Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R1173

    Uredba Sveta (EU) 2021/1173 z dne 13. julija 2021 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1488

    ST/9273/2021/INIT

    UL L 256, 19.7.2021, p. 3–51 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 09/07/2024

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1173/oj

    19.7.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 256/3


    UREDBA SVETA (EU) 2021/1173

    z dne 13. julija 2021

    o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1488

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 187 in prvega odstavka člena 188 Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je vzpostavljen okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa). Deli Obzorja Evropa se lahko izvajajo prek evropskih partnerstev s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, da bi se dosegel največji možni učinek sredstev Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike Unije.

    (2)

    V skladu z Uredbo (EU) 2021/695 se lahko zagotovi podpora skupnim podjetjem, ustanovljenim v okviru Obzorja Evropa. Taka partnerstva bi se morala izvajati le, kadar drugi deli Obzorja Evropa, vključno z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ne bi dosegli njegovih ciljev ali ne bi imeli potrebnega pričakovanega učinka in če bi bila taka partnerstva upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje integracije. Pogoji, pod katerimi so sklenjena taka partnerstva, so določeni v navedeni uredbi.

    (3)

    Z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavljen program Digitalna Evropa. Program Digitalna Evropa podpira izvajanje projektov skupnega interesa, katerih cilj je pridobitev, uvajanje in upravljanje superračunalniške, kvantne in podatkovne infrastrukture svetovnega razreda, združevanje in medsebojno povezovanje ter razširitev uporabe superračunalniških storitev in razvoj ključnih znanj in spretnosti.

    (4)

    Z Uredbo (EU) št. 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je vzpostavljen Instrument za povezovanje Evrope. Instrument za povezovanje Evrope omogoča, da so projekti skupnega interesa pripravljeni in izvedeni v okviru politike vseevropskih omrežij v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Instrument za povezovanje Evrope zlasti podpira izvajanje tistih projektov skupnega interesa, katerih cilj je razvoj in vzpostavitev nove infrastrukture in novih storitev ali nadgraditev obstoječe infrastrukture in obstoječih storitev v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Instrument za povezovanje Evrope prispeva k podpiranju infrastruktur skupnega interesa za digitalno povezljivost, ki prinašajo znatne družbene koristi z učinki prelivanja.

    (5)

    V sporočilu Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Evropska strategija za podatke“ je opisana evropska strategija za politične ukrepe in naložbe, ki bodo omogočile razvoj podatkovnega gospodarstva v naslednjih petih letih. Izpostavljeno je vzpostavljanje skupnih evropskih javnih podatkovnih prostorov, ki bodo spodbujali rast in ustvarjali vrednost. S podporo vzpostavljanju takih skupnih evropskih podatkovnih prostorov in združenih, varnih infrastruktur oblaka bi se zagotovilo, da bi bilo na voljo več podatkov za uporabo v gospodarstvu in družbi, pa tudi, da imajo podjetja in posamezniki, ki podatke ustvarjajo, nad njimi nadzor. Visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo sta bistvena elementa za nemoteno zagotavljanje računalniških virov z različnimi značilnostmi delovanja, ki so potrebni za čim večjo rast in izkoriščanje skupnih evropskih javnih podatkovnih prostorov ter združenih, varnih infrastruktur oblaka za uporabo v javnem sektorju, industriji in znanstveni skupnosti.

    (6)

    Sporočilo Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ predstavlja evropsko digitalno strategijo in se osredotoča na ključne cilje za zagotovitev, da bodo digitalne rešitve pomagale Evropi nadaljevati pot k digitalni preobrazbi, ki koristi ljudem. Med ključnimi ukrepi, ki jih predlaga, so naložbe v vzpostavitev in izvajanje najsodobnejših skupnih digitalnih zmogljivosti, vključno s superračunalniškimi in kvantnimi tehnologijami, ter razširitev evropskih superračunalniških zmogljivosti za razvoj inovativnih rešitev na področjih medicine, prometa in okolja.

    (7)

    V sporočilu Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ je predstavljena ambiciozna industrijska strategija, s katero bo Evropa na čelu dvojnega prehoda k podnebni nevtralnosti in v vodilnemu položaju na digitalnem področju. V sporočilu je med drugim poudarjena podpora razvoju ključnih omogočitvenih tehnologij, ki so strateško pomembne za evropsko industrijsko prihodnost, vključno z visokozmogljivostnimi računalniškimi in kvantnimi tehnologijami.

    (8)

    V sporočilu Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ je več strateških digitalnih zmožnosti in zmogljivosti, ki vključujejo visokozmogljivostne računalnike in kvantne tehnologije, opredeljenih kot prednostna naloga Mehanizma za okrevanje in odpornost, programa InvestEU in Instrumenta za strateške naložbe.

    (9)

    Vodilna vloga Evrope v podatkovnem gospodarstvu, njena znanstvena odličnost in industrijska moč so vse bolj odvisne od njene zmožnosti, da razvije ključne visokozmogljivostne računalniške tehnologije, zagotovi dostop do superračunalniške in podatkovne infrastrukture svetovnega razreda ter ohrani zdajšnji vodilni položaj na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva. Visokozmogljivostno računalništvo je prevladujoča tehnologija za digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, saj številnim tradicionalnim industrijskim sektorjem omogoča inovacije z izdelki in storitvami visoke vrednosti. V kombinaciji z drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, velepodatki in tehnologije oblaka, visokozmogljiovostno računalništvo utira pot inovativnim družbenim in industrijskim aplikacijam na ključnih področjih za Evropo, kot so personalizirana medicina, vremenske napovedi in podnebne spremembe, pametni in zeleni razvoj in promet, novi materiali za čisto energijo, načrtovanje in virtualno preskušanje zdravil, trajnostno kmetijstvo ali inženirstvo in proizvodnja.

    (10)

    Visokozmogljivostno računalništvo je strateški vir za oblikovanje politik, saj poganja aplikacije, ki omogočajo razumevanje in zasnovo učinkovitih rešitev za obravnavanje številnih kompleksnih globalnih izzivov, ter za krizno upravljanje. Visokozmogljivostno računalništvo prispeva h ključnim politikam, kot je evropski zeleni dogovor, z modeli in orodji, ki vse številnejše kompleksne okoljske izzive spreminjajo v priložnosti za socialne inovacije in gospodarsko rast. Primer je pobuda Destinacija Zemlja, ki je bila napovedana v sporočilih Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „evropski zeleni dogovor“ ter z dne 19. februarja 2020 z naslovom „evropska strategija za podatke“ in „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“.

    (11)

    Globalni dogodki, kot je pandemija COVID-19, so pokazali pomen vlaganja v visokozmogljivostne računalniške ter z zdravjem povezane platforme in orodja za modeliranje, saj imajo ključno vlogo v boju proti pandemiji, pogosto v kombinaciji z drugimi digitalnimi tehnologijami, kot so velepodatki in umetna inteligenca. Visokozmogljivostno računalništvo se uporablja za pospešitev iskanja in proizvodnje zdravil, tudi cepiv, napovedovanje širjenja virusa, pomoč pri načrtovanju distribucije medicinske opreme in virov ter simulacijo postepidemičnih izhodnih ukrepov za vrednotenje različnih scenarijev. Visokozmogljivostne računalniške platforme in orodja za modeliranje so bistvena orodja v trenutni in prihodnjih pandemijah ter bodo imeli ključno vlogo v sektorju zdravja in personalizirane medicine.

    (12)

    Z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488 (6) je bilo ustanovljeno Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje EuroHPC) s poslanstvom, da razvija, vzpostavlja, razširja in ohranja integrirano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo svetovnega razreda ter razvija in podpira visoko konkurenčen in inovativen ekosistem visokozmogljivostnega računalništva v Uniji.

    (13)

    Glede na razvoj na področju visokozmogljivostnega računalništva je revizija Uredbe (EU) 2018/1488 za zagotovitev nadaljevanja pobude potrebna, da se opredelijo novo poslanstvo in cilji Skupnega podjetja EuroHPC glede na analizo ključnih socialno-ekonomskih in tehnoloških dejavnikov, ki vplivajo na prihodnji razvoj visokozmogljivostnih računalniških in podatkovnih infrastruktur, tehnologij in aplikacij v EU in po svetu, ter spoznanja iz sedanjih dejavnosti Skupnega podjetja EuroHPC. Revizija omogoča tudi uskladitev pravil Skupnega podjetja EuroHPC z novim pravnim okvirom, zlasti z Uredbo (EU) 2021/695, pa tudi z Uredbo (EU) 2021/694 in (EU) 2021/1153.

    (14)

    Da bi Uniji zagotovili računalniške zmogljivosti, ki jih potrebuje za ohranitev svojih vrhunskih raziskovalnih in industrijskih zmogljivosti, bi bilo treba uskladiti naložbe držav članic v visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo ter v javnem in zasebnem sektorju okrepiti uporabo tehnologij visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v industriji in na trgu. Unija bi morala povečati svojo učinkovitost pri spreminjanju tehnoloških razvojnih dosežkov v visokokakovostne sisteme evropskega visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva, ki se odzivajo na povpraševanje in uporabo, s čimer bi vzpostavila učinkovito povezavo med dobavo tehnologije, sooblikovanjem z uporabniki in skupnim javnim naročanjem sistemov svetovnega razreda ter po vsej Evropi ustvarila ekosistem tehnologij in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva svetovnega razreda. Hkrati bi morala Unija svoji dobaviteljski industriji omogočiti, da se opre na take naložbe in jih izkoristi na obsežnih in novih področjih uporabe, kot so personalizirana medicina, podnebne spremembe, povezana in avtomatizirana vožnja ali drugi vodilni trgi, ki temeljijo na umetni inteligenci, tehnologijah veriženja podatkovnih blokov, računalništvu na robu ali v širšem smislu na digitalizaciji evropske industrije.

    (15)

    Da bi Unija in njene države članice prevzele vodilno vlogo pri ključnih digitalnih tehnologijah, kot sta visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo, bi morale vlagati v naslednje generacije energetsko učinkovitih superračunalniških tehnologij z majhno porabo, inovativno programsko opremo in napredne superračunalniške sisteme za računalništvo in kvantno računalništvo na eksaravni in post-eksaravni ter za inovativne superračunalniške in podatkovne aplikacije. To bi moralo evropski dobaviteljski industriji omogočiti, da uspeva na najrazličnejših ključnih tehnoloških področjih in področjih uporabe, ki presegajo visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo, ter s takimi tehnologijami dolgoročno oskrbuje širše trge IKT. Poleg tega bi se tako podprla tudi digitalna preobrazba visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva in uporabniške industrije ter povečal njihov inovacijski potencial.

    (16)

    Uresničevanje skupne strateške vizije Unije na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva je bistvenega pomena, da se uresniči ambicija Unije in njenih držav članic o zagotovitvi vodilnega položaja v digitalnem gospodarstvu. Cilj bi bil vzpostaviti svetovno vodilen hiperpovezan, združen in varen ekosistem storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v Evropi ter imeti sposobnost proizvajanja inovativnih in konkurenčnih sistemov visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva na podlagi odpornejše dobavne verige, ki bo zagotovila, da bodo sestavni deli, tehnologije in znanje na razpolago, ter tako omejila tveganje motenj.

    (17)

    Skupno podjetje je najboljši instrument za uresničitev strateške vizije EU na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva ter s tem Uniji zagotavlja superračunalniške, kvantne računalniške in podatkovne zmogljivosti svetovnega razreda v skladu z njenim gospodarskim potencialom, ki ustrezajo potrebam evropskih uporabnikov. Je tudi najboljši instrument za premagovanje sedanjih omejitev, ki je priložen tej uredbi, pri čemer zagotavlja največji gospodarski, družbeni in okoljski učinek ter najbolje varuje interese Unije na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva. Združi lahko vire iz Unije, držav članic in tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, ter zasebnega sektorja. Vzpostavi lahko okvir javnega naročanja in upravlja visokozmogljivostne računalniške in kvantne računalniške sisteme svetovnega razreda. Uvede lahko raziskovalne in inovacijske programe za razvoj evropskih tehnologij in njihovo nadaljnjo integracijo v superračunalniške sisteme svetovnega razreda.

    (18)

    Skupno podjetje bo del portfelja institucionaliziranih partnerstev v okviru Obzorja Evropa, ki bi si morala prizadevati za krepitev znanstvenih zmogljivosti Unije za spopadanje z novimi grožnjami in prihodnjimi izzivi v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru, zagotovitev trajnostno usmerjenih vrednostnih verig Unije in strateške avtonomije Unije ter okrepitev uvajanja inovativnih rešitev za obravnavanje podnebnih, okoljskih, zdravstvenih in drugih globalnih družbenih izzivov v skladu s strateškimi prednostnimi nalogami Unije, vključno z doseganjem podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050.

    (19)

    Skupno podjetje bi bilo treba financirati v okviru programov Unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027). Ustanoviti bi ga bilo treba leta 2021, delovati pa bi moralo začeti do 31. decembra 2033, da bi Uniji zagotovilo združeno, varno in hiperpovezano superračunalniško infrastrukturo svetovnega razreda ter razvilo potrebne tehnologije, aplikacije in spretnosti za vzpostavitev zmogljivosti na eksaravni približno med letoma 2022 in 2024 ter na post-eksaravni približno med letoma 2025 in 2027, ob tem pa bi moralo promovirati evropski inovacijski ekosistem visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva svetovnega razreda. V skladu s členom 10(2)(c) Uredbe (EU) 2021/695 imajo skupna podjetja jasen pristop k življenjskemu ciklu. Za ustrezno zaščito finančnih interesov Unije bi moralo biti Skupno podjetje ustanovljeno za obdobje, ki se konča 31. decembra 2033, da se mu omogoči izvajanje njegovih odgovornosti v zvezi z uporabo nepovratnih sredstev do dokončanja zadnjih uvedenih posrednih ukrepov in v zvezi z dokončanjem dejavnosti, povezanih z upravljanjem superračunalnikov EuroHPC.

    (20)

    Javno-zasebno partnerstvo v obliki Skupnega podjetja bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so ključna za obvladovanje kompleksnosti vse hitrejšega razvoja inovacij na tem področju. Zato bi morale biti članice Skupnega podjetja Unija, države članice in tretje države, pridružene Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, ki se dogovorijo o skupni evropski pobudi za visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo, ter združenja, ki zastopajo subjekte v svoji sestavi, in druge organizacije, ki si izrecno in dejavno prizadevajo za doseganje rezultatov na področju raziskav in inovacij ter razvijanje in vzpostavljanja zmogljivosti visokozmogljivostnega ali kvantnega računalništva ali ki prispevajo k obravnavanju vrzeli v spretnostih ter ohranjanju strokovnega znanja in izkušenj na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v Evropi. Skupno podjetje bi moralo biti odprto za nove članice.

    (21)

    V skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) 2021/695 bi morali finančni prispevki članov, z izjemo Unije, znašati najmanj 50 % skupnih proračunskih obveznosti Skupnega podjetja, morali pa bi imeti možnost znašati največ 75 % obveznosti. In obratno, prispevek Unije, vključno z dodatnimi sredstvi iz tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, ne bi smel presegati 50 % skupnih proračunskih obveznosti Skupnega podjetja.

    (22)

    Prispevek Unije bi moral kriti upravne stroške Skupnega podjetja.

    (23)

    V skladu s točko (c) člena 10(1) Uredbe (EU) 2021/695 Skupno podjetje vse prispevke centralno upravlja z usklajenim pristopom. Zato bi morala vsaka sodelujoča država s Skupnim podjetjem skleniti enega ali več upravnih sporazumov, v katerih je določen mehanizem usklajevanja za plačilo prispevkov vložnikom s sedežem v zadevni sodelujoči državi in poročanje o njih. Za zagotovitev skladnosti z nacionalnimi strateškimi prednostnimi nalogami bi morale imeti sodelujoče države pravico veta na uporabo njihovih finančnih prispevkov za vložnike s sedežem v zadevnih državah članicah. Za zagotovitev čim manjše upravne obremenitve upravičencev, poenostavitev in učinkovitejše izvajanje, bi si morala vsaka sodelujoča država prizadevati za to, da se pri svojem časovnem načrtu plačil, poročanju in revizijah časovno uskladi s Skupnim podjetjem ter da upravičenost svojih stroškov uskladi s pravili Obzorja Evropa. Upravičenci s sedežem v sodelujočih državah, ki so za dejavnosti plačevanja pooblastili Skupno podjetje, bi morali s Skupnim podjetjem podpisati samo en sporazum o nepovratnih sredstvih v skladu s pravili Obzorja Evropa.

    (24)

    Deležniki iz industrije in raziskovalne skupnosti v združenju Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo (ETP4HPC) so leta 2014 z Unijo vzpostavili pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, da bi ponovno zavzeli vodilni položaj na področju tehnologij visokozmogljivostnega računalništva ter razvili celovit ekosistem visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva za Unijo. Poslanstvo partnerstva je vzpostaviti vrednostno verigo evropske tehnologije visokozmogljivostnega računalništva svetovnega razreda, ki bi bila konkurenčna na svetovni ravni in spodbujati sinergije med tremi glavnimi elementi ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, in sicer med tehnološkim razvojem, aplikacijami in superračunalniško infrastrukturo. Glede na strokovnost ETP4HPC in njegovo vlogo pri povezovanju zadevnih zasebnih deležnikov na področju visokozmogljivostnega računalništva bi moralo biti to združenje upravičeno do članstva v Skupnem podjetju.

    (25)

    Deležniki iz industrije in raziskovalne skupnosti v Združenju na področju vrednosti velepodatkov (Big Data Value Association – BDVA) so leta 2014 z Unijo vzpostavili pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, da bi okrepili podatkovno vrednostno verigo in oblikovanje skupnosti na podlagi podatkov ter pripravili podlago za uspešno podatkovno vodeno gospodarstvo v Uniji. Leta 2020 je BDVA spremenilo svoje ime v Združenje na področju podatkov, umetne inteligence in robotike (Data, AI and Robotics – DAIRO). Glede na strokovnost združenja DAIRO in njegovo vlogo pri povezovanju zadevnih zasebnih deležnikov na področju velepodatkov bi moralo biti to združenje upravičeno do članstva v Skupnem podjetju.

    (26)

    Zasebni združenji ETP4HPC in DAIRO sta pisno izrazili svojo pripravljenost prispevati k večletnemu strateškemu programu Skupnega podjetja ter s svojo strokovnostjo pripomoči k uresničitvi ciljev Skupnega podjetja. Primerno je, da zasebni združenji s potrditvenim dopisom sprejmeta Statut iz Priloge k tej uredbi.

