državi članici se ne sporočijo imena fizičnih in pravnih oseb, razen ko je tako obveščanje izrecno določeno v tej uredbi ali če je to potrebno zaradi preprečevanja ali preganjanja kršitev ali zaradi preverjanja očitnih kršitev.

Podatki iz odstavka 1 se ne smejo prenašati, razen če so v istem sklopu kakor drugi podatki, in to v obliki, ki ne dopušča posredne ali neposredne identifikacije fizičnih in pravnih oseb.

3. Podatki, ki jih izmenjajo države članice in Komisija, se pošljejo samo osebam v državah članicah ali institucijah Komisije, katerih funkcija zahteva, da imajo dostop do podatkov, ne pa tudi drugim osebam, razen če države članice, ki pošljejo podatke, dajo o tem izrecno odobritev.

4. Podatki, ki so poslani ali pridobljeni v kakršni koli obliki v skladu s to uredbo, so zaupni in deležni enake stopnje zaščite, ki v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic in ustreznimi določbami institucij Skupnosti velja za podobne podatke.

5. Podatki iz odstavka 1 se ne smejo uporabiti za drugačne namene kakor za tiste, ki jih določa ta uredba, razen če organi, ki jih pošljejo, to izrecno odobrijo in pod pogojem, da veljavni predpisi v državi članici organa, ki prejema podatke, take uporabe ali sporočanja podatkov ne prepovedujejo.

6. Odstavka 1 in 5 se ne smeta razumeti kot oviri za uporabo podatkov, pridobljenih v skladu s to uredbo, v okviru pravnih postopkov, ki so začeti zaradi neupoštevanja ribiške zakonodaje Skupnosti. Pristojni organi, ki pošljejo podatke, so obveščeni o vseh primerih, v katerih se v te namene uporabljajo omenjeni podatki.

Ta člen ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij in zadevajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah.

7. Kadar koli država članica Komisiji sporoči, da je bilo po preiskavi ugotovljeno, da fizična ali pravna oseba, katere ime ji je bilo poslano po določbah te uredbe, ni bila vpletena v kršitev, Komisija nemudoma obvesti vse, ki jim je sporočila ime omenjene osebe, o izidu preiskave ali postopka. Taka oseba ni več obravnavana kot oseba, vpletena v nepravilnosti iz prvega obvestila. Podatke, shranjene v obliki, ki omogoča identifikacijo take osebe, je treba takoj uničiti.

8. Določbe odstavkov 1 in 5 se ne razumejo v smislu prepovedi objave splošnih podatkov ali študij, ki ne vsebujejo posameznih navedb fizičnih in pravnih oseb.

9. Podatki iz te uredbe se shranijo v obliki, ki omogoča identifikacijo oseb, samo tako dolgo, kolikor je to potrebno za izpolnjevanje zadevnega cilja.

10. Podatki, prejeti v okviru te uredbe, so na voljo na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki jo zadevajo.

Člen 38

Uredba se izvaja brez vpliva na nacionalne nadzorne ukrepe, ki presegajo njene najnižje zahteve, če so skladni z zakonodajo Skupnosti in s skupno ribiško politiko.

Nacionalni ukrepi iz prvega pododstavka se sporočijo Komisiji v skladu s členom 2(2) Uredbe Sveta (EGS) 101/76 z dne 19. januarja 1976, ki določa skupno strukturno politiko za ribištvo [9].

Člen 39

1. Uredba (EGS) 2241/87 preneha veljati 1. januarja 1994 razen člena 5, ki velja, dokler ne začnejo veljati uredbe, ki urejajo oblikovanje seznamov iz člena 6(2) te uredbe.

2. Napotila k uredbi, ki je preklicana z odstavkom 1, se razumejo kot napotila k tej uredbi.

Člen 40

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1994.

Države članice so do 1. januarja 1996 oproščene obveznosti izvajanja določb členov 9, 15 in 18, kolikor ti zadevajo računalniški prenos obvestil o prodaji in evidentiranje iztovarjanja.

Države članice so do 1. januarja 1999 oproščene obveznosti izvajanja določb členov 6, 8 in 19, ki se nanašajo na ribiško delovanje v Sredozemskem morju.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 12. oktobra 1993

Za Svet

Predsednik

M. Smet

[1] UL C 280, 29.10.1992, str. 5.

[2] UL C 21, 25.1.1993, str. 55.

[3] UL C 108, 19.4.1993, str. 36.

[4] UL L 389, 31.12.1992, str. 1.

[5] UL L 207, 29.7.1987, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3483/88 (UL L 306, 11.11.1988, str. 2).

[6] UL L 288, 11.10.1986, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3034/92 (UL L 307, 23.10.1992, str. 1).

[7] UL L 20, 25.1.1989, str. 5.

[8] UL L 388, 31.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1891/93 (UL L 172, 15.7.1993, str. 1).

[9] UL L 20, 28.1.1976, str. 19.

--------------------------------------------------