31990L0539

Direktiva Sveta

z dne 15. oktobra 1990

o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav

(90/539/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker so perutnina, ki so žive živali, in valilna jajca, ki so živalski proizvodi, vključeni v seznam proizvodov v Prilogi II k Pogodbi;

ker je za zagotavljanje racionalnega razvoja reje perutnine, s čimer se v tem sektorju poveča produktivnost, treba na ravni Skupnosti določiti nekatera pravila v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, ki veljajo v trgovanju s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti;

ker je vzreja in reja perutnine vključena v kmetijski sektor; ker predstavlja vir dohodka za del kmečke populacije;

ker je treba odpraviti razlike glede pogojev zdravstvenega stanja živali v državah članicah, da se spodbudi trgovanje s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti, kar prispeva k vzpostavitvi notranjega trga;

ker je za spodbujanje usklajenega razvoja trgovanja znotraj Skupnosti treba znotraj Skupnosti določiti sistem, ki bo urejal uvoz iz tretjih držav;

ker določbe te direktive načeloma ne bi smele veljati za specifično trgovanje, kot so razstave, sejmi in tekmovanja;

ker bi ta direktiva morala pokriti trgovanje s prepelicami, golobi, racami, fazani in jerebicami, ki se redijo za vzrejo ali prehrano;

ker je zaradi narave sodobne reje perutnine najboljši način za spodbujanje usklajenega razvoja trgovanja s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti spremljanje in nadziranje vzrejnih obratov;

ker bi morali pristojni organi v državah članicah izdati odobritve vzrejnim obratom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tej direktivi, in zagotoviti uporabo teh pogojev;

ker Uredba Sveta (EGS) št. 2782/75 z dne 29. oktobra 1975 o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in s piščanci domače perutnine [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3987/87 [5], predvideva izdajo registracijske številke vsakem vzrejnem obratu in označevanje valilnih jajc; ker Uredba Komisije (EGS) št. 1868/77 [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1351/87 [7], določa podrobna pravila za izvajanje navedene uredbe; ker je za namene te direktive iz praktičnih razlogov treba sprejeti enake kriterije za identifikacijo vzrejnih obratov in označevanje valilnih jajc;

ker morajo, če hočejo biti predmet trgovanja znotraj Skupnosti, perutnina in valilna jajca izpolnjevati nekatere zahteve glede zdravja živali, da bi se izognili širjenju kužnih bolezni;

ker je primerno odložiti določitev nadzornih pravil, ki veljajo za boj proti kokošji influenci in atipični kokošji kugi;

ker je iz enakega razloga treba določiti pogoje prevoza;

ker je treba predvideti način, ki bo Komisiji omogočil določiti nekatere dodatne zahteve glede na napredek, ki ga je država članica dosegla pri izkoreninjenju nekaterih bolezni perutnine, pod pogojem, da te zahteve nikakor ne presegajo tistih, ki jih zadevna država članica uporablja na nacionalni ravni; ker bi se v tem smislu lahko izkazalo za zaželeno določiti status držav članic ali regij glede na določene bolezni, ki lahko prizadenejo perutnino;

ker je, čeprav trgovske transakcije v zelo malem obsegu iz praktičnih razlogov ne morejo biti predmet vseh zahtev Skupnosti, treba upoštevati nekatera temeljna pravila;

ker je za zagotovitev izpolnjevanja predpisanih zahtev treba predvideti veterinarsko spričevalo, ki ga izda uradni veterinar in ki perutnino in valilna jajca spremlja do namembnega kraja;

ker se je zaradi organizacije in nadaljnjega spremljanja pregledov, ki jih bo izvajala namembna država članica, in splošnih ukrepov zaščite, ki se bodo izvajali, treba sklicevati na splošna pravila, določena v Direktivi Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi [8];

ker je treba zagotoviti, da bo preglede izvajala Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic;

ker je za opredelitev režima Skupnosti, ki velja za uvoz iz tretjih držav, treba pripraviti seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih se lahko uvaža perutnino in valilna jajca;

ker mora izbira teh držav temeljiti na kriterijih splošne narave, kot so zdravstveno stanje perutnine in drugih živali, organizacija in pooblastila veterinarskih služb ter veljavni veterinarski predpisi;

ker se poleg tega ne sme dovoliti uvoza perutnine in valilnih jajc iz držav, ki so okužene z kužnimi boleznimi perutnine, ki predstavljajo tveganje za živali znotraj Skupnosti, ali držav, kjer so bile takšne bolezni odpravljene šele pred kratkim;

ker je splošnim pogojem, ki se uporabljajo za uvoz iz tretjih držav, treba dodati posebne pogoje, pripravljene na podlagi zdravstvene situacije v vsaki od njih; ker se je zaradi tehnične narave in raznovrstnosti kriterijev, od katerih so odvisni ti posebni pogoji, treba za njihovo opredelitev posvetovati s Stalnim veterinarskim odborom;

ker je predložitev standardnega obrazca spričevala ob uvozu perutnine in valilnih jajc učinkovito sredstvo preverjanja, ali so upoštevana pravila Skupnosti; ker lahko takšna pravila vključujejo posebne določbe, ki se lahko razlikujejo glede na zadevne tretje države; ker je to treba upoštevati pri pripravi standardnih obrazcev spričevala;

ker morajo veterinarski izvedenci Komisije biti odgovorni za preverjanje, da se v tretjih državah spoštujejo pravila;

ker morajo pregledi, ki se izvajajo ob uvozu, pokrivati poreklo in zdravstveno stanje perutnine in valilnih jajc;

ker je državam članicam ob uvozu perutnine in valilnih jajca na ozemlje Skupnosti in med tranzitom do njihovega namembnega kraja treba dovoliti, da sprejmejo vse ukrepe, vključno z zakolom in uničenjem, ki se zahtevajo za namene varovanje zdravja ljudi in živali;

ker bodo pravila in splošna načela za preglede perutnine in valilnih jajc določena pozneje kot del ukrepov, ki jih je treba sprejeti za oblikovanje notranjega trga;

ker mora vsaka država članica imeti pravico, da nemudoma prepove uvoz iz tretje države, če je tak uvoz lahko nevaren za zdravje ljudi in živali; ker je v takem primeru treba nemudoma zagotoviti usklajevanje mnenj držav članic v zvezi z zadevno tretjo državo brez poseganja v morebitne spremembe seznama držav, ki imajo dovoljenje za izvoz v Skupnost;

ker nenehen razvoj načinov vzreje perutnine pomeni, da bo treba občasno spreminjati metode nadzora nad boleznimi perutnine;

ker je določbe te direktive treba revidirati v zvezi z vzpostavitvijo notranjega trga;

ker je treba predvideti postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega veterinarskega odbora,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

1. Ta direktiva določa pogoje zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav.

2. Ta direktiva se ne uporablja za perutnino za razstave, sejme ali tekmovanja.

Člen 2

V tej direktivi "uradni veterinar" in "tretja država" pomeni uradnega veterinarja in tretjo državo iz Direktive 72/462/EGS.