    (27)

    Skupno podjetje bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi akademski skupnosti in evropskim industrijam na splošno omogočile načrtovanje, razvoj in uporabo najinovativnejših tehnologij na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva ter vzpostavitev integrirane in združene varne omrežne infrastrukture po vsej Uniji z zmogljivostmi visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva svetovnega razreda, povezljivostjo visoke hitrosti, vrhunskimi aplikacijami ter podatkovnimi storitvami in storitvami programske opreme za svoje znanstvenike in ostale vodilne uporabnike iz industrije, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), in javnega sektorja. Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za razvoj in uporabo tehnologij in infrastruktur najvišjega razreda, pri čemer bi moralo upoštevati stroge zahteve uporabnikov iz evropskega znanstvenega, industrijskega in javnega sektorja.

    (28)

    Poslanstvo Skupnega podjetja bi moralo imeti strukturo enega upravnega in šestih tehničnih stebrov, ki bi obravnavali infrastrukturne dejavnosti, dejavnosti združitve superračunalniških storitev, dejavnosti, povezane s tehnologijo, dejavnosti, povezane s superračunalniškimi aplikacijami, dejavnosti za povečanje uporabe ter znanj in spretnosti ter dejavnosti mednarodnega sodelovanja. Iz programa Digitalna Evropa bi bilo treba financirati infrastrukturni steber, del stebra za združitev superračunalniških storitev ter steber za povečanje uporabe ter znanj in spretnosti. Iz Instrumenta za povezovanje Evrope bi bilo treba financirati preostale dejavnosti stebra dejavnosti združitve superračunalniških storitev, tj. medsebojno povezovanje virov visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva ter podatkovnih virov ter medsebojno povezovanje s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori in varnimi infrastrukturami oblaka. Iz Obzorja Evropa bi bilo treba financirati steber za tehnologijo, steber za aplikacije in steber za mednarodno sodelovanje.

    (29)

    Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da sodeluje s Partnerstvom za napredno računalništvo v Evropi (PRACE) pri zagotavljanju in upravljanju dostopa do združene in medsebojno povezane superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter njenih storitev, pa tudi pri zagotavljanju prostorov za usposabljanje in priložnosti za razvijanje znanj in spretnosti. Prav tako bi moralo imeti možnost, da sodeluje z omrežjem GÉANT pri zagotavljanju povezljivosti med superračunalniki Skupnega podjetja, pa tudi z drugimi evropskimi superračunalniškimi in podatkovnimi infrastrukturami.

    (30)

    Skupno podjetje bi moralo prispevati k zmanjšanju vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih v vsej Uniji ter v ta namen izvajati ukrepe za ozaveščanje ter pomagati pri pridobivanju novega znanja in krepitvi človeškega kapitala. To vključuje zasnovo posebnih dejavnosti izobraževanja in usposabljanja in podporo zanje v tesnem sodelovanju z ustreznimi javnimi in zasebnimi akterji.

    (31)

    V skladu s cilji zunanje politike in mednarodnimi zavezami Unije bi moralo Skupno podjetje olajšati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi akterji z opredelitvijo strategije sodelovanja, vključno z določitvijo in promocijo področij za sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter razvoju znanj in spretnosti ter z izvajanjem ukrepov, kadar obstaja vzajemna korist, pa tudi z zagotavljanjem politike dostopa do ustreznih zmogljivosti in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva, ki temeljijo predvsem na vzajemnosti.

    (32)

    Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za spodbujanje uporabe vseh tehnologij visokozmogljivostnega računalništva, ki bodo tako nastale, v Uniji. Prav tako bi si moralo prizadevati za zaščito naložb v pridobljene superračunalnike. Pri tem bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev zanesljivosti dobavne verige za pridobljene tehnologije, ki bi morala zajemati celotno življenjsko dobo teh superračunalnikov.

    (33)

    Skupno podjetje bi moralo postaviti temelje za dolgoročno vizijo in zgraditi prvo hibridno infrastrukturo visokozmogljivostnega računalništva v Evropi, ki bi klasične računalniške arhitekture povezala s kvantnimi računalniškimi napravami. Potrebna je strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni, da bi lahko raziskovalne skupine in evropske industrije dosegle rezultate na svetovni ravni za zagotovitev hitrega in širokega industrijskega izkoriščanja evropskih raziskav in tehnologije po vsej Uniji, s čimer bi se ustvarili pomembni učinki prelivanja za družbo, delila tveganje ter z uskladitvijo strategij in naložb združile sile v skupno evropsko korist.

    (34)

    Da bi Skupno podjetje doseglo svoj cilj načrtovanja, razvoja in uporabe najinovativnejših tehnologij na področju visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva, bi moralo prek odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov in razpisov za zbiranje ponudb na podlagi letnih programov dela zagotoviti finančno podporo zlasti v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil. Taka finančna podpora bi morala biti usmerjena zlasti v odpravljanje dokazanega nedelovanja trga, ki preprečuje razvoj zadevnega programa, ne bi smela izrivati zasebnih naložb in bi morala imeti spodbujevalni učinek na spreminjanje prejemnikovega ravnanja.

    (35)

    Skupno podjetje bi moralo podpreti ustanovitev ter predvsem mreženje in usklajevanje nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo v vseh sodelujočih državah, da bi doseglo svoje cilje povečanja inovacijskega potenciala industrije, zlasti MSP, prispevalo k zmanjšanju vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih, podpiralo pridobivanje znanja in krepitev človeškega kapitala ter izboljšalo zmogljivosti visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva. Ti strokovni centri bi morali industriji, akademskim krogom in javni upravi na njihovo zahtevo zagotavljati storitve visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva. Predvsem bi morali spodbujati in omogočati dostop do inovacijskega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, olajšati dostop do superračunalnikov in kvantnih računalnikov, obravnavati znatno pomanjkanje usposobljenih tehničnih strokovnjakov prek dejavnosti ozaveščanja, usposabljanja in informiranja ter izvajati dejavnosti mreženja z deležniki in drugimi nacionalnimi strokovnimi centri za visokozmogljivostno računalništvo in tako spodbujati inovacije v širšem smislu, na primer z izmenjavo in spodbujanjem primerov uporabe glede na dobre prakse ali izkušenj z aplikacijami, s souporabo prostorov za usposabljanje in skupnimi tečaji usposabljanja, olajšanjem skupnega razvijanja in izmenjave vzporednih kod ali s podpiranjem deljenja inovativnih aplikacij in orodij, namenjenih javnim in zasebnim uporabnikom, zlasti MSP.

    (36)

    Skupno podjetje bi moralo zagotoviti okvir, ki bi se odzival na povpraševanje in potrebe uporabnikov, ter omogočiti pristop sooblikovanja za pridobitev integrirane, združene, varne in hiperpovezane storitvene in podatkovne infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva svetovnega razreda v Uniji, da bi uporabnikom zagotovilo strateški računalniški vir, ki ga potrebujejo za razvoj novih, inovativnih rešitev ter reševanje družbenih, okoljskih, gospodarskih in varnostnih izzivov. Skupno podjetje bi moralo v ta namen prispevati k pridobitvi superračunalnikov svetovnega razreda. Superračunalnike Skupnega podjetja, vključno s kvantnimi računalniki, bi bilo treba namestiti v sodelujoči državi, ki je država članica.

    (37)

    Da bi Skupno podjetje stroškovno učinkovito izvajalo svoje poslanstvo, da v Uniji razvije, vzpostavi, razširja in vzdržuje svetovno vodilen superračunalniški ekosistem, bi moralo, če je ustrezno, izkoristiti priložnost za nadgradnjo superračunalnikov v njegovi lasti. Nadgradnja bi morala tako podaljšati življenjsko dobo superračunalnikov, povečati njihovo operativno zmogljivost ali jih opremiti z novimi funkcionalnostmi za obravnavanje razvoja potreb uporabnikov. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da za nadgradnjo svojih superračunalnikov objavi razpis za prijavo interesa v okviru infrastrukturnega stebra. V razpisih za prijavo interesa bi morali biti opredeljeni posebni pogoji za upravičenost, ki bi morali veljati za gostiteljski subjekt, ki že ima superračunalnik EuroHPC.

    (38)

    Skupno podjetje bi moralo vse superračunalnike in podatkovne infrastrukture, katerih lastnik ali solastnik je, hiperpovezati z najsodobnejšimi tehnologijami mreženja, da bi postali široko dostopni po vsej Uniji, ter svojo podatkovno infrastrukturo superračunalništva in kvantnega računalništva ter nacionalne, regionalne in druge računalniške infrastrukture medsebojno povezati in združiti s skupno platformo. Prav tako bi moralo zagotoviti medsebojno povezanost združenih, varnih storitvenih in podatkovnih infrastruktur superračunalništva in kvantnega računalništva s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori, vključno z evropskim oblakom za odprto znanost, in združenimi, varnimi infrastrukturami oblaka, ki so bile napovedane v sporočilu Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „evropska strategija za podatke”, za nemoteno zagotavljanje storitev širokemu krogu javnih in zasebnih uporabnikov po vsej Evropi.

    (39)

    Obzorje Evropa in program Digitalna Evropa bi morala s spodbujanjem sinergij z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim socialnim skladom+ (ESS+), Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) ter Mehanizmom za okrevanje in odpornost prispevati k odpravi razkoraka med raziskavami in inovacijami v Uniji oziroma uvajanju širokopasovnih superračunalniških zmogljivosti. Zato bi si moralo Skupno podjetje prizadevati za vzpostavitev tesnih povezav s tistimi skladi, ki specifično lahko pomagajo okrepiti lokalne, regionalne in nacionalne raziskovalne in inovacijske zmogljivosti.

    (40)

    Skupno podjetje bi moralo zagotoviti ugoden okvir, ki bi sodelujočim državam, ki so države članice, omogočal, da finančne prispevke v okviru programov, ki se sofinancirajo iz ESRR, ESS+, ESPRA in EKSRP, uporabijo za pridobitev infrastruktur visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva in podatkovnih infrastruktur ter njihovo medsebojno povezovanje. Uporaba teh finančnih prispevkov za dejavnosti Skupnega podjetja je bistvena za razvoj integrirane, združene, varne in hiperpovezane storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva svetovnega razreda v Uniji, saj lahko taka infrastruktura koristi mnogo širši javnosti in ne le uporabnikom iz držav članic. Če se države članice odločijo, da bodo te finančne prispevke uporabile za dejavnosti Skupnega podjetja, bi bilo treba te prispevke šteti za nacionalne prispevke sodelujočih držav, ki so države članice, k proračunu Skupnega podjetja, pod pogojem, da spoštujejo člen 106 in druge veljavne določbe Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in uredb za posamezne sklade.

    (41)

    Skupno podjetje lahko sodelujočim državam, ki so države članice, omogoči uporabo sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ukrepi, ki jih financira Skupno podjetje, se lahko dodatno financirajo iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, če podpora v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost dopolnjuje podporo iz sredstev Unije za Skupno podjetje in če ne krije istih stroškov. Uporaba Mehanizma za okrevanje in odpornost ne bi smela šteti za nacionalni prispevke v proračun Skupnega podjetja, zlasti ne za visokozmogljivostno računalniško in kvantno računalniško storitveno in podatkovno infrastrukturo ter za projekte za tehnologijo, aplikacije in razvoj znanj in spretnosti.

    (42)

    Prispevek Unije iz sredstev programa Digitalna Evropa bi moral delno pokriti stroške pridobitve vrhunskih superračunalnikov, kvantnih računalnikov, industrijskih superračunalnikov in superračunalnikov srednjega razreda za uskladitev s ciljem Skupnega podjetja, da prispeva k združevanju virov za opremljanje Unije z vrhunskimi superračunalniki in kvantnimi računalniki. Dodatne stroške teh superračunalnikov in kvantnih računalnikov bi morale kriti sodelujoče države, zasebni člani ali konzorciji zasebnih partnerjev. Delež časa dostopa Unije do teh superračunalnikov ali kvantnih računalnikov bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije za pridobitev teh superračunalnikov in kvantnih računalnikov ter ne bi smel presegati 50 % celotnega časa dostopa do teh superračunalnikov ali kvantnih računalnikov.

    (43)

    Skupno podjetje bi moralo biti lastnik vrhunskih superračunalnikov in kvantnih računalnikov, ki jih je pridobilo. Za upravljanje posameznih vrhunskih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov bi bilo treba pooblastiti gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da zastopa eno samo sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij sodelujočih držav. Gostiteljski subjekt bi moral biti zmožen predložiti natančno oceno stroškov upravljanja superračunalnika in te stroške preveriti, tako da na primer zagotovi funkcionalno ločitev in, kolikor je to mogoče, fizično ločitev vrhunskih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov Skupnega podjetja od vseh nacionalnih ali regionalnih računalniških sistemov, ki jih upravlja. Gostiteljski subjekt bi moral na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki, izbrati upravni odbor Skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor). Ko je gostiteljski subjekt izbran, bi sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali gostiteljski konzorcij moral imeti možnost odločitve, da k sodelovanju in prispevanju k financiranju vrhunskega superračunalnika ali kvantnega računalnika, ki bo nameščen v izbranem gostiteljskem subjektu, povabi tudi druge sodelujoče države. Če se dodatne sodelujoče države pridružijo izbranemu gostiteljskemu konzorciju, to ne bi smelo posegati v čas dostopa Unije do superračunalnikov. Prispevke sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju za superračunalnik ali kvantni računalnik bi bilo treba pretvoriti v deleže časa dostopa do navedenega superračunalnika ali kvantnega računalnika. Sodelujoče države bi se morale medsebojno dogovoriti o porazdelitvi svojega deleža časa dostopa do superračunalnika ali kvantnega računalnika.

    (44)

    Skupno podjetje bi moralo ostati lastnik pridobljenih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov, dokler se ne amortizirajo. Imeti bi moralo možnost, da to lastništvo prenese na gostiteljski subjekt, ki bi naprave razgradil, odstranil ali jih kako drugače uporabil. Ko se lastništvo prenese na gostiteljski subjekt ali ko Skupno podjetje preneha delovati, bi moral gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost superračunalnika ali kvantnega računalnika.

    (45)

    Skupno podjetje bi moralo superračunalnike srednjega razreda nabaviti skupaj s sodelujočimi državami. Za upravljanje posameznih superračunalnikov srednjega razreda bi bilo treba pooblastiti gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da zastopa eno samo sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij sodelujočih držav. Skupno podjetje bi moralo biti lastnik dela, ki ustreza deležu finančnega prispevka Unije k stroškom pridobitve iz sredstev programa Digitalna Evropa. Gostiteljski subjekt bi moral na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki, izbrati upravni odbor. Delež časa dostopa Unije do posameznega superračunalnika srednjega razreda bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz sredstev programa Digitalna Evropa k stroškom pridobitve tega superračunalnika srednjega razreda. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da najhitreje pet let po uspešno prestanem testu sprejemljivosti, ki ga izvede Skupno podjetje, ali ob prenehanju svojega delovanja svoje lastništvo prenese na gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost superračunalnika.

    (46)

    Za spodbujanje pravične in uravnotežene razporeditve superračunalnikov EuroHPC po vsej Uniji in oblikovanje pristopa ekosistema združene infrastrukture bi morali biti v razpisih za prijavo interesa za superračunalnik EuroHPC določeni pogoji za upravičenost, ki bi morali veljati za sodelujoče države, ki že imajo superračunalnik EuroHPC.

    (47)

    Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da skupaj s konzorcijem zasebnih partnerjev pridobi industrijske superračunalnike. Za upravljanje posameznih takih superračunalnikov bi bilo treba pooblastiti obstoječi gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da se poveže s konzorcijem zasebnih partnerjev za pridobitev in upravljanje takega superračunalnika. Skupno podjetje bi moralo biti lastnik dela, ki ustreza deležu finančnega prispevka Unije k stroškom pridobitve iz sredstev programa Digitalna Evropa. Gostiteljski subjekt in konzorcij zasebnih partnerjev, s katerim je povezan, bi moral izbrati upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki. Delež časa dostopa Unije do takega superračunalnika bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz sredstev programa Digitalna Evropa k stroškom pridobitve navedenega industrijskega superračunalnika. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da sklene sporazum s konzorcijem zasebnih partnerjev za prodajo takega superračunalnika drugemu subjektu ali za njegovo razgradnjo. Prav tako bi moralo imeti možnost, da lastništvo takega superračunalnika prenese na konzorcij zasebnih partnerjev. V tem primeru ali če Skupno podjetje preneha delovati, bi moral konzorcij zasebnih partnerjev Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost deleža superračunalnika, ki ga ima Unija. Če se Skupno podjetje in konzorcij zasebnih partnerjev odločijo za razgradnjo superračunalnika po njegovi popolni amortizaciji, bi moral take stroške kriti konzorcij zasebnih partnerjev.

    (48)

    Za industrijske superračunalnike bi moralo Skupno podjetje upoštevati posebne potrebe industrijskih uporabnikov, na primer postopke dostopa, kakovost in vrsto storitev, varstvo podatkov, zaščito industrijskih inovacij in intelektualne lastnine, uporabnost, zaupanje in druge zahteve glede varnosti in zaupnosti.

    (49)

    Pri zasnovi in delovanju superračunalnikov, ki jih podpira Skupno podjetje, bi bilo treba upoštevati energijsko učinkovitost in okoljsko trajnostnost, na primer z uporabo tehnologije z majhno porabo ter dinamičnih metod za varčevanje z energijo in ponovno uporabo, kot sta napredno hlajenje in recikliranje proizvedene toplote.

    (50)

    Superračunalniki Skupnega podjetja bi morali biti osredotočeni na civilne aplikacije za javne in zasebne uporabnike, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali tretji državi, ki je pridružena programu Digitalna Evropa in Obzorju Evropa, vključno z aplikacijami za kibernetsko varnost, ki so morda z dvojno rabo. Uporabnikom bi moral biti dodeljen delež časa dostopa Unije v skladu s pravili politike dostopa, ki jih določi upravni odbor. Pri uporabi teh superračunalnikov bi bilo treba spoštovati tudi mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija.