Poleg tega:

1. "perutnina" pomeni kokoši, purane, pegatke, race, gosi, prepelice, golobe, fazane in jerebice, ki se gojijo ali redijo v ujetništvu za vzrejo, proizvodnjo mesa ali jajc za prehrano ali za obnovo populacije divjih ptic;

2. "valilna jajca" pomeni jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina, opredeljena v 1;

3. "enodnevni piščanci" pomeni vso perutnino, staro manj kot 72 ur, ki še ni bila krmljena; brazilske race pa je dovoljeno krmiti;

4. "matična perutnina" pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, namenjeno za proizvodnjo valilnih jajc;

5. "proizvodna perutnina" pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, ki se goji za proizvodnjo mesa in/ali konzumnih jajc (ali za obnovo populacije divjih ptic);

6. "perutnina za zakol" pomeni perutnino, ki se pošlje neposredno v klavnico in se čim prej po prihodu zakolje, v vsakem primeru pa v roku 72 ur;

7. "jata" pomeni vso perutnino enakega zdravstvenega statusa, ki se goji na isti lokaciji ali v isti obori in predstavlja eno samo zootehnično enoto;

8. "gospodarstvo" pomeni posestvo – ki lahko vključuje vzrejno obrat – za rejo ali gojenje proizvodne perutnine;

9. "vzrejni obrat" je obrat ali del obrata na eni lokaciji, ki je namenjen naslednjim dejavnostim:

(a) selekcijski center: je obrat, kjer pridobivajo valilna jajca za proizvodnjo matične jate;

(b) reprodukcijski center: je obrat, kjer pridobivajo valilna jajca za proizvodnjo proizvodne jate;

(c) rejni center: je obrat, kjer se perutnina redi do dobe nesnosti;

(d) valilnica: je obrat, kjer se inkubirajo in valijo jajca in dobavljajo enodnevni piščanci:

10. "pooblaščeni veterinar" je veterinar, ki ga za opravljanje posameznih dejavnosti v obratu pooblasti pristojni veterinarski organ za opravljanje nadzora.

11. "pooblaščeni laboratorij" je laboratorij na ozemlju države članice, ki ga pristojni veterinarski organ pooblasti za opravljanje diagnostičnih preiskav, predvidenih s to direktivo;

12. "veterinarski pregled" je pregled uradnega ali pooblaščenega veterinarja z namenom preveriti zdravstveni status vse perutnine v obratu;

13. "bolezni, ki jih je obvezno treba prijaviti" pomeni bolezni, naštete v Prilogi V;

14. "žarišče bolezni" pomeni lokacijo, kakor je opredeljena v Direktivi 82/894/EGS;

15. "okuženo območje" za bolezni, naštete v Prilogi V, pomeni bodisi območje, ki odvisno od epizootiološkega okolja lokacije žarišča, obsega dobro opredeljeno ozemlje, ali zaščitno območje s polmerom najmanj 3 kilometre okrog lokacije žarišča, ki je tudi sama vključena v nadzorovano območje s premerom najmanj 10 kilometrov;

16. "karantenski center" pomeni objekte, kjer perutnina nima neposrednih ali posrednih stikov z drugo perutnino, tako da se omogoči dolgoročno opazovanje in laboratorijske preiskave na bolezni, naštete v Prilogi V;

17. "sanitarni zakol" je varnostni ukrep, ki pomeni uničenje vse perutnine in proizvodov v žarišču bolezni, ali če se na bolezen sumi, ter se po uničenju obvezno opravi popolna dezinfekcija.

POGLAVJE II

Pravila za trgovanje znotraj Skupnosti

Člen 3

1. Države članice do 1. julija 1991 predložijo Komisiji načrt z opisom nacionalnih ukrepov, ki jih nameravajo izvajati, da bi zagotovile skladnost s pravili, določenimi v Prilogi II, za izdajo odo-britev vzrejnim obratom za namene trgovanja s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti.

2. Komisija preuči načrte. V skladu s postopkom, določenim v členu 32 se načrte lahko potrdi, spremeni ali dopolni, preden so odobreni.

3. V skladu s postopkom iz odstavka 2 so spremembe ali dopolnitve načrta, ki je bil odobren v skladu z navedenim odstavkom, lahko:

- odobrene na zahtevo zadevne države članice, da bi se upoštevale spremembe stanja v teh državi članici, ali

- zahtevane, da bi se upošteval napredek v metodah preprečevanja in nadzorovanja bolezni.

Člen 4

Vsaka država članica imenuje nacionalni referenčni laboratorij, ki je odgovoren za usklajevanje diagnostičnih metod, predvidenih s to direktivo, in njihovo uporabo v pooblaščenih laboratorijih na njenem ozemlju. Ti referenčni laboratoriji so našteti v Prilogi I.

Člen 5

Za trgovanje znotraj Skupnosti:

(a) morajo valilna jajca, enodnevni piščanci, matična perutnina in proizvodna perutnina izpolnjevati pogoje, določene v členih 6, 12, 15 in 17, in tiste, določene skladno s členoma 13 in 14, ali tiste, določene v členih 7, 8 in 9;

(b) mora perutnina za zakol in, z odstopanjem od (a), perutnina za obnovo populacije divjih ptic do izvajanja pogojev zdravstvenega stanja živali, ki veljajo v trgovanju znotraj Skupnosti in uvozu svežega perutninskega mesa in divjih ptic za vzrejo iz tretjih držav, izpolnjevati pogoje, določene v členih 10, 12, 15 in 17, in tiste, določene v skladu s členoma 13 in 14.

Člen 6

Valilna jajca, enodnevni piščanci, matična perutnina in proizvodna perutnina morajo izhajati iz:

1. vzrejnih obratov, ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(a) morajo biti odobreni in imeti registracijsko številko pristojnega organa v skladu s pravili, določenimi v poglavju I Priloge II;

(b) v času pošiljke zanjo ne smejo veljati nobene omejitve glede zdravja živali, ki se uporabljajo za perutnino;

(c) ne smejo biti locirane na okuženem območju;

2. jate, ki v času pošiljke ne kaže nobenega kliničnega znaka ali suma na bolezen.

Člen 7

V času pošiljke morajo valilna jajca:

1. če prihajajo iz države članice, izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) izhajati iz jat, ki:

- so bile več kot šest tednov v eni ali več vzrejnih obratih v Skupnosti, kot so opredeljene v členu 6(1)(a),

- so bile, če se zahteva cepljenje, cepljene v skladu s pogoji cepljenja iz Priloge III,

- so bile pregledane glede zdravstvenega stanja živali, ki ga je izvedel uradni ali pooblaščeni veterinar v 24 urah pred pošiljko, in v času pregleda niso kazale nobenega kliničnega znaka ali suma na bolezen;

(b) biti označena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1868/77;

(c) biti predhodno dezinficirana v skladu z navodili uradnega veterinarja;

2. če prihajajo iz tretjih držav, biti uvožena v skladu s pogoji, določenimi v poglavju III.

Člen 8

Enodnevni piščanci:

(a) morajo biti izvaljeni iz valilnih jajc, ki ustrezajo zahtevam členov 6 in 7;

(b) morajo izpolnjevati pogoje cepljenja iz Priloge III, če se zahteva cepljenje;

(c) ne smejo v času pošiljke kazati nobenega suma na bolezni na podlagi poglavja II, B2(g) in (h) Priloge II.

Člen 9

V času pošiljke morata matična perutnina in proizvodna perutnina:

(a) biti od izvalitve ali več kot šest tednov v eni ali več vzrejnih obratih v Skupnosti, kakor so opredeljene v členu 6(1)(a);

(b) izpolnjevati pogoje cepljenja iz Priloge III, če se zahteva cepljenje;

(c) imeti opravljen pregled zdravstvenega stanja živali, ki ga je izvedel uradni ali pooblaščeni veterinar v 24 urah pred pošiljko, in v času pregleda nista kazali nobenega kliničnega znaka ali suma na bolezen.

Člen 10

V času pošiljke mora perutnina za zakol izhajati z gospodarstva:

(a) kjer je bila od izvalitve ali več kot 21 dni;

(b) za katero ne veljajo nobene omejitve glede zdravja živali, ki veljajo za perutnino;

(c) kjer veterinarski pregled jate, iz katere bo vzeta pošiljka za zakol, ki ga je izvedel uradni ali pooblaščeni veterinar v 48 urah pred odpremo, ni pokazal nobenega kliničnega znaka ali suma na bolezen;

(d) ki se ne nahaja na območju, okuženem s kokošjo influenco ali atipično kokošjo kugo, ki se opredeli v okviru ukrepov za boj proti tem boleznim, ki bodo sprejeti v skladu s členom 19.

Člen 11

1. Zahteva členov 5 do 10 in 15 se ne uporablja za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci v Skupnosti za pošiljke, ki vsebujejo manj kot 20 enot.

2. Perutnina in valilna jajca iz odstavka 1 morajo v času pošiljke izhajati iz jat, ki:

- so bile v Skupnosti od izvalitve ali najmanj tri mesece,

- v času pošiljke ne kažejo nobenega kliničnega znaka kužnih bolezni perutnine,

- izpolnjujejo pogoje cepljenja iz Priloge III, če se zahteva cepljenje,

- zanje ne veljajo nobene omejitve glede zdravstvenega stanja živali, ki se uporabljajo za perutnino,

- se ne nahajajo na območju, okuženem s kokošjo influenco ali atipično kokošjo kugo, ki se opredeli v okviru ukrepov za preprečevanje teh bolezni, ki bodo sprejeti v skladu s členom 19,

- so bili zanje rezultati seroloških testov na protitelesa za Salmonella pullorum et gallinarum negativni v skladu s poglavjem III Priloge II.

Člen 12

1. Če gre za pošiljko perutnine in valilnih jajc iz držav članic ali delov držav članic, kjer se perutnina iz člena 1 cepi proti atipični kokošji kugi, v državo članico ali del države članice, katere status je bil določen v skladu z odstavkom 2 spodaj, veljajo naslednja pravila:

(a) valilna jajca morajo izhajati iz jat, ki:

- niso cepljene, ali

- so cepljene z inaktiviranim cepivom, ali

- so cepljene z živim cepivom, pod pogojem, da so bila cepljena najmanj 60 dni pred pobiranjem valilnih jajc;

(b) enodnevni piščanci morajo izhajati iz:

- valilnih jajc, ki izpolnjujejo pogoje iz (a),

- valilnice, kjer delovni postopek zagotavlja, da so jajca inkubirana pri popolnoma različnih obdobjih in v popolnoma ločenih prostorih od jajc, ki ne izpolnjujejo pogojev iz (a);

(c) matična in proizvodna perutnina:

- ne smeta biti cepljeni proti atipični kokošji kugi, in

- sta morali biti izolirani 14 dni pred pošiljko bodisi na gospodarstvu bodisi v karantenskem centru pod nadzorom uradnega veterinarja. V tej zvezi nobene kokoši z gospodarstva porekla ali karantenskega centra niso smele biti cepljene proti atipični kokošji kugi v 21 dneh pred pošiljko in nobena perutnina, ki ni namenjena za pošiljko, v tem času ni smela vstopiti na gospodarstvo ali karantenski center; poleg tega se v karantenskih centrih ne sme izvajati nobenih cepljenj, in

- sta v 14 dneh pred pošiljko opravili reprezentativne serološke preiskave na prisotnost protiteles za atipično kokošjo kugo v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi skladno s postopkom, določenim v členu 32;

(d) perutnina za zakol mora izhajati iz jat, ki:

- če niso cepljene proti atipični kokošji kugi, izpolnjujejo zahtevo iz tretje alinee (c),

- če so cepljene, niso bile cepljene z živim cepivom v 30 dneh pred pošiljko in so v 14 dneh pred pošiljko in na podlagi reprezentativnega vzorca opravile laboratorijske preiskave za izolacijo virusa atipične kokošje kuge skladno s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 32.

2. Status držav članic ali del držav članic glede na atipično kokošjo kugo določi Komisija v skladu s postopkom, ki ga predvideva člen 32, najpozneje šest mesecev pred datumom, ko mora država članica biti v skladu sto direktivo. Elementi, ki jih je treba upoštevati pri določanju tega statusa, so podatki iz člena 14(1) in predvsem naslednja merila:

- pri perutnini iz člena 1 ni bilo odkritega nobenega primera atipične kokošje kuge v roku najmanj 12 predhodnih mesecev,

- za perutnino iz člena 1 ni bilo odobreno nobeno cepljenje v roku najmanj 12 predhodnih mesecev,

- v vseh matičnih jatah je bila vsaj enkrat letno preverjena prisotnost atipične kokošje kuge,

- na gospodarstvih ni nobene perutnine, ki je bila cepljena proti atipični kokošji kugi.