    (51)

    Čas dostopa do superračunalnikov Skupnega podjetja, dodeljen posameznim uporabnikom, bi moral biti za javne uporabnike brezplačen. Prav tako naj bi bil brezplačen za zasebne uporabnike pri uporabah za dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se financirajo iz Obzorja Evropa ali programa Digitalna Evropa, ter, če je ustrezno, za zasebne dejavnosti MSP na področju inovacij. Taka dodelitev časa dostopa bi morala temeljiti predvsem na odprtih razpisih za prijavo interesa, ki jih objavi Skupno podjetje in ocenijo neodvisni strokovnjaki. Razen uporabnikov MSP, ki se ukvarjajo z zasebnimi dejavnostmi na področju inovacij, bi morali vsi uporabniki, ki imajo koristi od brezplačnega časa dostopa do superračunalnikov Skupnega podjetja, sprejeti odprt znanstveni pristop in razširjati znanje, pridobljeno s tem dostopom, v skladu z Uredbo (EU) 2021/695. Dodelitev časa dostopa uporabnikom za gospodarske dejavnosti, ki niso zasebne dejavnosti MSP (ki se soočajo s posebnim nedelovanjem trga) na področju inovacij, bi morala biti plačljiva glede na uporabo in na podlagi tržnih cen. Dodelitev časa dostopa za take gospodarske dejavnosti bi morala biti dovoljena, vendar omejena, upravni odbor pa bi moral določiti višino pristojbine, ki jo je treba plačati. Pravice dostopa bi bilo treba dodeliti pregledno. Upravni odbor bi moral določiti posebna pravila za brezplačno dodelitev časa dostopa, kjer je to primerno, in brez razpisa za prijavo interesa za pobude, ki štejejo za strateške za Unijo. Reprezentativni primeri strateških pobud Unije vključujejo: pobudo Destinacija Zemlja, vodilno pobudo Projekt o človeških možganih, pobudo 1+ milijon genomov, skupne evropske podatkovne prostore na področjih javnega interesa in zlasti podatkovni prostor z zdravstvenimi podatki, centre odličnosti na področju visokozmogljivostnega računalništva, nacionalne strokovne centre za visokozmogljivostno računalništvo in vozlišča za digitalne inovacije.

    Na zahtevo Unije bi moralo Skupno podjetje začasno ali trajno odobriti neposreden čas dostopa do strateških pobud in obstoječih ali prihodnjih aplikacijskih platform, za katere meni, da so bistvene za zagotavljanje zdravstvenih ali drugih ključnih storitev nujne pomoči za javno dobro, v nujnih razmerah in razmerah kriznega upravljanja ali v primerih, za katere Unija meni, da so bistveni za njeno varnost in obrambo. Skupnemu podjetju bi bilo treba omogočiti, da za komercialne namene opravlja nekatere omejene gospodarske dejavnosti. Dostop bi moral biti omogočen uporabnikom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali tretji državi, ki je pridružena programu Digitalna Evropa ali Obzorju Evropa. Pravice dostopa bi bilo treba vsem uporabnikom dodeliti pravično in pregledno. Upravni odbor bi moral za vsak superračunalnik opredeliti in spremljati pravice dostopa do deleža časa dostopa Unije.

    (52)

    Uporabnikom s sedežem v Uniji ali tretji državi, pridruženi programu Obzorje 2020, bi bilo treba še naprej zagotavljati dostop do deleža časa dostopa Unije do predhodnikov superračunalnikov na eksaravni in petaravni, ki jih je pridobilo Skupno podjetje EuroHPC, ustanovljeno na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488.

    (53)

    Superračunalnike Skupnega podjetja bi bilo treba upravljati in uporabljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter direktivama 2002/58/ES (9) in (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

    (54)

    Za upravljanje Skupnega podjetja bi morala biti odgovorna dva organa, in sicer upravni odbor ter industrijski in znanstveni svetovalni odbor. Upravni odbor bi morali sestavljati predstavniki Unije in sodelujočih držav. Odgovoren bi moral biti za strateško oblikovanje politike in odločitve o financiranju, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja, vključno z vsemi dejavnostmi javnega naročanja. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor bi moral vključevati predstavnike iz akademske skupnosti in industrije kot uporabnike oziroma dobavitelje tehnologije. Upravnemu odboru bi moral zagotavljati neodvisno svetovanje o strateškem programu za raziskave in inovacije, pridobitvi in upravljanju superračunalnikov v lasti Skupnega podjetja, programu dejavnosti na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti ter programu dejavnosti na področju združitve, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja.

    (55)

    Kar zadeva splošne upravne naloge Skupnega podjetja, bi morale biti glasovalne pravice sodelujočih držav enakomerno porazdeljene med njimi. Kar zadeva naloge, povezane z oblikovanjem dela programa dela v zvezi s pridobitvijo superračunalnikov in kvantnih računalnikov, izbiro gostiteljskega subjekta, dejavnostmi na področju združitve in povezljivosti ter raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi Skupnega podjetja, bi morale glasovalne pravice sodelujočih držav, ki so države članice, temeljiti na načelu kvalificirane večine. Sodelujoče države, ki so tretje države, pridružene Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope, bi morale imeti tudi glasovalne pravice za zadevne dejavnosti, ki so podprte s proračunskimi sredstvi vsakega od teh programov. Za naloge, ki ustrezajo nabavi in upravljanju superračunalnikov in kvantnih računalnikov, bi morale imeti glasovalne pravice samo sodelujoče države in Unija, ki prispevajo sredstva za te naloge.

    (56)

    Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ustreznimi pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Pravila, ki se uporabljajo za začetek postopka javnega naročanja Skupnega podjetja, bi morala biti določena v njegovih finančnih pravilih.

    (57)

    Skupno podjetje bi moralo za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega ekosistema evropskega visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva priznane odličnosti po vsej Evropi ustrezno uporabljati instrumente javnega naročanja in nepovratnih sredstev, vključno s skupnim javnim naročanjem, predkomercialnim javnim naročanjem in javnim naročanjem inovativnih rešitev. Namen tega je vzpostavitev povezav med tehnologijami, ki se razvijajo predvsem v Uniji, sooblikovanjem z uporabniki in pridobivanjem najnovejših superračunalniških in kvantno računalniških sistemov svetovnega razreda.

    (58)

    Pri oceni splošnega učinka Skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati naložbe zasebnih članov v posredne ukrepe kot prispevke v naravi, sestavljene iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju ukrepov, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja, sodelujočih držav in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom. Pri oceni splošnega učinka Skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati naložbe zasebnih članov v druge ukrepe kot prispevke v naravi, sestavljene iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju ukrepov, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja, sodelujočih držav in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom.

    (59)

    Da bi se ohranili enaki konkurenčni pogoji za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, bi moralo biti financiranje iz programov Unije v skladu z načeli državne pomoči, da bi se zagotovila učinkovita poraba javnih sredstev in preprečila izkrivljanja trga, kot so izrivanje zasebnega financiranja, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur, ohranjanje neučinkovitih podjetij ali ustvarjanje kulture, odvisne od subvencij.

    (60)

    Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje, bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2021/695. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje na podlagi ustreznih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati dosledno uporabo teh pravil. Da bi sodelujoče države zagotovile ustrezno sofinanciranje posrednih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) 2021/695, bi si morale prizadevati za prispevanje zneska, ki bi bil vsaj enak povračilu Skupnega podjetja za upravičene stroške, ki nastanejo upravičencem pri izvajanju ukrepov. V ta namen bi moral upravni odbor v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/695določiti najvišje stopnje financiranja, določene v letnem programu dela Skupnega podjetja.

    (61)

    Za zagotovitev ustreznega ravnotežja pri sodelovanju deležnikov v ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje, je potrebno odstopanje od člena 34 Uredbe (EU) 2021/695, tako da bo mogoče v vseh sodelujočih državah in pri vseh upravičencih enako razlikovati med stopnjami povračil glede na vrsto udeležencev, in sicer MSP, in vrsto ukrepa. Za dejavnosti, financirane iz programa Digitalna Evropa, bi moralo Skupno podjetje dopustiti, da se za vse udeležence iz vseh sodelujočih držav enako uporabljajo stopnje povračil glede na vrsto udeleženca, in sicer MSP, in vrsto ukrepa.

    (62)

    Zagotavljanje finančne podpore za dejavnosti iz programa Digitalna Evropa bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2021/694. Zlasti kar zadeva tajne informacije, bi morali biti ukrepi, financirani iz programa Digitalna Evropa, v skladu s členom 12(1) navedene uredbe.

    (63)

    Zagotavljanje finančne podpore za dejavnosti iz Instrumenta za povezovanje Evrope bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2021/1153.

    (64)

    Upravičenci iz tretjih držav, ki so pridružene Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope in so sodelujoče države, bi morali biti upravičeni do sodelovanja v ukrepih samo, kadar je sodelujoča država tretja država, pridružena k enemu ali več programom, povezanih z zadevnim ukrepom.

    (65)

    Finančne interese Unije in drugih članov Skupnega podjetja bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov varovati s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uporabo upravnih in denarnih kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046.

    (66)

    Skupno podjetje bi moralo delovati odprto in pregledno ter pravočasno zagotavljati vse ustrezne informacije ter promovirati svoje dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij širši javnosti. Poslovnik organov Skupnega podjetja bi moral biti javno dostopen.

    (67)

    Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju.

    (68)

    Notranji revizor Komisije bi moral imeti v zvezi s Skupnim podjetjem enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

    (69)

    Komisija, Skupno podjetje, Računsko sodišče, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi morali imeti dostop do vseh potrebnih informacij in prostorov za izvajanje revizij in preiskav v zvezi z nepovratnimi sredstvi, pogodbami in sporazumi, ki jih podpiše Skupno podjetje.

    (70)

    V vseh razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb iz te uredbe bi bilo treba upoštevati trajanje Obzorja Evropa, programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Postopki javnega naročanja za pridobitev superračunalnikov in kvantnih računalnikov Skupnega podjetja bi morali biti v skladu z veljavnimi določbami programa Digitalna Evropa. V ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z razpoložljivostjo preostalega proračuna, ki izhaja iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi moralo imeti Skupno podjetje do 31. decembra 2028 možnost, da objavlja razpise za zbiranje predlogov ali razpise za zbiranje ponudb.

    (71)

    Komisija bi morala vmesno in končno oceno Skupnega podjetja opraviti ob pomoči neodvisnih strokovnjakov. Zaradi preglednosti bi moralo biti poročilo ustreznih neodvisnih strokovnjakov javno dostopno v skladu z veljavnimi pravili.

    (72)

    Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, razvoja dejavnosti za krepitev in razširitev zmogljivosti superračunalništva, združenosti, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja, pridobitve superračunalnikov svetovnega razreda ter dostopa do storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v Uniji, ki bi jih izvajalo Skupno podjetje, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ti cilji zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja, ohranitve kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnega financiranja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Ustanovitev

    1.   Za izvajanje pobude za evropsko visokozmogljivostno računalništvo se za obdobje do 31. decembra 2033 ustanovi Skupno podjetje v smislu člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo oziroma Skupno podjetje).

    2.   Zaradi upoštevanja trajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ter Obzorja Evropa, programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope se razpisi za zbiranje predlogov in razpisi za zbiranje ponudb v okviru te uredbe objavijo do 31. decembra 2027. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko razpisi za zbiranje predlogov ali razpisi za zbiranje ponudb objavijo do 31. decembra 2028.

    3.   Skupno podjetje je pravna oseba. V vsaki od držav članic ima najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja te države članice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

    4.   Sedež Skupnega podjetja je v Luxembourgu.

    5.   Statut Skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: Statut) je določen v Prilogi.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „sprejemljivostni test“ pomeni test, ki se izvede za ugotavljanje, ali superračunalnik EuroHPC izpolnjuje zahteve iz specifikacije za sistem;

    (2)

    „čas dostopa“ pomeni čas uporabe superračunalnika, ki se da na voljo uporabniku ali skupini uporabnikov za izvajanje njihovih računalniških programov;

    (3)

    „povezani subjekt“ pomeni vsak pravni subjekt, kakor je opredeljen v členu 187(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;

    (4)

    „ center odličnosti na področju visokozmogljivostnega računalništva“ pomeni projekt sodelovanja, izbran na podlagi odprtega in konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov, za spodbujanje uporabe prihodnjih izjemno visokih računalniških zmogljivosti, ki uporabniškim skupnostim omogoča, da v sodelovanju z drugimi deležniki visokozmogljivostnega računalništva razširijo obstoječe vzporedne kode na zmogljivosti na eksaravni in zmogljivosti v izjemnem obsegu;

    (5)

    „sooblikovanje“ pomeni skupni pristop med dobavitelji tehnologije in uporabniki, ki sodelujejo v ponavljajočem se postopku načrtovanja za razvoj novih tehnologij, aplikacij in sistemov;

    (6)

    „nasprotje interesov“ pomeni situacijo, ki vključuje finančnega akterja ali drugo osebo iz člena 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;

    (7)

    „subjekt v sestavi“ pomeni subjekt, ki predstavlja zasebnega člana Skupnega podjetja na podlagi statuta posameznega zasebnega člana;

    (8)

    „konzorcij zasebnih partnerjev“ pomeni združenje pravnih subjektov Unije, ki se združijo z namenom, da skupaj s Skupnim podjetjem pridobijo industrijski superračunalnik; en ali več teh zasebnih partnerjev lahko sodelujejo kot zasebni člani Skupnega podjetja;

    (9)

    „superračunalnik EuroHPC“ pomeni vsak računalniški sistem, ki ga ima Skupno podjetje v celoti v lasti ali katerega solastnik je skupaj z drugimi sodelujočimi državami ali konzorcijem zasebnih partnerjev; lahko je klasičen superračunalnik (vrhunski superračunalnik, industrijski superračunalnik ali superračunalnik srednjega razreda), hibridni klasični in kvantni računalnik, kvantni računalnik ali kvantni simulator;

    (10)

    „eksaraven“ pomeni raven zmogljivosti, ki omogoča izvedbo deset na osemnajsto potenco operacij na sekundo (ali en eksaflops);

    (11)

    „vrhunski superračunalnik“ pomeni računalniški sistem svetovnega razreda, razvit z najnaprednejšo tehnologijo, ki je na voljo v določenem trenutku in dosega vsaj eksaraven zmogljivosti ali višjo (tj. post-eksaraven) za aplikacije, ki obravnavajo kompleksnejše težave;

    (12)

    „gostiteljski konzorcij“ pomeni skupino sodelujočih držav ali konzorcij zasebnih partnerjev, ki so se strinjali, da bodo prispevali k pridobitvi in upravljanju superračunalnika EuroHPC, vključno z vsemi organizacijami, ki zastopajo te sodelujoče države;

    (13)

    „gostiteljski subjekt“ pomeni pravni subjekt z zmogljivostmi za gostovanje in upravljanje superračunalnika EuroHPC, katerega sedež je v sodelujoči državi, ki je država članica;

    (14)

    „hiperpovezan“ pomeni komunikacijsko zmogljivost prenosa podatkov s hitrostjo deset na dvanajsto potenco bitov na sekundo (1 terabit na sekundo) ali več;

    (15)

    „industrijski superračunalnik“ pomeni vsaj superračunalnik srednjega razreda, posebej zasnovan v skladu z zahtevami glede varnosti, zaupnosti in celovitosti podatkov za industrijske uporabnike, ki so zahtevnejše kot za znanstveno uporabo;

    (16)

    „prispevki v naravi za posredne ukrepe“, ki se financirajo iz Obzorja Evropa, pomeni prispevke sodelujoče države ali zasebnih članov Skupnega podjetja ali njihovih subjektov v sestavi ali povezanih subjektov, ki so sestavljeni iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju posrednih ukrepov, od katerih se odštejejo prispevki navedenega Skupnega podjetja, sodelujočih držav navedenega Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

    (17)

    „prispevki v naravi za ukrepe“, ki se financirajo iz programa Digitalna Evropa ali Instrumenta za povezovanje Evrope, pomenijo prispevke sodelujoče države ali zasebnih članov Skupnega podjetja ali njihovih subjektov v sestavi ali povezanih subjektov, ki so sestavljeni iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju dejavnosti Skupnega podjetja, od katerih se odštejejo prispevki navedenega Skupnega podjetja, sodelujočih držav navedenega Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

    (18)

    „superračunalnik srednjega razreda“ pomeni superračunalnik svetovnega razreda, katerega raven zmogljivosti je največ za en razred nižja kot pri vrhunskem superračunalniku;

    (19)

    „nacionalni strokovni center za visokozmogljivostno računalništvo“ pomeni pravni subjekt ali konzorcij pravnih oseb s sedežem v sodelujoči državi, pridružen nacionalnemu centru na področju superračunalništva te sodelujoče države, ki uporabnikom iz industrije, vključno z MSP, ter akademskih krogov in javnih uprav na zahtevo zagotavlja dostop do superračunalnikov in najnovejših tehnologij, orodij, aplikacij in storitev visokozmogljivostnega računalništva, ponuja pa tudi strokovnost, znanje in spretnosti, usposabljanje, mreženje in ozaveščanje;

    (20)

    „država opazovalka“ pomeni državo, upravičeno do sodelovanja v ukrepih Skupnega podjetja, ki se financirajo iz Obzorja Evropa ali programa Digitalna Evropa, ki ni sodelujoča država;

    (21)

    „sodelujoča država“ pomeni državo, ki je članica Skupnega podjetja;

    (22)

    „raven zmogljivosti“ pomeni število operacij s plavajočo vejico na sekundo (flops), ki jih lahko izvede superračunalnik;

    (23)

    „zasebni član“ pomeni vsakega člana Skupnega podjetja, ki ni Unija ali sodelujoče države;

    (24)

    „kvantni računalnik“ pomeni računalniško napravo, ki izkorišča zakone kvantne mehanike za reševanje določenih nalog in zato porabi manj računalniških virov kot klasični računalniki;

    (25)

    „kvantni simulator“ pomeni zelo obvladljivo kvantno napravo, ki omogoča pridobitev vpogleda v lastnosti kompleksnih kvantnih sistemov ali reševanje specifičnih računskih težav, kar s klasičnimi računalniki ni mogoče;

    (26)

    „zanesljivost dobavne verige“ superračunalnika EuroHPC pomeni ukrepe, ki jih je treba vključiti v izbiro katerega koli dobavitelja tega superračunalnika, da se zagotovi razpoložljivost sestavnih delov, tehnologij, sistemov in strokovnega znanja, potrebnih za pridobitev in upravljanje tega superračunalnika; to vključuje ukrepe za ublažitev tveganj, povezanih z morebitnimi motnjami v dobavi takih sestavnih delov, tehnologij in sistemov, vključno s spremembami cen, nižjo zmogljivostjo ali alternativnimi viri dobave; zajema celotno življenjsko dobo superračunalnika EuroHPC;

    (27)

    „strateški program za raziskave in inovacije“ pomeni dokument, ki zajema trajanje Obzorja Evropa in v katerem so opredeljene ključne prednostne naloge ter bistvene tehnologije in inovacije, potrebne za doseganje ciljev Skupnega podjetja;

    (28)

    „večletni strateški program“ pomeni dokument, ki določa strategijo za vse dejavnosti Skupnega podjetja;

    (29)

    „superračunalništvo“ pomeni računalništvo na ravneh zmogljivosti, ki zahtevajo obsežno integracijo posameznih računalniških elementov, vključno s kvantnimi sestavnimi deli, za reševanje težav, ki jih standardni računalniški sistemi ne morejo obravnavati;

    (30)

    „skupni stroški lastništva“ superračunalnika EuroHPC pomeni stroške pridobitve, ki se jim prištejejo stroški upravljanja, vključno z vzdrževanjem, dokler se lastništvo superračunalnika ne prenese na gostiteljski subjekt ali proda ali dokler superračunalnik ni razgrajen brez prenosa lastništva;

    (31)

    „program dela“ pomeni dokument iz člena 2, točka 25, Uredbe (EU) 2021/695 ali, kjer je to primerno, dokument, ki deluje tudi kot program dela iz člena 24 Uredbe (EU) 2021/694 ali člena 19 Uredbe (EU) 2021/1153.