3. Pogoji iz odstavka 1 se pregledajo pred 31. decembrom 1992.

Člen 13

1. Kadar država članica pripravi ali je pripravila prostovoljen ali obvezen program nadzora nad boleznimi, za katere je dovzetna perutnina, lahko program predloži Komisiji, pri čemer navede zlasti:

- pogostnost razširjenosti bolezni na svojem ozemlju,

- razloge za program, ob upoštevanju pomembnosti bolezni in verjetne prednosti programa glede na njegove stroške,

- zemljepisno območje, kjer se bo program izvajal,

- statusne kategorije, ki bodo veljale za perutninske vzrejne obrate, standarde, ki jih je treba doseči v vsaki kategoriji, in postopke testiranja, ki se bodo uporabljali,

- postopke spremljanja in nadziranja programa,

- ukrepe, ki bodo izvedeni, če iz kakršnega koli razloga vzrejni obrat izgubi svoj status,

- ukrepe, ki bodo izvedeni, če bodo rezultati laboratorijskih preiskav, opravljenih v skladu z določbami programa, pozitivni.

2. Komisija preuči programe, ki jih predložijo države članice. Program se lahko v skladu s kriteriji iz odstavka 1 odobri po postopku iz člena 32. Vsa dodatna jamstva, splošna ali specifična, ki se lahko zahtevajo v trgovanju znotraj Skupnosti, se lahko opredelijo v skladu z enakim postopkom. Takšna jamstva ne smejo presegati tistih, ki jih država članica zahteva na svojem ozemlju.

Če gre za programe, predložene Komisiji pred 1. julijem 1991, se odločitve o njihovi odobritvi in dodatnih trgovinskih jamstvih sprejmejo pred 1. januarjem 1992.

3. Programe, ki jih predložijo države članice, je mogoče spreminjati ali dopolnjevati v skladu s postopkom iz člena 32. Spremembe ali dopolnitve programov, ki so bile že odobrene, ali jamstva, ki so bila opredeljena v skladu z odstavkom 2, se lahko odobrijo po enakem postopku.

Člen 14

1. Kadar država članica meni, da na njenem ozemlju ali delu njenega ozemlja ni ene od bolezni, za katero je dovzetna perutnina, predloži Komisiji ustrezno dokumentacijo, pri čemer podrobno navede zlasti:

- naravo bolezni in pogostnost njenega pojavljanja v zadevni državi članici,

- način obvladovanja bolezni na podlagi seroloških, mikrobioloških ali patoloških preiskav in na podlagi dejstva, da je bolezen po zakonu treba prijaviti pristojnim organom,

- obdobje, v katerem je potekalo nadzorovanje,

- kadar je primerno, obdobje, v katerem je bilo cepljenje proti bolezni prepovedano, in zemljepisno območje, ki ga je prepoved zadevala,

- načine preverjanja, da na zadevnem območju ni bolezni.

2. Komisija preuči dokumentacijo, ki jo predložijo države članice. Dodatna jamstva, splošna ali specifična, ki se lahko zahtevajo v trgovanju znotraj Skupnosti, se lahko opredelijo v skladu s postopkom iz člena 32. Takšna jamstva ne smejo presegati tistih, ki jih država članica zahteva na svojem ozemlju. Kadar je obrazložena izjava predložena pred 1. julijem 1991, se odločitve o dodatnih jamstvih sprejmejo pred 1. januarjem 1992.

3. Zadevna država članica Komisijo obvesti o vseh spremembah podatkov iz odstavka 1. Jamstva, kakor so opredeljena v odstavku 2, se lahko glede na takšno uradno obvestilo spremenijo ali umaknejo v skladu s postopkom, ki ga določa člen 32.

Člen 15

1. Enodnevni piščanci in valilna jajca se morajo prevažati v posebej zato izdelani embalaži za enkratno uporabo ali v embalaži za večkratno uporabo, pod pogojem, da je bila predhodno dezinficirana. Takšno embalažo je treba očistiti in:

(a) vsebujejo samo enodnevne piščance ali valilna jajca iste vrste, kategorije in tipa perutnine, ki izhajajo iz istega vzrejnega obrata;

(b) morajo imeti naslednje oznake:

- ime države članice pošiljateljice,

- vrsto perutnine, ki ji pripadajo jajca ali piščanci,

- število piščancev ali jajc,

- kategorijo in tip proizvodnje, za katero so namenjeni,

- ime ali firma, naslov in številko odobritve proizvodnega obrata,

- registrsko številko vzrejnega obrata, kakor je predvideno v poglavju I(2) Priloge II,

- namembno državo članico;

(c) embalaža mora biti zaprta v skladu z navodili pristojnega organa, in sicer tako, da se izogne možnosti zamenjave njihove vsebine.

2. Embalaža, ki vsebujejo enodnevne piščance ali valilna jajca, se lahko združijo v skupine za prevoz v ustreznih vsebnikih. Na vsebnikih mora biti prikazano število tako združenih zabojev in oznake, navedene v odstavku 1(b).

3. Matična in proizvodna perutnina se morata prevažati v embalaži, ki:

- vsebujejo samo perutnino iste vrste, kategorije in tipa, ki izhajajo iz istega vzrejnega obrata,

- imajo številko odobritve vzrejnega obrata, kakor je predvideno v poglavju I(2) Priloge II,

- embalaža mora biti zaprta v skladu z navodili pristojnega organa, in sicer tako, da nikakor ni mogoče zamenjati njihove vsebine.

4. (a) Matična in proizvodna perutnina in enodnevni piščanci morajo biti nemudoma prepeljani v namembni proizvodni obrat, ne da bi prišli v stik z drugo živo perutnino, razen z matično in proizvodno perutnino ali enodnevnimi piščanci, ki izpolnjujejo pogoje iz te direktive.

(b) Perutnina za zakol mora biti nemudoma prepeljana v namembno klavnico, ne da bi prišla v stik z drugo perutnino, razen s perutnino za zakol, ki izpolnjuje pogoje iz te direktive.

5. Embalaža in prometna sredstva morajo biti prirejena tako, da:

- onemogočajo izgubo iztrebkov in zmanjšajo izgubo perja med prevozom,

- omogočajo vizualni pregled perutnine,

- omogočajo čiščenje in dezinfekcijo.

6. Prometna sredstva in embalaža, ki ni za enkratno uporabo, morajo pred nakladanjem in razkladanjem biti očiščeni in dezinficirani v skladu z navodili pristojnega organa zadevne države članice.

Člen 16

Perutnine iz člena 15(4) se ne sme prevažati čez območja, okužena s kokošjo influenco ali atipično kokošjo kugo, razen po avtocestah ali železnici.

Člen 17

V trgovanju med državami članicami mora perutnino in valilna jajca med prevozom do namembnega kraja spremljati veterinarsko spričevalo, ki:

- je skladno z ustreznim vzorcem v Prilogi IV,

- ga podpiše uradni veterinar,

- je sestavljeno na dan nakladanja v jeziku ali jezikih odpremne države članice in v uradnem jeziku ali jezikih namembne države članice,

- velja pet dni,

- sestoji iz ene same strani,

- je ponavadi izpolnjeno za enega samega prejemnika,

- ima žig v barvi, ki je drugačna od barve spričevala.

Člen 18

Namembne države članice lahko v skladu s splošnimi določbami Pogodbe eni ali več odpremnim državam članicam izdajo splošne odobritve ali odobritve, omejena na specifične primere, ki na njihovo ozemlje dovoljujejo vstop za perutnino in valilna jajca brez spričevala, predvidenega v členu 17.

Člen 19

Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino pred 1. julijem 1991 sprejme nadzorna pravila za boj proti kokošji influenci in atipični kokošji kugi.

POGLAVJE III

Pravila za uvoz iz tretjih držav

Člen 20

Perutnina in valilna jajca, uvožena v Skupnost, morajo izpolnjevati pogoje, določene v členih 21 do 24.

Člen 21

1. Perutnina in valilna jajca morajo imeti poreklo v tretji državi ali delu tretje države, ki je vključena v seznam Komisije v skladu s postopkom, določenim v členu 32. Ta seznam je mogoče dopolniti ali spremeniti v skladu s postopkom iz člena 33.

2. Pri odločanju, ali se tretjo državo ali del tretje države lahko vključi na seznam iz odstavka 1, se posebej upošteva:

(a) zdravstveno stanje perutnine, drugih domačih in divjih ptic v tretji državi, pri čemer se posebna pozornost posveti boleznim eksotičnih ptic in zdravstveni situaciji v okoliškem območju, kjer bi katero od obojega lahko ogrozilo zdravje ljudi in živali v državah članicah;

(b) rednost in hitrost zagotavljanja informacij tretje države v zvezi z obstojem kužnih bolezni živali na svojem ozemlju, predvsem bolezni na seznamih A in B Mednarodnega urada za kužne bolezni živali;

(c) nacionalna pravila o preprečevanju in nadzoru nad boleznimi;

(d) organiziranost veterinarskih služb v državi in njihove pristojnosti;

(e) organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečevanje in nadzor nad kužnimi boleznimi perutnine;

(f) jamstva, ki jih tretja država lahko zagotovi glede skladnosti s to direktivo;

(g) skladnost s pravili Skupnosti o hormonih in ostankih.

3. Seznam iz odstavka 1 in kakršna koli dopolnila seznama se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 22

1. Perutnina in valilna jajca morajo izhajati iz držav, v katerih ni pojavov kokošje influence in atipične kokošje kuge.

2. Splošna merila za razvrstitev tretje države v zvezi z boleznimi se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 32.

3. Komisija lahko v skladu s postopkom, ki ga določa člen 32, odloči, da določbe odstavka 1 tega člena veljajo samo za del ozemlja tretje države.

Člen 23

1. Perutnina in valilna jajca se lahko uvažajo z ozemlja tretje države ali dela ozemlja tretje države, ki je vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 21(1), samo če izhajajo iz jat, ki:

(a) so bile pred pošiljko brez prekinitve na zadevnem ozemlju ali delu ozemlja takšne države v obdobju, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 32;

(b) izpolnjujejo pogoje zdravstvenega stanja živali v skladu s postopkom, ki ga določa člen 32 za uvoz perutnine in valilnih jajc iz zadevne države. Pogoji se lahko razlikujejo glede na vrsto ali kategorijo perutnine.

2. Pogoji zdravstvenega stanja živali se določijo na podlagi pravil, določenih v poglavju II in njemu ustrezajočih prilogah. V skladu s postopkom, določenim v členu 32, se lahko od primera do primera odobrijo izjeme, če zadevna tretja država ponuja podobna jamstva o zdravju živali, ki so vsaj enakovredna.

Člen 24

1. Perutnino in valilna jajca mora spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga pripravi in podpiše uradni veterinar tretje države izvoznice.

Spričevalo mora:

(a) biti izdano na dan nakladanja za pošiljko v namembno državo članico;

(a) biti napisano v uradnem jeziku ali jezikih namembne države članice;

(c) spremljati pošiljko v izvirniku;

(d) potrjevati, da perutnina ali valilna jajca izpolnjujejo zahteve te direktive in tiste, sprejete skladno s to direktivo, v zvezi z uvozom iz tretjih držav;

(e) veljati pet dni;

(f) biti sestavljeno iz ene same strani;

(g) biti izpolnjeno za enega samega prejemnika;

(h) imeti žig v barvi, ki je drugačna od barve spričevala.

2. Spričevalo iz odstavka 1 mora biti skladno z modelom, določenim v skladu s postopkom iz člena 32.

Člen 25

Preglede na kraju samem izvajajo veterinarski izvedenci iz držav članic in Komisije, da bi zagotovili, da se določbe te direktive učinkovito izvajajo.

Izvedence iz držav članic, odgovorne za te inšpekcije, imenuje Komisija na predloge držav članic.

Inšpekcije se izvajajo v imenu Skupnosti, ki krije vse z njimi povezane stroške.

Pogostost inšpekcij in inšpekcijski postopek se določita v skladu s postopkom iz člena 32.

Člen 26

1. Komisija lahko v skladu s postopkom, določenem v členu 33 odloči, da je treba uvoz iz tretje države ali dela tretje države omejiti na določene vrste, na valilna jajca, na perutnino za vzrejo ali proizvodnjo, na perutnino za zakol ali na perutnino, namenjeno za posebne namene.

2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 33 odloči, da bo po uvozu, če bo potrebno, uporabila omejitve v zvezi z zdravstvenim stanjem živali.

Člen 27

1. Pravila in splošna načela, ki se bodo uporabljala med pregledi v tretjih državah ali med inšpekcijami perutnine, uvožene iz tretjih držav, se določijo v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) Direktive 89/662/EGS.

Do začetka izvajanja zgoraj opredeljenih pravil in načel veljajo nacionalni predpisi v skladu s splošnimi pravili Pogodbe.

2. Perutnine in valilnih jajc ni dovoljeno uvažati v Skupnost, če:

- pošiljka ne izhaja z ozemlja ali dela ozemlja tretje države na seznamu, ki se pripravi v skladu s členom 21(1),

- je pošiljka okužena ali obstaja sum, da je okužena ali obstaja sum na kužno bolezen,

- tretja država izvoznica ni izpolnila pogojev, ki jih določa ta direktiva,

- spričevalo, ki spremlja pošiljko, ne ustreza pogojem, določenim v členu 24,

- pregledi razkrijejo neskladnost s pravili Skupnosti o hormonih in ostankih zdravil.

3. Brez poseganja v katere koli posebne pogoje, ki se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 26, iz razlogov v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, ali če je bilo zavrnjeno dovoljenje za vrnitev perutnine, ki ji skladno z odstavkom 1 ni bil dovoljen vstop, lahko pristojni organ namembne države članice določi klavnico, ki mora sprejeti takšno perutnino.