    Člen 3

    Poslanstvo in cilji

    1.   Poslanstvo Skupnega podjetja je: v Uniji razvijati, vzpostavljati, razširjati in vzdrževati svetovno vodilen ekosistem združene, varne in hiperpovezane infrastrukture superračunalništva, kvantnega računalništva, storitev in podatkov; podpreti razvoj in uvajanje inovativnih in konkurenčnih superračunalniških sistemov, ki se odzivajo na povpraševanje in potrebe uporabnikov, na podlagi dobavne verige, ki bo zagotovila sestavne dele, tehnologije in znanje, s katerimi se bo omejilo tveganje motenj, ter razvoj širokega nabora aplikacij, optimiziranih za te sisteme, in razširiti uporabo te superračunalniške infrastrukture na veliko število javnih in zasebnih uporabnikov ter podpreti dvojni prehod in razvoj ključnih znanj in spretnosti za evropsko znanost in industrijo.

    2.   Skupno podjetje ima naslednje splošne cilje:

    (a)

    prispevati k izvajanju Uredbe (EU) 2021/695 in zlasti člena 3 Uredbe, zagotavljati znanstveni, gospodarski, okoljski, tehnološki in družbeni vpliv z naložbami Unije v raziskave in inovacije, da bi se okrepila znanstvena in tehnološka podlaga Unije, izpolnile strateške prednostne naloge Unije, prispevalo k uresničevanju ciljev in politik Unije ter prispevati k spopadanju z globalnimi izzivi, vključno s cilji trajnostnega razvoja, ob upoštevanju načel Agende Združenih narodov do leta 2030 in Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (12);

    (b)

    razviti tesno sodelovanje in zagotoviti usklajevanje z drugimi evropskimi partnerstvi, tudi prek skupnih razpisov, ter iskati sinergije z ustreznimi dejavnostmi in programi na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, zlasti s tistimi, ki podpirajo uvajanje inovativnih rešitev, izobraževanje in regionalni razvoj, kjer je to primerno;

    (c)

    v Uniji razvijati, vzpostavljati, razširjati in vzdrževati integrirano in hiperpovezano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo svetovnega razreda, ki se odziva na povpraševanje in potrebe uporabnikov;

    (d)

    združiti hiperpovezano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo ter jo povezati z evropskimi podatkovnimi prostori in ekosistemom v oblaku za zagotavljanje računalniških in podatkovnih storitev širokemu krogu javnih in zasebnih uporabnikov v Evropi;

    (e)

    spodbujati znanstveno odličnost ter podpirati uvajanje in sistematično uporabo rezultatov raziskav in inovacij, pridobljenih v Uniji;

    (f)

    nadalje razvijati in podpirati široko razširjen visoko konkurenčen in inovativen superračunalniški in podatkovni ekosistem v Evropi, ki prispeva k znanstvenemu in digitalnemu vodstvu Unije, sposobne, da avtonomno proizvaja računalniške tehnologije in arhitekture ter jih integrira v vodilne računalniške sisteme in napredne aplikacije, optimizirane za te sisteme;

    (g)

    razširiti uporabo superračunalniških storitev ter razvoj ključnih znanj in spretnosti, potrebnih za evropsko znanost in industrijo.

    3.   Skupno podjetje prispeva k varovanju interesov Unije pri nakupu superračunalnikov in podpori razvoju in uvajanju tehnologij, sistemov in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva. Omogoča pristop sooblikovanja za pridobitev superračunalnikov svetovnega razreda, hkrati pa varuje zanesljivost dobavne verige za kupljene tehnologije in sisteme. Prispeva k strateški avtonomiji Unije, podpira razvoj tehnologij in aplikacij, ki krepijo evropsko dobavno verigo visokozmogljivostnega računalništva, in spodbuja njihovo integracijo v superračunalniške sisteme, ki obravnavajo veliko število znanstvenih, družbenih, okoljskih in industrijskih potreb.

    Člen 4

    Stebri dejavnosti

    1.   Skupno podjetje uresničuje poslanstvo iz člena 3 v skladu z naslednjimi stebri dejavnosti:

    (a)

    upravni steber, ki zajema splošne dejavnosti za delovanje in upravljanje Skupnega podjetja;

    (b)

    infrastrukturni steber, ki vključuje dejavnosti za pridobitev, vzpostavitev, nadgradnjo in upravljanje varne, hiperpovezane infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva ter podatkovne infrastrukture svetovnega razreda, vključno s spodbujanjem uvajanja in sistematično uporabo rezultatov raziskav in inovacij, pridobljenih v Uniji;

    (c)

    steber za združitev superračunalniških storitev, ki zajema vse dejavnosti za zagotavljanje dostopa v celotni Uniji do združenih, varnih superračunalniških in podatkovnih virov in storitev po vsej Evropi za raziskovalno in znanstveno skupnost, industrijo, vključno z MSP, in javni sektor, zlasti v sodelovanju s PRACE in GÉANT; te dejavnosti vključujejo:

    (i)

    podporo medsebojnemu povezovanju virov visokozmogljivostnega računalništva, kvantnega računalništva in podatkovnih virov, ki so v celoti ali delno v lasti Skupnega podjetja ali pa jih sodelujoče države prostovoljno dajo na voljo;

    (ii)

    podporo medsebojnemu povezovanju podatkovnih infrastruktur superračunalništva in kvantnega računalništva s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori Unije in združenimi, varnimi infrastrukturami oblaka in podatkovnimi infrastrukturami;

    (iii)

    podporo razvoju, pridobitvi in upravljanju platforme za nemoteno združitev in varno zagotavljanje storitvene in podatkovne infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva z vzpostavitvijo enotne dostopne točke za vse superračunalniške ali podatkovne storitve, ki jih upravlja Skupno podjetje, pri čemer se vsakemu uporabniku zagotovi ena vstopna točka;

    (d)

    tehnološki steber, ki obravnava ambiciozne raziskovalne in inovacijske dejavnosti za razvoj konkurenčnega in inovativnega superračunalniškega ekosistema svetovnega razreda po vsej Evropi, ki obravnava strojne in programske tehnologije, ter njihovo integracijo v računalniške sisteme, ki zajemajo celotno znanstveno in industrijsko vrednostno verigo, za prispevanje k strateški avtonomiji Unije; usmerjen je tudi v energetsko učinkovite tehnologije visokozmogljivega računalništva, ki prispevajo k okoljski trajnostnosti; te dejavnosti med drugim obravnavajo:

    (i)

    mikroprocesorske komponente z majhno porabo, povezovalne komponente, arhitekturo sistemov in s tem povezane tehnologije, kot so novi algoritmi, programske kode, orodja in okolja;

    (ii)

    nastajajoče računalniške paradigme in njihovo integracijo v vodilne superračunalniške sisteme s pristopom sooblikovanja; te tehnologije so povezane z razvojem, pridobitvijo in uvajanjem vrhunskih superračunalnikov, vključno s kvantnimi računalniki, in infrastruktur;

    (iii)

    tehnologije in sisteme za medsebojno povezovanje in upravljanje klasičnih superračunalniških sistemov z drugimi, pogosto dopolnilnimi računalniškimi tehnologijami, kot so kvantno računalništvo ali druge nastajajoče računalniške tehnologije, ter zagotavljale njihovo učinkovito delovanje;

    (iv)

    nove algoritme in programske tehnologije, ki omogočajo znatno povečanje zmogljivosti;

    (e)

    steber uporabe, ki obravnava dejavnosti za doseganje in ohranjanje evropske odličnosti v ključnih računalniških in podatkovnih aplikacijah ter kode za znanost, industrijo, vključno z MSP, in javni sektor; te dejavnosti bodo med drugim obravnavale:

    (i)

    aplikacije, vključno z novimi algoritmi in razvojem programske opreme, za javne in zasebne uporabnike, ki lahko izkoriščajo vire in zmogljivosti vrhunskih superračunalnikov, in njihovo zbliževanje z naprednimi digitalnimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, visokozmogljivostna podatkovna analiza, tehnologije oblaka itd., s sooblikovanjem, razvojem in optimizacijo obsežnih in nastajajočih vodilnih kod in aplikacij na trgu, ki jih omogoča visokozmogljivostno računalništvo;

    (ii)

    podporo, med drugim, centrom odličnosti na področju visokozmogljivostnega računalništva na področju aplikacij ter obsežnih pilotnih demonstracijskih in preskuševalnih naprav, ki temeljijo na visokozmogljivostnem računalništvu ter so namenjene aplikacijam in naprednim digitalnim storitvam na podlagi velepodatkov v različnih znanstvenih, javnih in industrijskih sektorjih;

    (f)

    steber za razširitev uporabe ter znanja in spretnosti, namenjen razvoju zmogljivosti ter znanj in spretnosti, ki prispevajo k odličnosti na področju superračunalništva, kvantnega računalništva in rabe podatkov, ob upoštevanju sinergij z drugimi programi in instrumenti, zlasti s programom Digitalna Evropa, razširitvi znanstvene in industrijske uporabe superračunalniških virov in podatkovnih aplikacij in spodbujanju industrijskega dostopa in uporabe superračunalniške in podatkovne infrastrukture za inovacije, prilagojene industrijskim potrebam; ter zagotavljanju, da ima Evropa vodilno znanstveno skupnost s temeljitim znanjem in usposobljeno delovno silo za vodilni položaj v znanosti in digitalno preobrazbo industrije in javne uprave, vključno s podporo in povezovanjem nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo in centrov odličnosti na področju visokozmogljivostnega računalništva;

    (g)

    steber za mednarodno sodelovanje, ki v skladu s zunanjepolitičnimi cilji in mednarodnimi zavezami Unije opredeljuje, izvaja in sodeluje pri dejavnostih, ki so pomembne za spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju superračunalništva za reševanje svetovnih znanstvenih in družbenih izzivov, ob hkratnem spodbujanju konkurenčnosti dobave evropskega visokozmogljivostnega računalništva in ekosistema uporabnikov.

    2.   Poleg dejavnosti iz odstavka 1 je mogoče Skupno podjetje pooblastiti za izvajanje dodatnih nalog v primeru kumulativnega, dopolnilnega ali kombiniranega financiranja med programi Unije v skladu z ustreznim delovnim programom Komisije.

    Člen 5

    Finančni prispevek Unije

    1.   Finančni prispevek Unije za Skupno podjetje, vključno z odobritvami EGP, znaša do 3 081 300 000 EUR, vključno z 92 000 000 EUR za upravne stroške, pod pogojem, da je vsaj tako visok tudi prispevek sodelujočih držav, in je porazdeljen, kot sledi:

    (a)

    do 900 000 000 EUR iz Obzorja Evropa;

    (b)

    do 1 981 300 000 EUR iz programa Digitalna Evropa;

    (c)

    do 200 000 000 EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope.

    2.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 se plača iz odobritev iz splošnega proračuna Unije, dodeljenih vsakemu zadevnemu programu.

    3.   Dodatna sredstva Unije, ki dopolnjujejo prispevek iz odstavka 1 tega člena, se lahko dodelijo Skupnemu podjetju za podporo njegovim stebrom dejavnosti iz člena 4, razen tistih iz člena 4(1)(a).

    4.   Prispevki iz programov Unije, ki ustrezajo dodatnim dejavnostim, za katere je bilo Skupno podjetje pooblaščeno v skladu z odstavkom 3, se ne upoštevajo pri izračunu največjega finančnega prispevka Unije.

    5.   Dodatna sredstva Unije, ki dopolnjujejo prispevek iz odstavka 1 tega člena, se lahko dodelijo Skupnemu podjetju iz tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa, programu Digitalna Evropa ali Instrumentu za povezovanje Evrope v skladu z njihovimi posameznimi pridružitvenimi sporazumi. Ta dodatna sredstva Unije ne vplivajo na prispevek sodelujočih držav iz člena 7(1), razen če se sodelujoče države dogovorijo drugače.

    6.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 1(a) tega člena se uporabi za Skupno podjetje za zagotavljanje finančne podpore posrednim ukrepom, kot so opredeljeni v členu 2, točka 43, Uredbe (EU) 2021/695, kar ustreza raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim Skupnega podjetja.

    7.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 1(b) se uporabi za krepitev zmogljivosti po vsej Uniji, vključno s pridobitvijo, nadgradnjo in upravljanjem visokozmogljivostnih računalnikov, kvantnih računalnikov ali kvantnih simulatorjev, združevanje storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva in razširitev njene uporabe ter razvoj naprednih znanj in spretnosti ter usposabljanja.

    8.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 1(c) se uporabi za medsebojno povezovanje visokozmogljivostnih računalniških in podatkovnih virov ter izgradnjo integrirane vseevropske hiperpovezane infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture.

    Člen 6

    Drugi prispevki Unije

    Prispevki iz programov Unije, razen tistih iz člena 5(1), ki so del sofinanciranja Unije za program, ki ga izvaja ena od sodelujočih držav, ki je država članica, se ne upoštevajo pri izračunu najvišjega finančnega prispevka Unije iz člena 5.

    Člen 7

    Prispevki članov razen Unije

    1.   Sodelujoče države prispevajo skupni znesek, ki je sorazmeren z zneskom prispevka Unije iz člena 5(1). Sodelujoče države se med seboj dogovorijo o svojih skupnih prispevkih in o tem, kako jih bodo predložile. To ne vpliva na možnost, da vsaka sodelujoča država določi svoj nacionalni finančni prispevek v skladu s členom 8.

    2.   Zasebni člani Skupnega podjetja zagotovijo ali uredijo, da njihovi subjekti v sestavi in pridruženi subjekti v Skupno podjetje prispevajo vsaj 900 000 000 EUR.

    3.   Prispevki iz odstavkov 1 in 2 tega člena so sestavljeni iz prispevkov, kot je določeno v členu 15 Statuta.

    4.   Prispevke iz člena 15(3)(f) Statuta lahko vsaka sodelujoča država zagotovi upravičencem s sedežem v zadevni sodelujoči državi. Sodelujoče države lahko dopolnijo prispevek Skupnega podjetja v okviru veljavne najvišje stopnje povračila iz člena 34 Uredbe (EU) 2021/695, člena 14 Uredbe (EU) 2021/694 in člena 14 Uredbe (EU) 2021/1153. Taki prispevki ne posegajo v pravila o državni pomoči.

    5.   Člani Skupnega podjetja razen Unije upravnemu odboru vsako leto do 31. januarja sporočijo vrednost prispevkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, plačanih v preteklem proračunskem letu, kot je opredeljeno v členu 15 Statuta.

    6.   Za oceno prispevkov iz člena 15(3)(b) do (f) Statuta se stroški določijo v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva zadevnih subjektov, veljavnimi računovodskimi standardi države, v kateri ima subjekt sedež, ter veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Stroške potrdi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje zadevni subjekt ali revizorski organi sodelujočih držav. V primeru kakršne koli negotovosti v zvezi s potrditvijo lahko Skupno podjetje preveri metodo, po kateri se je ocenila vrednost prispevkov. Če negotovost s tem ni odpravljena, lahko Skupno podjetje revidira metodo ocenjevanja.

    7.   Komisija lahko ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije Skupnemu podjetju ali začne postopek prenehanja delovanja iz člena 23 Statuta v naslednjih primerih:

    (a)

    če Skupno podjetje ne izpolnjuje pogojev za prispevek Unije, ali

    (b)

    če članice razen Unije ali njihovi subjekti v sestavi ali njihovi povezani subjekti ne prispevajo, prispevajo le delno ali ne spoštujejo časovnih okvirov glede prispevkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ali

    (c)

    na podlagi ocenjevanja iz člena 24.

    Odločitev Komisije o prenehanju, sorazmernem zmanjšanju ali začasni ustavitvi finančnega prispevka Unije ne ovira povračila upravičenih stroškov, ki so jih imeli člani razen Unije, preden je bilo Skupno podjetje uradno obveščeno o odločitvi.

    Člen 8

    Upravljanje prispevkov sodelujočih držav

    1.   Vsaka sodelujoča država da okvirno zavezo glede zneska svojih nacionalnih finančnih prispevkov za posredne ukrepe Skupnega podjetja. Taka zaveza je Skupnemu podjetju dana vsako leto pred sprejetjem programa dela.

    Program dela lahko poleg meril iz člena 22 Uredbe (EU) 2021/695, člena 18 Uredbe (EU) 2021/694 ali člena 11 Uredbe (EU) 2021/1153 kot prilogo vključuje tudi merila za upravičenost za sodelovanje nacionalnih pravnih subjektov.

    Vsaka sodelujoča država pooblasti Skupno podjetje za oceno predlogov v skladu s pravili iz Obzorja Evropa.

    Predlogi se izberejo na podlagi prednostnega seznama, ki ga sestavi odbor za ocenjevanje. Upravni odbor lahko odstopa od tega seznama v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v programu dela, da bi zagotovil splošno skladnost pristopa portfelja.

    Vsaka sodelujoča država ima pravico, da na podlagi nacionalnih strateških prednostnih nalog da veto na vse zadeve glede uporabe njihovih nacionalnih finančnih prispevkov Skupnemu podjetju za vložnike s sedežem v zadevnih sodelujočih državah.

    2.   Vsaka sodelujoča država s Skupnim podjetjem sklene en ali več upravnih sporazumov, v katerih je določen mehanizem usklajevanja za plačilo prispevkov vložnikom s sedežem v zadevni sodelujoči državi in poročanje o njih. Taki sporazum zajema časovni načrt, pogoje plačila, poročanje in revizijske zahteve.

    Vsaka sodelujoča država si prizadeva za to, da se pri časovnem načrtu plačil, poročanju in revizijah časovno uskladi s Skupnim podjetjem ter da upravičenost stroškov uskladi s pravili Obzorja Evropa.

    3.   Vsaka sodelujoča država lahko v sporazumu iz odstavka 2 pooblasti Skupno podjetje za izplačilo njenega prispevka upravičencem. Potem ko so predlogi izbrani, sodelujoča država nameni potrebni znesek za plačila. Revizijski organi sodelujoče države lahko pregledajo njihove nacionalne prispevke.