Člen 28

Ob prihodu v namembno državo članico mora biti perutnina za zakol nemudoma prepeljana v klavnico za čimprejšnji zakol.

Brez poseganja v katere koli posebne pogoje, ki se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 33, lahko pristojni organ namembne države članice na podlagi zdravstvenega stanja živali določi klavnico, v katero je treba prepeljati perutnino.

POGLAVJE IV

Skupne določbe

Člen 29

1. Za namen trgovanja znotraj Skupnosti za perutnino in valilna jajca se uporabljajo splošni ukrepi zaščite, predvideni v Direktivi 89/662/EGS.

2. Za namen uvoza iz tretjih držav se uporabljajo naslednji splošni ukrepi zaščite:

(a) Brez poseganja v člen 22, če se v tretji državi pojavi ali se vanjo razširi kužna bolezen perutnine, ki bi lahko ogrozila zdravje perutnine v eni od držav članic, ali če to opravičujejo kateri koli drugi razlogi, povezani z zdravstvenim stanjem živali, zadevna država članica prepove uvoz živali tiste vrste, ki jo pokriva ta direktiva, ki prihajajo neposredno ali posredno prek druge države članice bodisi iz tretje države kot celote bodisi iz dela njenega ozemlja.

(b) Ukrepe, ki so jih na osnovi tega člena sprejele države članice, in njihov preklic je treba nemudoma sporočiti drugim državam članicam in Komisiji ter pri tem navesti razloge zanje.

Stalni veterinarski odbor se po tem obvestilu sestane, kakor hitro je mogoče, in v skladu s postopkom, določenim v členu 32, odloči, ali je ukrepe treba dopolniti, da bi se predvsem uskladili z ukrepi, ki so jih sprejele druge države članice, ali pa jih je treba odpraviti.

Če nastopijo razmere, ki jih predvideva ta člen, in morajo tudi druge države članice izvajati ukrepe, sprejete po tem členu, po potrebi dopolnjene v skladu s prejšnjim pododstavkom, se sprejmejo ustrezne določbe v skladu s postopkom iz člena 32.

(c) Ponovna vzpostavitev uvoza iz zadevne države članice se odobri po enakem postopku.

Člen 30

1. Za trgovanjem s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti se uporabljajo veterinarska nadzorna pravila, predvidena v Direktivi 90/425/EGS.

2. Direktiva 90/425/EGS se spremeni:

(a) v Prilogi A se pod I doda naslednji sklic:

"Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanjem s perutnino in valilnimi jajci ter za uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav

UL L 303, 31.10.1990, str. 6."

(b) v Prilogi B se izbrišejo naslednje alinee:

"— živa perutnina",

"— jajca za valjenje".

Člen 31

Do začetka veljavnosti sklepov, sprejetih skladno s členi 20, 21 in 22, države članice pri uvozu perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav uporabljajo pogoje, ki so najmanj enakovredni tistim, ki izhajajo iz uporabe poglavja II.

Člen 32

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice nemudoma preda zadevo Stalnemu veterinarskemu odboru.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe, za odločanje Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

4. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če se Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija, razen če se ni Svet z enostavno večino izrekel proti navedenim ukrepom.

Člen 33

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice nemudoma preda zadevo Stalnemu veterinarskemu odboru.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe, za odločanje Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

4. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v petnajstih dnevih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija, razen če se ni Svet z enostavno večino izrekel proti navedenim ukrepom.

Člen 34

O spremembah prilog, predvsem tistih, ki jih prilagajajo spremembam v diagnostičnih metodah in spreminjanju gospodarske pomembnosti določenih bolezni, odloča Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 32.

Člen 35

Določbe te direktive in zlasti člena 29 se pregledajo pred 31. decembrom 1992 glede na predloge, ki zadevajo dokončno oblikovanje notranjega trga.

Člen 36

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1992. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 37

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 15. oktobra 1990

Za Svet

Predsednik

V. Saccomandi

[1] UL C 89, 10.4.1989, str. 1.

[2] UL C 260, 15.10.1990.

[3] UL C 194, 31.7.1989, str. 11.

[4] UL L 282, 1.11.1975, str. 100.

[5] UL L 376, 31.12.1987, str. 20.

[6] UL L 209, 17.8.1977, str. 1.

[7] UL L 127, 16.5.1987, str. 18.

[8] UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

1. Nacionalni referenčni laboratoriji za bolezni perutnine so naslednji:

Belgija | Institut National de recherches vétérinaires, Groeselenberg 99, B-1180 Bruxelles |

Danska | Institut for Fjerkraesygdomme, Den Kgl. Veterinaer- og Landbohjskole, DK-København |

Francija | Laboratoire de Pathologie Aviaire, CNEVA, F-22440 Ploufragan |

Nemčija | Bundesforschungsanstalt für Landwirtschaft Institut für Kleintierzucht, Dörnbergstraße 25/27, D-3100 Celle |

Grčija | Institute of Infectious Parasitic Disease of Thessaloniki, GR-Thessaloniki |

Irska | Veterinary Research Laboratory, Abbotstown, Castleknock, IRL-County Dublin |

Italija | Instituto Zooprofilláttico Sperimentale delle Venezie Via G. ORUS 2, I-35100 Padova |

Luksemburg | Laboratoire Vétérinaire de l'Etat, 54 avenue Gaston Diderich, L-1420 Luxemburg; |

Nizozemska | Centraal Diergeneeskundig Instituut, NL-Lelystad |

Portugalska | Laboratorio Nacional de Investigação Veterinaria, PT-Lisboa |

Španija | Laboratorio de Sanidad y Producción Animal, ES-Barcelona |

Združeno kraljestvo | Central Veterinary Laboratory, Weybridge, UK-Surrey |

2. Nacionalni referenčni laboratoriji za bolezni perutnine, našteti v točki 1, so v vsaki državi članici odgovorni za usklajevanje diagnostičnih metod, ki jih predvideva ta direktiva. V ta namen:

(a) lahko pooblaščenim laboratorijem dobavljajo reagente, ki so potrebni za diagnostične preiskave;

(b) spremljajo in nadzirajo kakovost vseh reagentov, ki jih uporabljajo pooblaščeni laboratoriji;

(c) organizirajo občasne primerjalne teste.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ODOBRITEV VZREJNIH OBRATOV

POGLAVJE I

Splošna pravila

1. Da bi vzrejni obrati dobili odobritev pristojnega organa za trgovanje znotraj Skupnosti, morajo:

(a) izpolnjevati pogoje glede svojih zmogljivosti in delovnih postopkov, ki so določeni v poglavju II;

(b) uporabljati in se držati programov nadzorovanja bolezni, ki jih odobri pristojni osrednji veterinarski organ, ob upoštevanju zahtev iz poglavja III;

(c) zagotoviti vse zmogljivosti za izvajanje postopkov, naštetih v (d);

(d) biti predmet nadzora pristojnega veterinarskega organa v smislu organizirane oblike spremljanja in nadziranja zdravstvenega stanja živali. Takšno spremljanje in nadziranje predvsem vključuje:

- najmanj en inšpekcijski pregled uradnega veterinarja letno, ki se dopolni s pregledi za preverjanje izvajanja higienskih ukrepov in delovnih postopkov v vzrejnem obratu v skladu s pogoji iz poglavja II,

- evidentiranje vseh potrebnih podatkov, ki pristojnemu veterinarskemu organu omogočajo neprekinjeno spremljanje in nadziranje zdravstvenega statusa vzrejnega obrata;

(e) vsebovati samo perutnino, kakor je opredeljeno v členu 2(1).