    Člen 9

    Gostiteljski subjekt

    1.   Superračunalniki EuroHPC se nahajajo v sodelujoči državi, ki je država članica. Sodelujoča država, ki že gosti superračunalnik EuroHPC, ki je vrhunski superračunalnik ali superračunalnik srednjega razreda, ni upravičena do sodelovanja pri novem razpisu za prijavo interesa za naslednjo generacijo takih superračunalnikov, preden ne preteče vsaj pet let od datuma izbora po prejšnjem razpisu za prijavo interesa. V primeru pridobitve kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev ali nadgradnje superračunalnika EuroHPC s kvantnimi pospeševalniki se to obdobje skrajša na dve leti.

    2.   Za superračunalnike EuroHPC iz členov 11, 12 in 14 lahko gostiteljski subjekt predstavlja sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij. Gostiteljski subjekt in pristojni organi sodelujoče države ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju v ta namen sklenejo sporazum.

    3.   Skupno podjetje gostiteljski subjekt pooblasti za upravljanje vsakega posameznega superračunalnika EuroHPC, katerega lastnik ali solastnik je Skupno podjetje, v skladu s členi 11, 12 in 14.

    4.   Gostiteljski subjekti iz odstavka 2 tega člena se izberejo v skladu z odstavkom 5 tega člena in finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 19.

    5.   Upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa izbere gostiteljski subjekt iz odstavka 2 tega člena in ustrezno sodelujočo državo, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, oziroma ustrezni gostiteljski konzorcij s poštenim in preglednim postopkom, ki med drugim temelji na naslednjih merilih:

    (a)

    skladnosti s splošnimi sistemskimi specifikacijami, opredeljenimi v razpisu za prijavo interesa;

    (b)

    skupnih stroških lastništva superračunalnika EuroHPC, vključno z natančno oceno in metodo preverjanja obratovalnih stroškov tega superračunalnika v njegovi življenjski dobi;

    (c)

    izkušnjah gostiteljskega subjekta z namestitvijo in upravljanjem podobnih sistemov;

    (d)

    kakovosti fizične in informacijskotehnološke infrastrukture gostiteljskega subjekta, njeni varnosti in povezljivosti s preostalim delom Unije;

    (e)

    kakovosti storitev za uporabnike, in sicer zmožnosti izpolnjevanja zahtev iz sporazuma o ravni storitve, zagotovljenega skupaj z drugimi dokumenti v izbirnem postopku;

    (f)

    predložitvi ustreznega dokazila o zavezi države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali pristojnih organov sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, da bodo krili delež skupnih stroškov lastništva superračunalnika EuroHPC, ki se ne krijejo s prispevkom Unije iz člena 5 ali kakršnimi koli drugimi prispevki Unije iz člena 6, dokler ne bo Skupno podjetje njegovo lastništvo preneslo na navedeni gostiteljski subjekt ali, če do prenosa lastništva ne pride, dokler ne bo superračunalnik prodan ali razgrajen.

    6.   V primeru industrijskih superračunalnikov EuroHPC iz člena 13 gostiteljski subjekt sklene sporazum s konzorcijem zasebnih partnerjev za pripravo na pridobitev in za upravljanje takih superračunalnikov ali particij superračunalnikov EuroHPC.

    Pri gostitvi industrijskega superračunalnika se upošteva naslednje pogoje:

    (a)

    Skupno podjetje gostiteljski subjekt pooblasti za upravljanje vsakega industrijskega superračunalnika EuroHPC, katerega solastnik je v skladu s členom 13;

    (b)

    gostiteljski subjekti so izbrani v skladu z odstavkom 5 tega člena in finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 19;

    (c)

    po razpisu za prijavo interesa upravni odbor izbere gostiteljski subjekt in njegov pridruženi konzorcij zasebnih partnerjev s poštenim in preglednim postopkom, ki med drugim temelji na naslednjem:

    (i)

    merilih iz odstavkov 5(a) do (e) tega člena in

    (ii)

    predložitvi ustreznega dokazila o zavezi konzorcija zasebnih partnerjev glede kritja deleža skupnih stroškov lastništva superračunalnika EuroHPC, ki se ne krije s prispevkom Unije iz člena 5 ali kakršnimi koli drugimi prispevki Unije iz člena 6.

    7.   Izbrani gostiteljski subjekt lahko po predhodnem soglasju Komisije povabi dodatne sodelujoče države ali konzorcij zasebnih partnerjev, da se pridružijo gostiteljskemu konzorciju. Finančni prispevek ali prispevek v naravi ali katera koli druga obveznost sodelujočih držav ali zasebnih članov ne vpliva na finančni prispevek Unije in ustrezne lastniške pravice ter delež časa dostopa, dodeljenega Uniji v zvezi s tem superračunalnikom EuroHPC, kot je opredeljeno v členih 11, 12, 13 in 14.

    Člen 10

    Sporazum o gostiteljstvu

    1.   Skupno podjetje pred začetkom postopka pridobitve superračunalnika EuroHPC z vsakim izbranim gostiteljskim subjektom sklene sporazum o gostiteljstvu.

    2.   Sporazum o gostiteljstvu obravnava zlasti naslednje elemente v zvezi s superračunalniki EuroHPC:

    (a)

    pravice in obveznosti v postopku pridobitve superračunalnika, vključno s sprejemljivostnimi testi superračunalnika;

    (b)

    pogoje glede odgovornosti za upravljanje superračunalnika;

    (c)

    kakovost storitev za uporabnike med upravljanjem superračunalnika, kakor je določena v sporazumu o ravni storitve;

    (d)

    načrte v zvezi z energetsko učinkovitostjo in okoljsko trajnostjo superračunalnika;

    (e)

    pogoje dostopa do deleža časa dostopa Unije do superračunalnika, kot jih v skladu s členom 17 določi upravni odbor;

    (f)

    načine obračunavanja časa dostopa;

    (g)

    delež skupnih stroškov lastništva, za katerega se gostiteljski subjekt dogovori, da ga krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju;

    (h)

    pogoje za prenos lastništva iz členov 11(5), 12(7), 13(6) in 14(6), vključno z določbami za izračun njihove preostale vrednosti in za njihovo razgradnjo v primeru superračunalnikov EuroHPC;

    (i)

    obveznost gostiteljskega subjekta, da zagotovi dostop do superračunalnikov EuroHPC ter hkrati zagotovi varnost superračunalnikov, varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, varstvo zasebnosti elektronskih komunikacij v skladu z Direktivo 2002/58/ES, varstvo poslovnih skrivnosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/943 in varstvo zaupnosti drugih podatkov, zajetih v obveznosti varovanja poslovne skrivnosti;

    (j)

    obveznost gostiteljskega subjekta, da vzpostavi certificiran revizijski postopek, ki zajema stroške upravljanja superračunalnika EuroHPC in čase dostopa uporabnikov;

    (k)

    obveznost gostiteljskega subjekta, da upravnemu odboru do 31. januarja vsako leto predloži revizijsko poročilo in podatke o uporabi časa dostopa iz prejšnjega proračunskega leta;

    (l)

    posebne pogoje, ki veljajo, ko gostiteljski subjekt upravlja superračunalnik EuroHPC za industrijsko uporabo.

    3.   Sporazum o gostiteljstvu ureja pravo Unije, ki ga v zvezi z vsemi zadevami, ki jih ne zajemajo ta uredba ali drug pravni akt Unije, dopolnjuje pravo države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež.

    4.   Sporazum o gostiteljstvu vsebuje arbitražno klavzulo v smislu člena 272 PDEU, ki Sodišču Evropske unije podeljuje pristojnost za vse zadeve, ki jih zajema sporazum o gostovanju.

    5.   Po sklenitvi sporazuma o gostiteljstvu in brez poseganja v odstavek 2 tega člena Skupno podjetje ob podpori izbranega gostiteljskega subjekta začne postopke za pridobitev superračunalnika EuroHPC v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 19.

    6.   V primeru superračunalnikov srednjega razreda Skupno podjetje ali gostiteljski subjekt po sklenitvi sporazuma o gostiteljstvu v imenu obeh pogodbenic začne postopke za pridobitev superračunalnika EuroHPC v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 19.

    Člen 11

    Pridobitev in lastništvo vrhunskih superračunalnikov

    1.   Skupno podjetje pridobi vrhunske superračunalnike in je njihov lastnik.

    2.   Finančni prispevek Unije iz člena 5(1) krije do 50 % stroškov pridobitve in do 50 % stroškov upravljanja vrhunskih superračunalnikov.

    Preostale skupne stroške lastništva vrhunskih superračunalnikov krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, kar se po potrebi dopolni s prispevki iz člena 6.

    3.   Dobavitelj vrhunskega superračunalnika se izbere na podlagi razpisnih zahtev, pri katerih se upoštevajo uporabniške zahteve in splošne specifikacije sistema, ki jih predloži izbrani gostiteljski subjekt v svoji prijavi na razpis za prijavo interesa. Pri izboru se upošteva tudi zanesljivost dobavne verige.

    4.   Skupno podjetje lahko kot prvi uporabnik pridobi vrhunske superračunalnike, v katere so integrirane konkurenčne tehnologije, ki se odzivajo na povpraševanje in potrebe uporabnikov ter so razvite predvsem v Uniji.

    5.   Če je to ustrezno utemeljeno iz varnostih razlogov, lahko upravni odbor v programu dela odloči, da sodelovanje dobaviteljev pri pridobitvi vrhunskih superračunalnikov pogoji v skladu s členom 12(6) Uredbe (EU) 2021/694 ali da zaradi varnostnih razlogov ali ukrepov, ki so neposredno povezani s strateško avtonomijo Unije, omeji sodelovanje dobaviteljev v skladu s členom 18(4) navedene uredbe.

    6.   Brez poseganja v prenehanje delovanja Skupnega podjetja iz člena 23(4) Statuta se lahko lastništvo vrhunskega superračunalnika najhitreje pet let po tem, ko vrhunski superračunalnik, nameščen pri gostiteljskem subjektu, uspešno prestane sprejemljivostni test, ki ga izvede Skupno podjetje, na podlagi odločitve upravnega odbora in v skladu s sporazumom o gostiteljstvu prenese na zadevni gostiteljski subjekt, proda drugemu subjektu ali razgradi. V primeru prenosa lastništva vrhunskega superračunalnika gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika, katerega lastništvo se prenese. Če ne pride do prenosa lastništva na gostiteljski subjekt, vendar se sprejme odločitev o razgradnji, zadevne stroške enakovredno krijeta Skupno podjetje in gostiteljski subjekt. Skupno podjetje ni odgovorno za stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva vrhunskega superračunalnika ali po njegovi prodaji ali razgradnji.

    Člen 12

    Pridobitev in lastništvo kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev

    1.   Skupno podjetje pridobi kvantne računalnike in kvantne simulatorje, ki bi lahko bili razvrščeni v rangu od pilotnih in eksperimentalnih sistemov do prototipov in operativnih sistemov kot samostojne naprave ali naprave, združene z vrhunskimi ali visokozmogljivostnimi računalniškimi napravami srednjega razreda ter dostopne v oblaku, in je njihov lastnik.

    2.   Finančni prispevek Unije iz člena 5(1) krije do 50 % stroškov pridobitve ter do 50 % stroškov upravljanja kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev.

    Preostale skupne stroške lastništva kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, kar se po potrebi dopolni s prispevki iz člena 6.

    3.   Dobavitelj kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev se izbere na podlagi razpisnih zahtev, pri katerih se upoštevajo uporabniške zahteve in splošne specifikacije sistema, ki jih predloži izbrani gostiteljski subjekt v svoji prijavi na razpis za prijavo interesa. Pri izboru se upošteva tudi zanesljivost dobavne verige.

    4.   Skupno podjetje lahko kot prvi uporabnik pridobi kvantne računalnike in kvantne simulatorje, v katere so integrirane tehnologije, ki so razvite predvsem v Uniji.

    5.   Če je to ustrezno utemeljeno iz varnostih razlogov, lahko upravni odbor v programu dela odloči, da sodelovanje dobaviteljev pri pridobitvi kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev pogoji v skladu s členom 12(6) Uredbe (EU) 2021/694 ali da zaradi varnostnih razlogov ali ukrepov, ki so neposredno povezani s strateško avtonomijo Unije, omeji sodelovanje dobaviteljev v skladu s členom 18(4) navedene uredbe.

    6.   Kvantni računalniki in kvantni simulatorji se nahajajo pri gostiteljskem subjektu superračunalnika EuroHPC ali v superračunalniškem centru v Uniji.

    7.   Brez poseganja v prenehanje delovanja Skupnega podjetja iz člena 23(4) Statuta se lahko lastništvo kvantnega računalnika ali kvantnega simulatorja najhitreje štiri leta po tem, ko kvantni računalnik ali kvantni simulator, nameščen pri gostiteljskem subjektu, uspešno prestane sprejemljivostni test, ki ga izvede Skupno podjetje, na podlagi odločitve upravnega odbora in v skladu s sporazumom o gostiteljstvu prenese na navedeni gostiteljski subjekt, proda drugemu subjektu ali razgradi. V primeru prenosa lastništva kvantnega računalnika ali kvantnega simulatorja gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika, katerega lastništvo se prenese. Če ne pride do prenosa lastništva na gostiteljski subjekt, vendar se sprejme odločitev o razgradnji, zadevne stroške enakovredno krijeta Skupno podjetje in gostiteljski subjekt. Skupno podjetje ni odgovorno za stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva kvantnega računalnika ali kvantnega simulatorja ali njegovi prodaji ali razgradnji.

    Člen 13

    Pridobitev in lastništvo industrijskih superračunalnikov EuroHPC

    1.   Skupno podjetje skupaj s konzorcijem zasebnih partnerjev pridobi superračunalnike, ki so najmanj srednjega razreda, ali particije superračunalnikov EuroHPC, namenjene predvsem za industrijo, in je njihov lastnik ali solastnik skupaj s konzorcijem zasebnih partnerjev.

    2.   Finančni prispevek Unije iz člena 5(1) krije do 35 % stroškov pridobitve superračunalnikov EuroHPC ali particij superračunalnikov EuroHPC. Preostale skupne stroške lastništva superračunalnikov EuroHPC ali particij superračunalnikov EuroHPC krije konzorcij zasebnih partnerjev.

    3.   Dobavitelj industrijskega superračunalnika EuroHPC se izbere na podlagi razpisnih zahtev, pri katerih se upoštevajo uporabniške zahteve in splošne specifikacije sistema, ki jih predloži izbrani gostiteljski subjekt v svoji prijavi na razpis za prijavo interesa. Pri izboru se upošteva tudi zanesljivost dobavne verige.

    4.   Če je to ustrezno utemeljeno iz varnostih razlogov, lahko upravni odbor v programu dela odloči, da sodelovanje dobaviteljev pri pridobitvi industrijskih superračunalnikov EuroHPC pogoji v skladu s členom 12(6) Uredbe (EU) 2021/694 ali da zaradi varnostnih razlogov ali ukrepov, ki so neposredno povezani s strateško avtonomijo Unije, omeji sodelovanje dobaviteljev v skladu s členom 18(4) navedene uredbe.

    5.   Gostiteljski subjekt superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC gosti superračunalnike EuroHPC ali particije superračunalnikov EuroHPC za industrijsko uporabo.

    6.   Brez poseganja v prenehanje delovanja Skupnega podjetja iz člena 24(4) Statuta se lahko lastništvo superračunalnika EuroHPC najhitreje štiri leta po tem, ko superračunalnik EuroHPC, nameščen pri gostiteljskem subjektu, uspešno prestane sprejemljivostni test, ki ga izvede Skupno podjetje, na podlagi odločitve upravnega odbora in s soglasjem konzorcija zasebnih partnerjev prenese na konzorcij zasebnih partnerjev, proda drugemu subjektu ali razgradi. V primeru prenosa lastništva superračunalnika EuroHPC konzorcij zasebnih partnerjev Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika EuroHPC, katerega lastništvo se prenese. Če ne pride do prenosa lastništva na konzorcij zasebnih partnerjev, vendar se sprejme odločitev o razgradnji, zadevne stroške krije konzorcij zasebnih partnerjev. Skupno podjetje ni odgovorno za stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika EuroHPC ali njegovi prodaji ali razgradnji.

    Člen 14

    Pridobitev in lastništvo superračunalnikov srednjega razreda

    1.   Skupno podjetje skupaj z javnimi naročniki sodelujoče države, v katerih ima gostiteljski subjekt sedež, ali skupaj z javnimi naročniki sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju pridobi superračunalnike srednjega razreda in je njihov solastnik.

    2.   Finančni prispevek Unije iz člena 5(1) krije do 35 % stroškov pridobitve ter do 35 % obratovalnih stroškov superračunalnikov srednjega razreda. Preostale skupne stroške lastništva superračunalnikov srednjega razreda krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, kar se po potrebi dopolni s prispevki iz člena 6.

    3.   Dobavitelj superračunalnika srednjega razreda se izbere na podlagi razpisnih zahtev, pri katerih se upoštevajo uporabniške zahteve in splošne specifikacije sistema, ki jih predloži izbrani gostiteljski subjekt v svoji prijavi na razpis za prijavo interesa. Pri izboru se upošteva tudi zanesljivost dobavne verige.

    4.   Skupno podjetje lahko kot prvi uporabnik pridobi superračunalnike srednjega razreda, v katere so integrirane konkurenčne tehnologije, ki se odzivajo na povpraševanje in potrebe uporabnikov ter so razvite predvsem v Uniji.

    5.   Če je to ustrezno utemeljeno iz varnostih razlogov, lahko upravni odbor v programu dela odloči, da sodelovanje dobaviteljev pri pridobitvi superračunalnikov srednjega razreda pogoji v skladu s členom 12(6) Uredbe (EU) 2021/694 ali da zaradi varnostnih razlogov ali ukrepov, ki so neposredno povezani s strateško avtonomijo Unije, omeji sodelovanje dobaviteljev v skladu s členom 18(4) navedene uredbe.

    6.   Brez poseganja v prenehanje delovanja Skupnega podjetja iz člena 23(4) Statuta se delež lastništva superračunalnika, katerega lastnik je Skupno podjetje, po popolni amortizaciji superračunalnika prenese na gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika, katerega lastništvo se prenese. Skupno podjetje ni odgovorno za stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika srednjega razreda.

    Člen 15

    Nadgradnja superračunalnikov

    1.   Skupno podjetje lahko objavi razpis za prijavo interesa za nadgradnjo superračunalnikov EuroHPC, katerih lastnik ali solastnik je. Najvišji prispevek EU za tako nadgradnjo ne sme preseči 150 milijonov EUR za obdobje 2021–2027.

    2.   Gostiteljski subjekt je upravičen, da se odzove na ta razpis za prijavo interesa, najhitreje eno leto po datumu izbora gostiteljskega subjekta superračunalnika EuroHPC in najpozneje tri leta po tem datumu. Superračunalnik EuroHPC se lahko nadgradi samo enkrat.