2. Pristojni organ bo vsakem vzrejnem obratu, ki izpolnjuje pogoje, določene v točki 1, dodelil registracijsko številko, ki je lahko enaka tisti, ki se dodeli skladno z Uredbo (EGS) št. 2782/75.

POGLAVJE II

Objekti in delovni postopki

A. Centri za selekcijo, vzrejo in rejo

1. Objekti

(a) Izbira lokacije in razpored objektov morata biti združljiva z vrsto proizvodnje, pri čemer se zagotovi, da se lahko prepreči vnos bolezni ali, če pride do izbruha bolezni, da jo je mogoče nadzorovati. Če vzrejni obrat goji več vrst perutnine, morajo biti med seboj jasno ločene.

(b) Objekti morajo imeti dobre higienske pogoje in omogočati spremljanje in nadziranje zdravstvenega stanja živali.

(c) Oprema mora biti združljiva z vrsto proizvodnje in omogočati čiščenje in dezinfekcijo prostorov in prometnih sredstev za prevoz perutnine in jajc na najprimernejšem mestu.

2. Reja

(a) Načini reje morajo, kolikor je le mogoče, temeljiti na načelu "varovane reje" in na načelu "all-in/all-out". Med izmenami je treba izvajati čiščenje, dezinfekcijo in praznjenje.

(b) Centri za selekcijo, reprodukcijo in rejo lahko redijo samo perutnino, ki:

- izhaja iz samega centra, in/ali

- iz drugega centra za selekcijo, reprodukcijo ali rejo v Skupnosti, ki je odobren v skladu s členom 6(a), in/ali

- je uvožena iz tretjih držav v skladu s to direktivo.

(c) Veterinarsko sanitarni red mora določiti vodstvo vzrejnega obrata; osebje mora nositi ustrezna delovna oblačila, obiskovalci pa zaščitna oblačila.

(d) Objekti, boksi in oprema morajo biti dobro vzdrževani.

(e) Jajca je treba pobirati večkrat dnevno in jih očistiti ter dezinficirati, kakor hitro je mogoče.

(f) Rejec mora pooblaščenega veterinarja obvestiti o vseh spremembah v proizvodni zmogljivosti ali drugih znakih, ki kažejo na prisotnost kužne bolezni perutnine. Kakor hitro se pojavi sum na bolezen, mora pooblaščeni veterinar pooblaščenemu laboratoriju poslati vzorce, ki so potrebni za določitev ali potrditev diagnoze.

(g) Za vsako jato je treba najmanj dve leti po odstranitvi jate hraniti zdravstveno dokumentacijo jate, evidenco ali pisni zapis, ki navaja:

- prihode in odhode,

- proizvodno zmogljivost,

- obolevnost in smrtnost z vzroki,

- laboratorijske preiskave in njihove rezultate,

- kraj porekla perutnine,

- namembni kraj jajc.

(h) Če se pojavi kužna bolezen perutnine, je rezultate laboratorijskih preiskav treba nemudoma sporočiti pooblaščenemu veterinarju.

B. Valilnice

1. Objekti

(a) Valilnica mora biti fizično in operativno ločena od objektov za rejo perutnine. Njen tloris mora biti takšen, da so spodaj navedeni različni funkcionalni prostori ločeni za:

- shranjevanje in razvrščanje jajc,

- dezinfekcijo,

- predinkubacijo,

- valjenje,

- pripravo in pakiranje blaga za odpremo.

(b) Objekti morajo biti zavarovani pred pticami, ki bi prišle od zunaj, in glodalci; tla in zidovi morajo biti iz trpežnih, neprepustnih in pralnih materialov; naravna ali umetna osvetlitev in sistemi za pretok zraka in temperaturo morajo biti ustrezne vrste; treba je zagotoviti higiensko odstranjevanje odpadkov (jajc in piščancev).

(c) Oprema mora imeti gladke in nepropustne površine.

2. Delovni postopek

(a) Delovni postopek mora temeljiti na enosmernem kroženju jajc, premični opremi in osebju.

(b) Valilna jajca morajo biti:

- iz centrov za selekcijo, reprodukcijo ali rejo v Skupnosti, ki so odobreni v skladu s členom 6(a),

- uvožena iz tretjih držav v skladu s to direktivo.

(c) Veterinarsko sanitarni red mora določiti vodstvo vzrejnega obrata; osebje mora nositi ustrezna delovna oblačila, obiskovalci pa zaščitna oblačila.

(d) Objekti in oprema morajo biti dobro vzdrževani.

(e) Dezinficirati je treba:

- jajca, med časom njihovega prihoda in procesom inkubacije,

- inkubatorje, redno,

- valilnike in opremo po izvalitvi vsake izmene.

(f) Za ocenjevanje zdravstvenega statusa valilnice se mora uporabljati program mikrobiološkega nadzora kakovosti.

(g) Rejec mora pooblaščenega veterinarja obvestiti o vseh spremembah v proizvodni zmogljivosti ali drugih znakih, ki kažejo na prisotnost kužne bolezni perutnine. Kakor hitro se pojavi sum na kužno bolezen, mora pooblaščeni veterinar pooblaščenemu laboratoriju poslati vzorce, ki so potrebni za določitev ali potrditev diagnoze, in obvestiti pristojni veterinarski organ, ki odloča o sprejemu ustreznih ukrepov.

(h) Za valilnico je treba najmanj dve leti hraniti zdravstveno dokumentacijo jate, evidenco ali pisni zapis, ki navaja, po možnosti za vsako jato posebej:

- poreklo jajc in njihov datum prihoda,

- valilni donos,

- kakršne koli anomalije,

- laboratorijske preiskave in njihove rezultate,

- podrobnosti o programih cepljenja,

- število in namembnost inkubiranih jajc, ki se niso izvalila,

- namembnost enodnevnih piščancev.

(i) Če se pojavi kužna bolezen perutnine, je rezultate laboratorijskih preiskav treba nemudoma sporočiti pooblaščenemu veterinarju.

POGLAVJE III

Program nadzorovanja bolezni

Brez poseganja v zdravstvene ukrepe in v člena 13 in 14, mora program nadzorovanja bolezni vključevati vsaj nadzorovanje okužb in vrst, ki so navedene spodaj.

A. Okužbe s Salmonella pullorum, Salmonella gallinarum in Salmonella arizonae

1. Zadevne vrste

(a) S. pullorum et gallinarum: kokoši, purani, pegatke, prepelice, fazani, jerebice in race.

(b) S. arizonae: purani.

2. Program nadzorovanja bolezni

(a) Za ugotavljanje prisotnosti okužbe je treba uporabljati serološke in/ali mikrobiološke preiskave.

(b) Vzorce za laboratorijske preiskave je treba odvzeti iz krvi, slabše razvitih enodnevnih piščancev, puha ali prahu iz valilnikov, brisov iz vlage na zidovih valilnice, stelje ali vode iz napajalnikov.

(c) Če so vzorci krvi odvzeti iz jate za serološko testiranje na S. pullorum ali S. arizonae, je pri določanju števila vzorcev, ki bodo odvzeti, treba upoštevati razširjenost okužbe v zadevni državi in pretekle pojave okužbe v gospodarstvu.

Jate je treba pregledati v vsakem nesnem obdobju ob najprimernejšem času za odkritje bolezni.

B. Okužbe z Mycoplasma gallisepticum in Mycoplasma meleagridis

1. Zadevne vrste

(a) Mycoplasma gallisepticum: kokoši in purani.

(b) Mycoplasma meleagridis: purani.

2. Program nadzorovanja bolezni

(a) Prisotnost okužbe je treba preskusiti s serološkimi in/ali mikrobiološkimi preiskavami in/ali s prisotnostjo patoloških sprememb na zračnih vrečkah pri enodnevnih piščancih in purančkih.

(b) Vzorce za testiranje je, kot je ustrezno, treba odvzeti iz krvi, enodnevnih piščancev in purančkov, sperme ali brisov, vzetih iz sapnika, kloake ali zračnih vrečk.

(c) Teste za odkrivanje M. gallisepticum ali M. meleagridis je treba izvajati na reprezentativnem vzorcu, da bi omogočili trajno nadzorovanje okužbe med rejo in nesnostjo, tj. tik pred začetkom nesnosti in vsake tri mesece po tem.

C. Rezultati in ukrepi, ki jih je treba sprejeti

Če ni reaktorjev, se šteje, da je test negativen. Drugače je jata sumljiva in je treba uporabiti ukrepe, naštete v poglavju IV.

D. Za gospodarstva, ki so sestavljena iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni veterinarski organ odobri odstopanje od teh ukrepov za zdrave proizvodne enote na okuženem gospodarstvu, če je pooblaščeni veterinar potrdil, da sta struktura in velikost teh proizvodnih enot in delovnih postopkov takšni, da proizvodne enote predstavljajo popolnoma ločene prostore za gojenje, rejo in krmljenje, tako da se zadevna bolezen ne more razširiti iz ene proizvodne enote v drugo.

POGLAVJE IV

Merila za začasni preklic ali preklic odobritve za vzrejni obrat

1. Odobritev, izdana vzrejnemu obratu, se mora začasno preklicati:

(a) če pogoji, določeni v poglavju II, niso več izpolnjeni;

(b) dokler se ne zaključi ustrezna preiskava za bolezen:

- če obstaja sum, da sta se v vzrejnem obratu pojavili kokošja influenca ali atipična kokošja kuga,

- če je vzrejni obrat prejel perutnino ali valilna jajca iz vzrejnega obrata, kjer obstaja sum ali dejanska okužba s kokošjo influenco ali atipično kokošjo kugo,

- če je prišlo do stika, ki bi lahko prenesel okužbo, med vzrejnim obratom in lokacijo izbruha kokošje influence ali atipične kokošje kuge;

(c) dokler niso opravljeni novi testi, če rezultati nadzorovanja, ki se je izvajalo v skladu s pogoji, določenimi v poglavjih II in III, za okužbe z S. pullorum, S. gallinarum, S. arizonae, M. gallisepticum ali M. meleagridis vzbujajo sum na okužbo;

(d) dokler niso izvedeni ustrezni ukrepi, ki jih zahteva uradni veterinar, če se izkaže, da vzrejni obrat ni skladen z zahtevami iz poglavja I, odstavkov 1(a), (b) in (c).

2. Odobritev je treba preklicati:

(a) če se v vzrejnem obratu pojavita kokošja influenca ali atipična kokošja kuga;

(b) če druge ustrezne laboratorijske preiskave potrdijo prisotnost okužbe z S. pullorum, S. gallinarum, S. arizonae, M. gallisepticum ali M. meleagridis;

(c) če tudi po drugem obvestilu uradnega veterinarja niso bili izvedeni ukrepi, s pomočjo katerih bi vzrejni obrat postal skladen z zahtevami odstavkov 1(a), (b) in (c) poglavja I.

3. Pogoji za obnovitev odobritve:

(a) če je bila odobritev preklicana zaradi pojava kokošje influence ali atipične kokošje kuge, se lahko obnovi 21 dni po čiščenju in dezinfekciji, če je bil opravljen sanitarni zakol;

(b) če je bila odobritev preklicana zaradi okužbe, ki jo povzroča:

(i) Salmonella pullorum et gallinarum, ali Salmonella arizonae, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih preiskavah, ki so bili v vzrejnem obratu opravljeni v razmiku vsaj 21 dni in po dezinfekciji po sanitarnem zakolu okužene jate;

(ii) Mycoplasma gallisepticum ali Mycoplasma meleagridis, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih preiskavah, ki so bili opravljeni na celotni jati v razmiku najmanj 60 dni.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

POGOJI ZA CEPLJENJE PERUTNINE

Cepiva, ki se uporabljajo za cepljenje perutnine ali jat, ki proizvajajo valilna jajca, morajo biti:

- v skladu z zahtevami Evropske farmakopeje,

- odobrena in registrirana ter dana v promet pod uradnim nadzorom.

Merila za uporabo cepiv proti atipični kokošji kugi v smislu rutinskih programov cepljenja lahko določi Komisija.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

VETERINARSKA SPRIČEVALA ZA TRGOVANJE ZNOTRAJ SKUPNOSTI

(Modeli 1 do 6)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA V

BOLEZNI, KI JIH JE OBVEZNO TREBA PRIJAVITI

- kokošja influenca

- atipična kokošja kuga

--------------------------------------------------