    3.   Gostiteljski subjekt izbere upravni odbor s poštenim in preglednim postopkom, ki med drugim temelji na naslednjih merilih:

    (a)

    utemeljenost nadgradnje;

    (b)

    združljivost s prvotnim superračunalnikom EuroHPC;

    (c)

    povečanje operativne zmogljivosti delovanja superračunalnika EuroHPC;

    (d)

    predložitev ustreznega dokazila o zavezi države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali pristojnih organov sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, da bodo krili delež skupnih stroškov nadgradnje superračunalnika EuroHPC, ki se ne krijejo s prispevkom Unije iz člena 5 ali kakršnimi koli drugimi prispevki Unije iz člena 6, dokler ne bo Skupno podjetje njegovo lastništvo preneslo na navedeni gostiteljski subjekt ali, če do prenosa lastništva ne pride, dokler ne bo superračunalnik prodan ali razgrajen.

    4.   Skupno podjetje skupaj z javnimi naročniki sodelujoče države, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali skupaj z javnimi naročniki sodelujočih držav v izbranem gostiteljskem konzorciju nadgradi superračunalnik in je njegov lastnik pod enakimi pogoji lastništva, kot so veljali za prvotni superračunalnik EuroHPC.

    5.   Finančni prispevek Unije za nadgradnjo krije do 35 % stroškov pridobitve nadgradnje, amortiziranih v pričakovani preostali življenjski dobi prvotnega superračunalnika, ter do 35 % dodatnih obratovalnih stroškov. Skupni stroški nadgradnje ne presegajo 30 % skupnih stroškov pridobitve prvotnega superračunalnika EuroHPC.

    6.   Delež časa dostopa Unije do nadgrajenega superračunalnika EuroHPC se med življenjsko dobo naprave ne spremeni. Če se z nadgradnjo poveča zmogljivost, je dodatni čas dostopa neposredno sorazmeren s prispevkom Unije.

    Člen 16

    Uporaba superračunalnikov EuroHPC

    1.   Brez poseganja v člen 17(9) je uporaba superračunalnikov EuroHPC dovoljena uporabnikom iz javnega in zasebnega sektorja in v prvi vrsti za civilne aplikacije. Razen v primeru industrijskih superračunalnikov EuroHPC je njihova uporaba namenjena predvsem raziskavam in inovacijam, ki spadajo v programe javnega financiranja, aplikacijam v javnem sektorju in zasebnim dejavnostim MSP na področju inovacij, kjer je to primerno.

    2.   Upravni odbor opredeli splošne pogoje dostopa za uporabo superračunalnikov EuroHPC v skladu s členom 17, lahko pa opredeli tudi posebne pogoje dostopa za različne vrste uporabnikov ali aplikacije. Varnost in kakovost storitve sta enaki za vse uporabnike v vsaki kategoriji uporabnikov, razen pri industrijskih superračunalnikih EuroHPC, katerih varnost in kakovost storitve sta skladni z industrijskimi zahtevami, v skladu s členom 13(1).

    3.   Uporabnikom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu Obzorje 2020, se dodeli dostop do deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov, ki jih je pridobilo Skupno podjetje EuroHPC, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2018/1488.

    4.   Uporabnikom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu Digitalna Evropa ali Obzorju Evropa, se dodeli delež časa dostopa Unije do superračunalnikov EuroHPC, pridobljen po letu 2020.

    5.   Upravni odbor se v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju interesov Unije lahko odloči, da subjektom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v kateri koli tretji državi, in mednarodnim organizacijam dodeli čas dostopa do superračunalnikov EuroHPC.

    Člen 17

    Dodelitev časa dostopa Unije do superračunalnikov EuroHPC

    1.   Delež časa dostopa Unije do vsakega vrhunskega in kvantnega superračunalnika EuroHPC je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 5(1) k skupnim stroškom lastništva superračunalnika EuroHPC in tako ne presega 50 % celotnega časa dostopa do superračunalnika EuroHPC.

    2.   Delež časa dostopa Unije do vsakega superračunalnika EuroHPC srednjega razreda je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 5(1) k stroškom pridobitve in upravljanja superračunalnika in ne presega 35 % celotnega časa dostopa do superračunalnika.

    3.   Delež časa dostopa Unije do vsakega industrijskega superračunalnika EuroHPC je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 5(1) k stroškom pridobitve superračunalnika in ne presega 35 % celotnega časa dostopa do superračunalnika.

    4.   Vsaki sodelujoči državi, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali vsaki sodelujoči državi v gostiteljskem konzorciju se dodeli preostali čas dostopa do vsakega superračunalnika EuroHPC. V primeru gostiteljskega konzorcija se sodelujoče države medsebojno dogovorijo o razdelitvi časa dostopa do superračunalnika.

    5.   Upravni odbor za superračunalnike EuroHPC določi pravice dostopa do deleža časa dostopa Unije.

    6.   Uporaba deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov EuroHPC je za uporabnike iz javnega sektorja iz člena 16(4) brezplačna. Prav tako je brezplačna za industrijske uporabnike pri uporabah za dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se financirajo iz Obzorja Evropa ali programa Digitalna Evropa, ter za industrijske uporabnike, katerim je bil v okviru Obzorja Evropa ali programa Digitalna Evropa podeljen pečat odličnosti, kadar je ustrezno pa tudi za zasebne dejavnosti MSP na področju inovacij. Vodilno načelo je, da dodelitev časa dostopa za take dejavnosti temelji na poštenem in preglednem postopku strokovnega pregleda, ki ga določi upravni odbor na podlagi stalno odprtih razpisov za prijavo interesa, ki jih objavi Skupno podjetje.

    7.   Razen uporabnikov MSP, ki se ukvarjajo z zasebnimi dejavnostmi na področju inovacij, drugi uporabniki sprejmejo odprt znanstveni pristop k širjenju znanja, pridobljenega z dostopom do superračunalnikov Skupnega podjetja, v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2021/695. Upravni odbor nadalje opredeli veljavna pravila na področju odprte znanosti.

    8.   Upravni odbor opredeli posebna pravila za pogoje dostopa, ki odstopajo od vodilnih načel iz odstavka 6. Ta se nanašajo na dodelitev časa dostopa za projekte in dejavnosti, ki štejejo za strateške za Unijo.

    9.   Na zahtevo Unije izvršni direktor odobri neposreden dostop do superračunalnikov EuroHPC za pobude, za katere Unija meni, da so bistvene za zagotavljanje zdravstvenih, podnebnih ali drugih ključnih nujnih podpornih storitev za javno dobro, v izrednih razmerah in razmerah kriznega upravljanja ali v primerih, ki se zdijo Uniji bistvenega pomena za njeno varnost in obrambo. Načini in pogoji za izvajanje takega dostopa se opredelijo v pogojih dostopa, ki jih sprejme upravni odbor.

    10.   Upravni odbor določi pogoje, ki veljajo za industrijsko uporabo, da zagotovi dostop do deleža časa dostopa Unije do varnega visokozmogljivega računalništva in podatkovnih virov za aplikacije, ki niso opredeljene v odstavku 6.

    11.   Upravni odbor redno spremlja delež časa dostopa Unije, dodeljen po sodelujočih državah in kategorijah uporabnikov, vključno za komercialne namene. Med drugim lahko odloči, da:

    (a)

    znova prilagodi čase dostopa po kategorijah dejavnosti ali uporabnikov, da bi optimiziral uporabo zmogljivosti superračunalnikov EuroHPC;

    (b)

    predlaga dodatne podporne ukrepe za zagotovitev poštenih priložnosti za dostop uporabnikov, ki bi si prizadevali izboljšati svojo raven znanj in spretnosti ter strokovnega znanja na področju sistemov visokozmogljivostnega računalništva.

    Člen 18

    Čas dostopa Unije do superračunalnikov EuroHPC za komercialne namene

    1.   Za vse industrijske uporabnike se za delež časa dostopa Unije za komercialne namene uporabljajo posebni pogoji. Ta storitev za komercialno uporabo je plačljiva glede na uporabo in na podlagi tržnih cen. Višino pristojbine določi upravni odbor.

    2.   Pristojbine, ki se zaračunajo za komercialno uporabo deleža časa dostopa Unije, pomenijo prihodek v proračun Skupnega podjetja in se uporabijo za kritje operativnih stroškov Skupnega podjetja.

    3.   Čas dostopa, dodeljen za komercialne storitve, ne presega 20 % celotnega časa dostopa Unije do vsakega superračunalnika EuroHPC. Upravni odbor odloča o dodelitvi časa dostopa Unije za uporabnike komercialnih storitev ob upoštevanju rezultatov spremljanja iz člena 17(11).

    4.   Kakovost komercialnih storitev je enaka za vse uporabnike.

    Člen 19

    Finančna pravila

    1.   Skupno podjetje sprejme svoja posebna finančna pravila v skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

    2.   Finančna pravila so objavljena na spletišču Skupnega podjetja.

    Člen 20

    Osebje

    1.   Za osebje Skupnega podjetja se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogoji za zaposlitev), določeni z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (13), ter pravila, ki so jih institucije Unije skupaj sprejele za uporabo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.

    2.   Upravni odbor v zvezi z osebjem Skupnega podjetja izvaja pooblastila, ki so s Kadrovskimi predpisi podeljena organu za imenovanja, s Pogoji za zaposlitev pa organu, pristojnemu za sklepanje pogodb (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja).

    3.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev, s katero na izvršnega direktorja prenese ustrezna pooblastila organa za imenovanja in opredeli pogoje, v skladu s katerimi se lahko navedeni prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos navedenih pooblastil.

    4.   Upravni odbor se lahko zaradi izjemnih okoliščin odloči začasno prekiniti prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in vsa nadaljnja pooblastila, ki jih je ta prenesel naprej. V takih primerih upravni odbor pooblastila organa za imenovanja izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja Skupnega podjetja, razen izvršnega direktorja.

    5.   Upravni odbor sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

    6.   Kadrovski viri se določijo v kadrovskem načrtu Skupnega podjetja, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest po funkcionalni skupini in plačnem razredu ter število pogodbenih uslužbencev, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, in sicer v skladu z letnim proračunom Skupnega podjetja.

    7.   Osebje Skupnega podjetja vključuje začasne uslužbence in pogodbene uslužbence.

    8.   Vse stroške v zvezi z osebjem nosi Skupno podjetje.

    Člen 21

    Napoteni nacionalni strokovnjaki in pripravniki

    1.   Skupno podjetje lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in pripravnike, ki niso zaposleni v Skupnem podjetju. Število napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, se prišteje k podatkom o kadrovskih virih iz člena 20(6) v skladu z letnim proračunom.

    2.   Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Skupno podjetje in uporabi pripravnikov.

    Člen 22

    Privilegiji in imunitete

    Za Skupno podjetje in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

    Člen 23

    Odgovornost Skupnega podjetja

    1.   Pogodbeno odgovornost Skupnega podjetja urejajo ustrezne pogodbene določbe in pravo, ki se uporablja za zadevni sporazum, sklep ali pogodbo.

    2.   V primeru nepogodbene odgovornosti Skupno podjetje v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki so jo njegovi uslužbenci povzročili pri opravljanju svojih dolžnosti.

    3.   Vsako plačilo Skupnega podjetja v zvezi z odgovornostjo iz odstavkov 1 in 2 ter stroški in izdatki, ki nastanejo v zvezi s tem, se štejejo za odhodke Skupnega podjetja in se krijejo iz njegovih sredstev.

    4.   Skupno podjetje je izključno odgovorno za izpolnjevanje svojih obveznosti.

    5.   Skupno podjetje ne odgovarja za škodo, ki izhaja iz dejanj gostiteljskega subjekta v zvezi z njegovim upravljanjem superračunalnikov, ki jih ima Skupno podjetje EuroHPC v lasti.

    Člen 24

    Spremljanje in ocenjevanje

    1.   Dejavnosti Skupnega podjetja se stalno spremljajo in redno pregledujejo v skladu z njegovimi finančnimi pravili, da bi se zagotovili največji učinek in odličnost ter čim bolj uspešna in učinkovita uporaba sredstev. Rezultati spremljanja in rednih pregledov se upoštevajo pri spremljanju evropskih partnerstev in ocenjevanju Skupnega podjetja v okviru ocenjevanja Obzorja Evropa iz členov 50 in 52 Uredbe (EU) 2021/695.

    2.   Skupno podjetje organizira stalno spremljanje svojih upravljavskih in izvedbenih dejavnosti in redne preglede izidov, rezultatov in učinkov projektov, izvedenih v skladu s členom 50 in Prilogo III k Uredbi (EU) 2021/695.

    3.   Ocene dejavnosti skupnih podjetij se izvedejo pravočasno, da se lahko upoštevajo v vmesni oceni in končni oceni Obzorja Evropa in povezanem postopku odločanja, kot je določeno v členu 52 Uredbe (EU) 2021/695.

    4.   Komisija izvede vmesno in končno oceno Skupnega podjetja kot del ocen Obzorja Evropa iz člena 52 Uredbe (EU) 2021/695. Vmesna ocena se izvede ob pomoči neodvisnih strokovnjakov na podlagi preglednega postopka, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Obzorja Evropa, vendar najpozneje štiri leta po začetku izvajanja Obzorja Evropa. V ocenah se preuči, kako Skupno podjetje izpolnjuje svoje poslanstvo v skladu s svojimi gospodarskimi, tehnološkimi, znanstvenimi, družbenimi in političnimi cilji, vključno s cilji, povezanimi s podnebjem, ter ocenijo uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost za Unijo glede njegovih dejavnosti v okviru Obzorja Evropa, njegovih sinergij in dopolnjevanja z ustreznimi evropskimi, nacionalnimi in, kjer je to primerno, regionalnimi pobudami, vključno s sinergijami z drugimi deli Obzorja Evropa, kot so poslanstva, grozdi ali tematski ali posebni programi. V ocenah se upoštevajo mnenja deležnikov na evropski in nacionalni ravni, po potrebi pa je preučen tudi dolgoročen znanstveni, družbeni, gospodarski in za politiko pomemben vpliv Skupnega podjetja. Poleg tega je preučen najučinkovitejši način izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep, pa tudi ustreznost in skladnost morebitnega podaljšanja delovanja Skupnega podjetja glede na splošno področje evropskih partnerstev in njegove prednostne naloge politik

    5.   Komisija lahko na podlagi ugotovitev vmesne ocene iz odstavka 4 tega člena ukrepa v skladu s členom 7(7) ali sprejme kakršen koli drug ustrezen ukrep.

    6.   Komisija lahko ob pomoči zunanjih neodvisnih strokovnjakov, izbranih po preglednem postopku, opravi nadaljnja ocenjevanja tem strateškega pomena, da preuči napredek Skupnega podjetja pri zastavljenih ciljih, ter opredeli dejavnike, ki prispevajo k izvajanju dejavnosti, in dobre prakse. Z izvedbo teh nadaljnjih ocen v celoti upošteva upravni učinek na Skupno podjetje.

    7.   Skupno podjetje izvaja redne preglede svojih dejavnosti, da zagotovi informacije za vmesno oceno in končno oceno Skupnega podjetja v okviru ocenjevanja Obzorja Evropa, kot je določeno v členu 52 Uredbe (EU) 2021/695.

    8.   Redni pregledi in ocene zagotavljajo informacije za prenehanje delovanja ali morebitno podaljšanje Skupnega podjetja v skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) 2021/695. Komisija v šestih mesecih po prenehanju delovanja Skupnega podjetja, vendar najpozneje v dveh letih po začetku postopka za prenehanje delovanja iz člena 24 Statuta, izvede končno oceno Skupnega podjetja. Rezultati navedene končne ocene se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

    9.   Komisija rezultate ocen Skupnega podjetja, ki vključujejo ugotovitve ocene in opažanja Komisije, objavi ter sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij kot del ocen Obzorja Evropa iz člena 52 Uredbe (EU) 2021/695.

    Člen 25

    Pristojnost Sodišča Evropske unije in pravo, ki se uporablja

    1.   Sodišče Evropske unije je pristojno:

    (a)

    na podlagi arbitražnih klavzul iz sporazumov ali pogodb, ki jih sklene Skupno podjetje, ali njegovih sklepov;

    (b)

    za spore v zvezi s povrnitvijo škode, ki jo povzroči osebje Skupnega podjetja pri opravljanju svojih nalog;

    (c)

    za vse spore med Skupnim podjetjem in njegovim osebjem v okvirih in pod pogoji iz Kadrovskih predpisov ali Pogojev za zaposlitev.

    2.   Za vse zadeve, ki jih ta uredba ali drugi pravni akti Unije ne zajemajo, se uporablja pravo države članice, v kateri je sedež Skupnega podjetja.

    Člen 26

    Pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic

    Odločitve Skupnega podjetja pri izvajanju te uredbe so lahko predmet pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

    Člen 27

    Naknadne revizije

    1.   Naknadne revizije odhodkov za ukrepe, ki se financirajo iz proračuna Obzorja Evropa, se izvedejo v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/695kot del posrednih ukrepov Obzorja Evropa, zlasti v skladu s revizijsko strategijo iz člena 53(2) navedene uredbe.

    2.   Skupno podjetje v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/694opravi naknadne revizije odhodkov za dejavnosti, financirane iz proračuna programa Digitalna Evropa.

    3.   Skupno podjetje v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/1153 v okviru ukrepov Instrumenta za povezovanje Evrope opravi naknadne revizije odhodkov za dejavnosti, financirane iz proračuna Instrumenta za povezovanje Evrope.

    Člen 28

    Zaščita finančnih interesov članov

    1.   Skupno podjetje osebju Komisije in drugim osebam, ki jih pooblasti zadevno skupno podjetje ali Komisija, ter Računskemu sodišču oziroma za namene revizije iz člena 8(3) revizijskim organom sodelujočih držav odobri dostop do svojih lokacij in prostorov ter vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki so potrebne za izvedbo revizij.

    2.   OLAF in EJT lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (14) in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) opravita preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovila, ali je v povezavi s sporazumom, sklepom ali pogodbo, ki se financira na podlagi te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

    3.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 tega člena sporazumi, sklepi in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, s katerimi so Komisija, zadevno Skupno podjetje, Računsko sodišče, EJT in OLAF ter za namene revizije iz člena 8(3) revizijski organi sodelujočih držav izrecno pooblaščeni za izvajanje takih revizij, pregledov na kraju samem in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi.

    4.   Skupno podjetje z izvajanjem ali naročanjem ustreznega notranjega in zunanjega nadzora zagotovi, da so finančni interesi njegovih članov ustrezno zaščiteni.

    5.   Skupno podjetje pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (16). Sprejme pa tudi potrebne ukrepe, s katerimi se omogočijo notranje preiskave, ki jih opravlja OLAF.

    Člen 29

    Zaupnost

    Skupno podjetje zagotovi varstvo občutljivih informacij, katerih razkritje bi lahko ogrozilo interese njegovih članov ali udeležencev dejavnosti Skupnega podjetja.

    Člen 30

    Preglednost

    Za dokumente, ki jih hrani Skupno podjetje, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

    Člen 31

    Obdelava osebnih podatkov

    Kadar izvajanje te uredbe zahteva obdelavo osebnih podatkov, bo ta obdelava izvedena v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

    Člen 32

    Dostop do rezultatov in informacij o predlogih

    1.   Skupno podjetje institucijam , organom, uradom ali agencijam Unije ter organom sodelujočih držav omogoči dostop do vseh informacij v zvezi s posrednimi ukrepi, ki jih financira. Take informacije vključujejo rezultate upravičencev, ki sodelujejo v posrednih ukrepih Skupnega podjetja, ali katere koli druge informacije, ki se zdijo potrebne za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik ali programov Unije. Take pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo ter so v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti.

    2.   Skupno podjetje Komisiji zagotovi informacije, vključene v predložene predloge, za namene razvijanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik ali programov Unije. To se smiselno uporablja v sodelujočih državah za predloge, pri katerih so udeleženi vložniki s sedežem na njihovem ozemlju, omejeno pa je na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo ter je v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti.

    Člen 33

    Pravila za sodelovanje in razširjanje, ki se uporabljajo za posredne ukrepe, financirane v okviru Obzorja Evropa

    1.   Za posredne ukrepe, ki jih Skupno podjetje financira v okviru Obzorja Evropa, se uporablja Uredba (EU) 2021/695. V skladu z navedeno uredbo se Skupno podjetje šteje za organ financiranja in zagotavlja finančno podporo za posredne ukrepe, kot je določeno v členu 1 Statuta.

    2.   Uredba (EU) 2021/695 se uporablja tudi za posredne ukrepe, ki se financirajo s prispevki sodelujoče države iz člena 15(3)(f) Statuta.

    Člen 34

    Stopnje povračila

    Skupno podjetje lahko z odstopanjem od člena 34 Uredbe (EU) 2021/695 za posredne ukrepe, financirane iz Obzorja Evropa, ter za dejavnosti, financirane iz programa Digitalna Evropa, v okviru ukrepa uporablja različne stopnje povračila za financiranje Unije glede na vrsto udeleženca, in sicer mala in srednja podjetja, in glede na vrsto ukrepa. Stopnje povračila so navedene v programu dela.

    Člen 35

    Pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti, financirane v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope

    Za dejavnosti, ki jih Skupno podjetje financira v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, se uporablja Uredba (EU) 2021/1153.

    Člen 36

    Pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti, financirane v okviru programa Digitalna Evropa

    Za dejavnosti, ki jih Skupno podjetje financira v okviru programa Digitalna Evropa, se uporablja Uredba (EU) 2021/694.

    Člen 37

    Podpora države članice gostiteljice

    Skupno podjetje in država članica, v kateri ima to podjetje sedež, lahko skleneta upravni sporazum o privilegijih in imunitetah ter drugi podpori, ki jo ta država zagotovi Skupnemu podjetju.

    Člen 38

    Razveljavitev

    1.   Brez poseganja v ukrepe, ki so se začeli na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488, vključno z letnimi izvedbenimi načrti in finančnimi obveznostmi, povezanimi s temi ukrepi, se Uredba (EU) 2018/1488 razveljavi.

    Za ukrepe, ki so se začeli na podlagi členov 10, 11, 13 in 14 Uredbe (EU) 2018/1488 ter členov 6 in 7 Statuta, priloženega navedeni uredbi, se navedeni členi še naprej uporabljajo do zaključka ukrepov in v obsegu, ki je potreben.

    Ukrepi, ki izhajajo iz razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov, določenih v letnih izvedbenih načrtih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488, se prav tako štejejo za ukrepe, ki so se začeli na podlagi navedene uredbe.

    2.   Sklicevanje na Uredbo (EU) 2018/1488 se razume kot sklicevanje na to uredbo.

    Člen 39

    Prehodne določbe

    1.   Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti osebja, zaposlenega na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488. V ta namen se pogodbe o zaposlitvi osebja nadaljujejo na podlagi te uredbe v skladu s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev.

    2.   Izvršnemu direktorju, imenovanemu na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488, se za preostanek mandata dodelijo funkcije izvršnega direktorja, kot so določene v tej uredbi, z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe. Drugi pogoji pogodbe ostanejo nespremenjeni.

    3.   Če se člani ne dogovorijo drugače, se vse pravice in obveznosti, vključno s sredstvi, dolgovi ali obveznostmi članov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1488, prenesejo na člane v skladu s to uredbo.

    4.   Upravni odbor na svojem prvem sestanku po začetku veljavnosti te uredbe sprejme seznam sklepov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1488, ki še naprej veljajo v skladu s to uredbo. Neporabljena odobrena proračunska sredstva iz Uredbe (EU) 2018/1488 se prenesejo na Skupno podjetje, ustanovljeno s to uredbo.

    5.   Vse pravice in obveznosti, vključno s sredstvi, dolgovi ali obveznostmi Skupnega podjetja in vsemi neporabljenimi odobrenimi proračunskimi sredstvi iz Uredbe (EU) 2018/1488, se prenesejo na Skupno podjetje, ustanovljeno s to uredbo.

    Člen 40

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 13. julija 2021

    Za Svet

    predsednik

    A. ŠIRCELJ


    (1)  Mnenje z dne 24. junija 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

    (2)  Mnenje z dne 27. januarja 2021 (UL C 123, 9.4.2021, str. 7).

    (3)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

    (4)  Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).

    (5)  Uredba (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (UL L 249 14.7.2021, str. 38).

    (6)  Uredba Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (UL L 252, 8.10.2018, str. 1).

    (7)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

    (8)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

    (9)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

    (10)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

    (11)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

    (12)  UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

    (13)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

    (14)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

    (15)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

    (16)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

    (17)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

    (18)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).


    PRILOGA

    STATUT SKUPNEGA PODJETJA ZA EVROPSKO VISOKOZMOGLJIVOSTNO RAČUNALNIŠTVO

    Člen 1

    Naloge

    Skupno podjetje izvaja naslednje naloge:

    (a)

    mobilizira sredstva iz javnega in zasebnega sektorja za financiranje dejavnosti Skupnega podjetja;

    (b)

    podpira izvajanje poslanstva, ciljev in stebrov dejavnosti Skupnega podjetja, navedenih v členih 3 in 4 te uredbe; te dejavnosti se bodo financirale iz proračuna Unije, določenega na podlagi Uredbe (EU) 2021/695 o vzpostavitvi Obzorja Evropa, Uredbe (EU) 2021/694 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in Uredbe (EU) 2021/1153 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, v skladu s področjem uporabe zadevnih uredb, in iz prispevkov zadevnih sodelujočih držav za Skupno podjetje; Skupno podjetje bo v ta namen objavilo razpise za zbiranje predlogov in javne razpise ter vzpostavilo kateri koli drug instrument ali postopek, predviden v okviru Obzorja Evropa, programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope;

    (c)

    začne in vodi razpise za prijavo interesa za gostiteljstvo ali nadgradnjo superračunalnikov EuroHPC ter ob podpori neodvisnih zunanjih strokovnjakov ocenjuje prejete ponudbe;

    (d)

    na pošten, odprt in pregleden način izbere gostiteljski subjekt superračunalnikov EuroHPC v skladu s členom 9 te uredbe;

    (e)

    v skladu s členom 10 te uredbe z gostiteljskim subjektom sklene sporazum o gostiteljstvu za upravljanje in vzdrževanje superračunalnikov EuroHPC ter spremlja spoštovanje pogodbenih obveznosti iz sporazuma o gostiteljstvu, vključno s sprejemljivostnim testom pridobljenih superračunalnikov;

    (f)

    opredeli splošne in posebne pogoje za dodelitev deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov EuroHPC ter spremlja dostop do teh superračunalnikov v skladu s členom 17 te uredbe;

    (g)

    zagotovi, da bo s svojimi operacijami prispevalo k uresničevanju ciljev Obzorja Evropa, strateškemu večletnemu načrtovanju, poročanju, spremljanju in ocenjevanju ter drugim zahtevam v okviru navedenega programa, kot je izvajanje skupnega okvira za povratne informacije o politiki;

    (h)

    objavlja razpise za zbiranje predlogov ter v skladu z Uredbo (EU) 2021/695 in v okviru razpoložljivih sredstev dodeljuje sredstva za posredne ukrepe, v glavnem v obliki nepovratnih sredstev;

    (i)

    objavlja razpise za zbiranje predlogov in javne razpise ter v skladu z Uredbo (EU) 2021/694 in Uredbo (EU) 2021/1153 dodeljuje sredstva v okviru razpoložljivih sredstev;

    (j)

    spremlja izvajanje ukrepov ter upravlja sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbe o javnih naročilih;

    (k)

    na podlagi ustreznih ukrepov zagotavlja učinkovitost pobude za evropsko visokozmogljivostno računalništvo;

    (l)

    spremlja splošni napredek pri uresničevanju ciljev Skupnega podjetja;

    (m)

    vzpostavi tesno sodelovanje in zagotovi usklajevanje z dejavnostmi Unije in nacionalnimi dejavnostmi ter organi in deležniki, s čimer ustvarja sinergije ter izboljšuje izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij na področju visokozmogljivostnega računalništva;

    (n)

    razvija tesno sodelovanje in zagotovi usklajevanje z drugimi evropskimi partnerstvi ter operativne sinergije v funkcijah skupnih zalednih služb z drugimi skupnimi podjetji;

    (o)

    opredeli večletni strateški program, pripravi in izvaja ustrezne letne programe dela za njegovo izvajanje ter po potrebi prilagodi večletni strateški program;

    (p)

    izvaja dejavnosti informiranja, sporočanja, izkoriščanja in razširjanja rezultatov, pri čemer smiselno uporablja člen 51 Uredbe (EU) 2021/695, vključno z zagotavljanjem, da so podrobne informacije o rezultatih razpisov za zbiranje predlogov na voljo in dostopne v skupni elektronski zbirki podatkov Obzorja Evropa;

    (q)

    opravlja vse druge naloge, potrebne za doseganje ciljev iz člena 3 te uredbe.

    Člen 2

    Člani

    1.   Člani Skupnega podjetja so:

    (a)

    Unija, ki jo zastopa Komisija;

    (b)

    Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska;

    (c)

    Črna gora, Severna Makedonija, Švica in Turčija, pod pogojem, da so te tretje države pridružene vsaj enemu od ustreznih programov iz člena 5(1) te uredbe;

    (d)

    po sprejetju tega statuta s potrditvenim dopisom Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo (European Technology Platform for High Performance Computing – ETP4HPC), registrirana v skladu z nizozemskim pravom in s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), ter Združenje na področju podatkov, umetne inteligence in robotike (Data, AI and Robotics – DAIRO), registrirano v skladu z belgijskim pravom in s sedežem v Bruslju (Belgija);

    2.   Vsaka sodelujoča država imenuje svojega predstavnika v upravnem odboru in določi nacionalni subjekt ali subjekte, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti na podlagi te uredbe.

    Člen 3

    Spremembe članstva

    1.   Države članice ali tretje države, pridružene Obzorju Evropa ali programu Digitalna Evropa, ki niso navedene v členu 2(1)(b) tega statuta, lahko zaprosijo za članstvo v Skupnem podjetju, če prispevajo v skladu s členom 7 te uredbe ali k financiranju iz člena 15 tega statuta za uresničevanje poslanstva in ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe.

    2.   Vsaka prošnja države članice ali tretje države, pridružene Obzorju Evropa ali programu Digitalna Evropa, za članstvo v Skupnem podjetju se naslovi na upravni odbor. Države kandidatke zagotovijo pisno obvestilo, da sprejemajo ta statut in vse druge določbe, ki urejajo delovanje Skupnega podjetja. Kandidatke navedejo tudi, zakaj so zaprosile za članstvo v Skupnem podjetju in kako je njihova nacionalna strategija superračunalništva usklajena s cilji Skupnega podjetja. Upravni odbor oceni prošnjo, pri čemer upošteva ustreznost in morebitno dodano vrednost kandidatke pri uresničevanju poslanstva in ciljev Skupnega podjetja, ter lahko pred odobritvijo prošnje zahteva pojasnila glede kandidature.

    3.   Za zasebno članstvo v Skupnem podjetju v skladu z odstavkom 4 tega člena zaprosi vsak pravni subjekt, ki ni naveden v členu 2(1)(c) tega statuta in ima sedež v državi članici, ki neposredno ali posredno podpira raziskave in inovacije v državi članici, če prispeva k financiranju iz člena 15 tega statuta za uresničevanje poslanstva in ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe, in če sprejme ta statut.

    4.   Vsaka prošnja za zasebno članstvo v Skupnem podjetju, vložena v skladu z odstavkom 3, se naslovi na upravni odbor. Upravni odbor oceni prošnjo, pri čemer upošteva ustreznost in morebitno dodano vrednost kandidata pri uresničevanju poslanstva in ciljev Skupnega podjetja, in sprejme odločitev o prošnji.

    5.   Vsak član lahko odpove svoje članstvo v Skupnem podjetju. Taka odpoved članstva začne učinkovati in postane nepreklicna šest mesecev po uradni obvestitvi izvršnega direktorja, ki o tem obvesti druge člane upravnega odbora in zasebne člane. Od datuma odpovedi je nekdanji član razrešen vseh obveznosti, razen tistih, ki jih je Skupno podjetje odobrilo ali prevzelo pred uradnim obvestilom o odpovedi članstva.

    6.   Vsak zasebni član enkrat letno Skupno podjetje obvesti o morebitnih pomembnih spremembah sestave zasebnega člana. Če Komisija meni, da bi lahko sprememba sestave vplivala na interes Unije ali Skupnega podjetja z vidika varnosti, lahko upravnemu odboru predlaga, naj odpove članstvo zadevnega zasebnega člana. Odpoved članstva začne veljati in postane nepreklicna šest mesecev od sprejetja odločitve upravnega odbora ali na datum, naveden v tej odločitvi, kar koli nastopi prej.

    7.   Članstvo v Skupnem podjetju se brez predhodne odobritve upravnega odbora ne sme prenesti na tretjo osebo.

    8.   Skupno podjetje po vsaki spremembi članstva na podlagi tega člena na svojem spletišču takoj objavi posodobljen seznam članov skupaj z datumom take spremembe.

    Člen 4

    Organi Skupnega podjetja

    1.   Organi Skupnega podjetja so:

    (a)

    upravni odbor;

    (b)

    izvršni direktor;

    (c)

    industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ki ga sestavljata svetovalna skupina za raziskave in inovacije ter svetovalna skupina za infrastrukturo.

    2.   Vsak organ Skupnega podjetja pri opravljanju svojih nalog uresničuje samo cilje iz te uredbe in deluje le v okviru dejavnosti Skupnega podjetja, za katere je bil ustanovljen.

    Člen 5

    Sestava upravnega odbora

    1.   Upravni odbor v imenu Unije sestavljajo predstavniki Komisije in predstavniki sodelujočih držav.

    2.   Komisija in vsaka sodelujoča država imenujejo po enega predstavnika v upravni odbor.

    Člen 6

    Delovanje upravnega odbora

    1.   Predstavniki članov upravnega odbora si po svojih najboljših močeh prizadevajo doseči soglasje. Če soglasje ni doseženo, se izvede glasovanje.

    2.   Unija ima 50 % glasovalnih pravic. Glasovalne pravice Unije so nedeljive.

    3.   Za naloge iz člena 7(3) tega statuta se preostalih 50 % glasovalnih pravic enakomerno razdeli med vse sodelujoče države.

    Za namen tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo z večino, ki je sestavljena iz glasu Unije in vsaj 50 % vseh glasov sodelujočih držav, vključno z glasovi odsotnih članov.

    4.   Za naloge iz člena 7(4) tega statuta, razen točk (f), (g) in (h), imajo preostalih 50 % glasovalnih pravic sodelujoče države, ki so države članice.

    Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo s kvalificirano večino. Šteje se, da je kvalificirana večina dosežena, če predstavlja Unijo in najmanj 55 % sodelujočih držav, ki so države članice in obsegajo skupaj najmanj 65 % vsega prebivalstva teh držav. Za določitev odstotka prebivalstva se uporabijo podatki iz Priloge III k Sklepu Sveta 2009/937/EU (1).

    5.   Za naloge iz člena 7(4), točke (f), (g) in (h), tega statuta in za vsak superračunalnik EuroHPC se glasovalne pravice sodelujočih držav razdelijo sorazmerno z njihovimi prevzetimi finančnimi prispevki in njihovimi prispevki v naravi za zadevni superračunalnik, dokler njegovo lastništvo ni preneseno na gostiteljski subjekt v skladu s členom 9(3) te uredbe ali dokler ni prodan ali razgrajen; prispevki v naravi se upoštevajo le, če jih je predhodno potrdil neodvisni strokovnjak ali revizor.

    Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo z večino vsaj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi odsotnih članov.

    6.   Za naloge iz člena 7(5), (6) in (7) tega statuta se odločitve upravnega odbora sprejemajo v dveh fazah.

    V prvi fazi se preostalih 50 % glasovalnih pravic enakomerno razdeli med vse sodelujoče države. Odločitve upravnega odbora se sprejemajo z večino, ki je sestavljena iz glasu Unije in vsaj 55 % vseh glasov sodelujočih držav, vključno z glasovi odsotnih članov.

    V drugi fazi upravni odbor odloča s kvalificirano večino iz odstavka 4 tega člena.

    7.   Brez poseganja v prejšnje odstavke države, ki so bile članice Skupnega podjetja na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488 in so prispevale k pridobitvi ali upravljanju superračunalnikov, ki jih je pridobilo Skupno podjetje EuroHPC, ustanovljeno na podlagi navedene uredbe, vendar zdaj niso več članice Skupnega podjetja EuroHPC, obdržijo glasovalne pravice, omejene izključno na odločitve v zvezi s temi superračunalniki v skladu s členoma 6(5) in 7(5) Statuta Skupnega podjetja EuroHPC, priloženega Uredbi (EU) 2018/1488.

    8.   Upravni odbor izvoli predsednika za obdobje dveh let. Mandat predsednika se lahko na podlagi odločitve upravnega odbora podaljša samo enkrat.

    9.   Podpredsednik upravnega odbora, ki po potrebi nadomešča predsednika, je predstavnik Komisije.

    10.   Upravni odbor se vsaj dvakrat letno sestane na rednih sestankih. Na zahtevo Komisije, večine predstavnikov sodelujočih držav, predsednika upravnega odbora ali izvršnega direktorja se lahko upravni odbor v skladu s členom 15(5) tega statuta sestane na izrednih sestankih. Sestanke upravnega odbora skliče njegov predsednik in običajno potekajo na sedežu Skupnega podjetja.

    Izvršni direktor ima pravico, da se udeleži sestankov in sodeluje v razpravah, vendar nima glasovalne pravice. Upravni odbor lahko v posameznih primerih povabi druge osebe, da se sestankov odbora udeležijo kot opazovalci.

    Vsaka država opazovalka lahko v upravni odbor imenuje enega delegata, ki prejema vso ustrezno dokumentacijo in lahko sodeluje pri razpravah upravnega odbora, razen če upravni odbor za vsak primer posebej odloči drugače. Ti delegati nimajo glasovalnih pravic, zagotavljajo zaupnost občutljivih informacij v skladu s členom 29 te uredbe in zanje veljajo pravila o nasprotju interesov.

    11.   Predstavniki članov niso osebno odgovorni za nobene ukrepe, ki so jih sprejeli v vlogi predstavnikov v upravnem odboru.

    12.   Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. Ta poslovnik vključuje posebne postopke za ugotavljanje in preprečevanje nasprotij interesov ter zagotavljanje zaupnosti občutljivih informacij.

    13.   Predsednik svetovalne skupine za raziskave in inovacije ter predsednik svetovalne skupine za infrastrukturo Skupnega podjetja sta povabljena, da se, kadar se obravnavajo vprašanja v okviru njunih nalog, udeležujeta sestankov upravnega odbora kot opazovalca in sodelujeta v njegovih razpravah, vendar nimata glasovalne pravice. Zagotavljata zaupnost občutljivih informacij v skladu s členom 29 te uredbe in zanju veljajo pravila o nasprotju interesov.

    14.   Predsedniki zasebnih članov Skupnega podjetja so vabljeni, da se udeležujejo sestankov upravnega odbora kot opazovalci in sodelujejo v njegovih razpravah, vendar nimajo glasovalne pravice. Zagotavljajo zaupnost občutljivih informacij v skladu s členom 29 te uredbe in zanje veljajo pravila o nasprotju interesov.

    Člen 7

    Naloge upravnega odbora

    1.   Upravni odbor je v celoti odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Zagotavlja ustrezno spoštovanje načel poštenosti in preglednosti pri dodeljevanju javnih sredstev.

    2.   Komisija si v okviru svoje vloge v upravnem odboru prizadeva za usklajevanje med dejavnostmi Skupnega podjetja in ustreznimi dejavnostmi v okviru programov financiranja Unije, da bi spodbudila sinergije pri razvoju integriranega ekosistema superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter pri opredeljevanju prednostnih nalog skupnih raziskav.

    3.   Upravni odbor izvaja zlasti naslednje splošne upravne naloge Skupnega podjetja:

    (a)

    ocenjuje, sprejema ali zavrne prošnje za članstvo v skladu s členom 3(2) tega statuta;

    (b)

    odloča o odpovedi članstva v Skupnem podjetju v zvezi z vsakim članom, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti;

    (c)

    obravnava in sprejme finančna pravila Skupnega podjetja v skladu s členom 19 te uredbe;

    (d)

    obravnava in sprejme letni upravni proračun Skupnega podjetja, vključno z ustreznim kadrovskim načrtom, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest po funkcionalni skupini in plačnem razredu ter število pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa;

    (e)

    imenuje ali razreši izvršnega direktorja, podaljša njegov mandat, mu zagotavlja smernice in spremlja njegovo delo;

    (f)

    obravnava in odobri konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, vključno z ustreznimi odhodki iz člena 18(1) tega statuta;

    (g)

    izvršuje pooblastila organa za imenovanje osebja v skladu s členom 20 te uredbe;

    (h)

    po potrebi določi izvedbena pravila h Kadrovskim predpisom in Pogojem za zaposlitev v skladu s členom 20(3) te uredbe;

    (i)

    po potrebi določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Skupno podjetje in uporabi pripravnikov v skladu s členom 21(2) te uredbe;

    (j)

    po potrebi poleg organov Skupnega podjetja ustanovi svetovalne skupine iz člena 4 tega statuta;

    (k)

    določi pravila in posebna merila za izbor, imenovanje in razrešitev članov svetovalnih skupin, vzpostavljenih v skladu s točko (j), vključno z upoštevanjem ustrezne zastopanosti spolov in različnih geografskih območij, ter odobri poslovnike, ki jih avtonomno določijo te svetovalne skupine;

    (l)

    obravnava in na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri organizacijsko strukturo programskega urada;

    (m)

    po potrebi Komisiji predloži zahtevo za spremembo te uredbe, ki jo predlaga član Skupnega podjetja;

    (n)

    opredeli splošne in posebne pogoje dostopa za uporabo deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov EuroHPC v skladu s členom 17 te uredbe;

    (o)

    določi višino pristojbine za komercialne storitve iz člena 18 te uredbe in odloča o dodelitvi časa dostopa za te storitve;

    (p)

    obravnava in na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri komunikacijsko politiko Skupnega podjetja;

    (q)

    odgovoren je za vse naloge, ki niso posebej dodeljene kateremu od organov Skupnega podjetja; take naloge lahko dodeli kateremu koli organu Skupnega podjetja.

    4.   Upravni odbor zlasti izvaja naslednje naloge, povezane s pridobitvijo in upravljanjem superračunalnikov EuroHPC ter z ustvarjenimi prihodki iz člena 16 te uredbe:

    (a)

    obravnava in sprejme večletni strateški program, ki se nanaša na pridobitev superračunalnikov EuroHPC iz člena 18(1) tega statuta;

    (b)

    obravnava in sprejme del letnega programa dela, ki se nanaša na pridobitev superračunalnikov EuroHPC in izbor gostiteljskih subjektov ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 18(4) tega statuta;

    (c)

    odobri objavo razpisov za prijavo interesa v skladu z letnim programom dela;

    (d)

    odobri izbor gostiteljskih subjektov za superračunalnike EuroHPC, ki se izberejo s poštenim, odprtim in preglednim postopkom v skladu s členom 9 te uredbe;

    (e)

    vsako leto sprejme odločitev o uporabi vseh prihodkov od pristojbin za komercialne storitve iz člena 18 te uredbe;

    (f)

    odobri objavo razpisov za zbiranje ponudb v skladu z letnim programom dela;

    (g)

    odobri ponudbe, izbrane za financiranje;

    (h)

    sprejema odločitve o morebitnem prenosu lastništva superračunalnikov EuroHPC na gostiteljski subjekt, o njihovi prodaji drugemu subjektu ali o njihovi razgradnji v skladu s členi 11(5), 12(7) in 14(6) te uredbe;

    (i)

    sprejema odločitve o morebitnem prenosu lastništva superračunalnikov EuroHPC na konzorcij zasebnih partnerjev, o njihovi prodaji drugemu subjektu ali o njihovi razgradnji v skladu s členom 13(6) te uredbe.

    5.   Upravni odbor izvaja zlasti naslednje naloge, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja na področju raziskav in inovacij, uporabe podatkov ter znanj in spretnosti:

    (a)

    na začetku pobude obravnava in sprejme tisti del večletnega strateškega programa, ki se nanaša na raziskovalne in inovacijske dejavnosti iz člena 18(1) tega statuta, ter ga med celotnim trajanjem Obzorja Evropa po potrebi spreminja; v večletnem strateškem programu so med drugim določena druga evropska partnerstva, s katerimi Skupno podjetje vzpostavi formalno in redno sodelovanje, na podlagi informacij, ki so jih prejele sodelujoče države, pa tudi možnosti sinergij med ukrepi Skupnega podjetja ter nacionalnimi ali regionalnimi pobudami in politikami;

    (b)

    obravnava in sprejme tisti del letnega programa dela, ki se nanaša na raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 18(4) tega statuta za izvajanje večletnega strateškega programa, vključno z vsebino razpisov za zbiranje predlogov, veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbora, oddaje in pregleda;

    (c)

    odobri objavo razpisov za zbiranje predlogov v skladu z letnim programom dela;

    (d)

    na podlagi priporočila izvršnega direktorja v skladu s členom 8 te uredbe odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje;

    (e)

    je odgovoren za skrbno in pravočasno spremljanje napredka raziskovalnega in inovacijskega programa Skupnega podjetja ter posameznih ukrepov, povezanih s prednostnimi nalogami Komisije in večletnim strateškim programom, in po potrebi sprejme popravne ukrepe za zagotovitev, da Skupno podjetje doseže svoje cilje.

    6.   Upravni odbor izvaja zlasti naslednje naloge, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti:

    (a)

    obravnava in sprejme tisti del večletnega strateškega programa, ki se nanaša na dejavnosti krepitve in razširjanja zmogljivosti iz člena 18(1) tega statuta;

    (b)

    obravnava in sprejme tisti del letnega programa dela, ki se nanaša na dejavnosti krepitve in razširjanja zmogljivosti, ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 18(4) tega statuta;

    (c)

    odobri objavo razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov v skladu z letnim programom dela;

    (d)

    na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje.

    7.   Upravni odbor izvaja zlasti naslednje naloge, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja na področjih združitve in povezljivosti visokozmogljivega računalništva, podatkovnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja:

    (a)

    obravnava in sprejme tisti del večletnega strateškega programa, ki se nanaša na dejavnosti Skupnega podjetja na področjih združitve in povezljivosti visokozmogljivega računalništva, podatkovnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja iz člena 18(1) tega statuta;

    (b)

    obravnava in sprejme tisti del letnega programa dela, ki se nanaša na dejavnosti na področjih združitve in povezljivosti visokozmogljivega računalništva, podatkovnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja, ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 18(4) tega statuta;

    (c)

    odobri objavo razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov v skladu z letnim programom dela;

    (d)

    na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje.

    Člen 8

    Imenovanje, razrešitev ali podaljšanje mandata izvršnega direktorja

    1.   Komisija po posvetovanju s člani Skupnega podjetja, razen Unije, predlaga seznam kandidatov za izvršnega direktorja. Člani Skupnega podjetja, razen Unije, za tako posvetovanje soglasno imenujejo svoje predstavnike in opazovalca v imenu upravnega odbora.

    Upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija, imenuje izvršnega direktorja na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka.

    2.   Izvršni direktor je član osebja in je zaposlen kot začasni uslužbenec Skupnega podjetja v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev.

    Skupno podjetje za namene sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

    3.   Mandat izvršnega direktorja traja štiri leta. Ob koncu navedenega obdobja Komisija, po potrebi skupaj s člani, razen Unije, oceni delo izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Skupnega podjetja.

    4.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat za največ štiri leta.

    5.   Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, po izteku celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

    6.   Izvršni direktor je lahko razrešen samo na podlagi odločitve upravnega odbora iz člena 7(3)(k) tega statuta, ki ukrepa na predlog Komisije, po potrebi skupaj s člani, razen Unije.

    7.   Komisija lahko imenuje svojega uradnika za začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju, za vsako obdobje, ko je delovno mesto izvršnega direktorja prosto.

    Člen 9

    Naloge izvršnega direktorja

    1.   Izvršni direktor je glavni vodstveni delavec, ki je odgovoren za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja v skladu z odločitvami upravnega odbora.

    2.   Izvršni direktor je pravni zastopnik Skupnega podjetja. Odgovoren je upravnemu odboru in svoje naloge opravlja povsem samostojno v okviru podeljenih pristojnosti.

    3.   Izvršni direktor izvršuje proračun Skupnega podjetja.

    4.   Izvršni direktor neodvisno izvaja zlasti naslednje naloge:

    (a)

    osnutek večletnega strateškega programa iz člena 18(1) tega statuta predloži upravnemu odboru v obravnavo in sprejetje;

    (b)

    pripravi osnutek letnega proračuna, vključno z ustreznim kadrovskim načrtom, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest za vsak plačni razred in funkcionalno skupino ter število pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa, ter ga predloži upravnemu odboru v obravnavo in sprejetje;

    (c)

    pripravi osnutek letnega programa dela, vključno z obsegom razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za prijavo interesa in razpisov za zbiranje ponudb, potrebnih za izvajanje programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, programa javnega naročanja, programa dejavnosti na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti ter programa dejavnosti na področju združitve, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja, kot jih je predlagal industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ter ustrezne ocene odhodkov, kot so jih predlagale sodelujoče države in Komisija, ter ga predloži upravnemu odboru v obravnavo in sprejetje;

    (d)

    upravnemu odboru predloži v mnenje letni zaključni račun;

    (e)

    pripravi letno konsolidirano poročilo o dejavnostih, vključno z informacijami o ustreznih odhodkih, in ga predloži upravnemu odboru v odobritev;

    (f)

    v okviru svojih pristojnosti ali v imenu Skupnega podjetja podpisuje posamezne sporazume, pogodbe in sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

    (g)

    podpisuje pogodbe o javnih naročilih;

    (h)

    spremlja delovanje superračunalnikov EuroHPC, ki so v lasti Skupnega podjetja ali ki jih to financira, vključno z dodelitvijo deleža časa dostopa Unije, spoštovanjem pravic dostopa uporabnikov iz akademskih krogov in industrije ter kakovostjo zagotovljenih storitev;

    (i)

    upravnemu odboru predlaga komunikacijsko politiko Skupnega podjetja;

    (j)

    organizira, usmerja in nadzoruje dejavnosti in osebje Skupnega podjetja v okviru pooblastil, ki jih nanj prenese upravni odbor, kakor je določeno v členu 20(2) te uredbe;

    (k)

    vzpostavi in zagotovi delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole ter o vsaki pomembni spremembi tega sistema poroča upravnemu odboru;

    (l)

    zagotovi izvajanje ocen in obvladovanja tveganja;

    (m)

    po potrebi poskrbi za vzpostavitev službe za notranjo revizijo Skupnega podjetja;

    (n)

    dodeljuje čas dostopa za nujne razmere in razmere kriznega upravljanja v skladu s politiko dostopa, ki jo določi upravni odbor;

    (o)

    sprejema vse druge ukrepe, potrebne za oceno napredka Skupnega podjetja pri doseganju njegovih ciljev iz člena 3 te uredbe;

    (p)

    opravlja vse druge naloge, ki jih izvršnemu direktorju naloži upravni odbor ali ga zanje pooblasti.

    5.   Izvršni direktor ustanovi programsko pisarno, ki pod njegovo odgovornostjo izvaja vse podporne naloge, ki izhajajo iz te uredbe. Programski urad sestavlja osebje Skupnega podjetja in izvaja zlasti naslednje naloge:

    (a)

    zagotavlja podporo pri vzpostavitvi in vodenju ustreznega računovodskega sistema v skladu s finančnimi pravili iz člena 19 te uredbe;

    (b)

    vodi razpise za zbiranje predlogov, kot je določeno v letnem programu dela, ter upravlja sporazume in sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

    (c)

    vodi razpise za zbiranje ponudb, kot je določeno v letnem programu dela, ter upravlja pogodbe;

    (d)

    vodi postopek za izbiro gostiteljskih subjektov in upravlja sporazume o gostiteljstvu;

    (e)

    članom in drugim organom Skupnega podjetja zagotavlja vse ustrezne informacije in podporo, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog, in se odziva na njihove posebne zahteve;

    (f)

    deluje kot sekretariat organov Skupnega podjetja in zagotavlja podporo svetovalnim skupinam, ki jih ustanovi upravni odbor.

    Člen 10

    Sestava industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora

    1.   Industrijski in znanstveni svetovalni odbor sestavljata svetovalna skupina za raziskave in inovacije ter svetovalna skupina za infrastrukturo.

    2.   Svetovalno skupino za raziskave in inovacije sestavlja največ dvanajst članov, od katerih jih največ šest imenujejo zasebni člani ob upoštevanju njihovih finančnih zavez do skupnega podjetja, največ šest pa upravni odbor v skladu s členom 7(3)(k) tega statuta.

    3.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije ima lahko največ šest opazovalcev, ki jih predlagajo sodelujoče države in jih imenuje upravni odbor.

    4.   Svetovalno skupino za infrastrukturo sestavlja dvanajst članov. Upravni odbor imenuje člane svetovalne skupine za infrastrukturo v skladu s členom 7(3)(k) tega statuta.

    5.   Člani svetovalne skupine za raziskave in inovacije ter svetovalne skupine za infrastrukturo so imenovani za obdobje do dveh let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

    6.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije ter svetovalna skupina za infrastrukturo se sestaneta najmanj enkrat letno, da bi uskladili svoje dejavnosti.

    Člen 11

    Delovanje svetovalne skupine za raziskave in inovacije

    1.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije se sestane najmanj dvakrat letno.

    2.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje en ali več članov.

    3.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije izvoli svojega predsednika.

    4.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije sprejme svoj poslovnik, vključno z imenovanjem subjektov v sestavi, ki jo zastopajo, in določitvijo obdobja, za katerega so imenovani.

    Člen 12

    Delovanje svetovalne skupine za infrastrukturo

    1.   Svetovalna skupina za infrastrukturo se sestane vsaj dvakrat letno.

    2.   Svetovalna skupina za infrastrukturo lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje en ali več članov.

    3.   Svetovalna skupina za infrastrukturo izvoli svojega predsednika.

    4.   Svetovalna skupina za infrastrukturo sprejme svoj poslovnik, vključno z imenovanjem subjektov v sestavi, ki jo zastopajo, in določitvijo obdobja, za katerega so imenovani.

    Člen 13

    Naloge svetovalne skupine za raziskave in inovacije

    1.   Svetovalna skupina za raziskave in inovacije:

    (a)

    pripravi svoj prispevek k osnutku večletnega strateškega programa v zvezi z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi iz člena 18(1) tega statuta ter ga redno pregleduje v skladu s spremembami znanstvenega in industrijskega povpraševanja;

    (b)

    organizira javna posvetovanja, odprta vsem javnim in zasebnim deležnikom, ki jih zanima področje visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva, da jih obvešča in pridobi povratne informacije o osnutku večletnega strateškega programa in pripadajočem osnutku programa dela za raziskovalne in inovacijske dejavnosti za zadevno leto.

    2.   Prispevek k osnutku večletnega strateškega programa iz odstavka 1 vključuje:

    (a)

    strateški program raziskav in inovacij, v katerem so določene prednostne naloge na področju raziskav in inovacij za razvoj ter uvedbo tehnologij in aplikacij za končne uporabnike za visokozmogljivostno računalništvo na različnih področjih uporabe, da bi se podprl razvoj integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, kvantnega računalništva in podatkov v Uniji, okrepila odpornost Unije ter prispevalo k oblikovanju novih trgov in družbenih uporab, pa tudi ukrepov za spodbujanje razvoja in uvajanja evropske tehnologije;

    (b)

    morebitne dejavnosti mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij, ki dodajajo vrednost in so v skupnem interesu;

    (c)

    prednostne naloge na področju usposabljanja in izobraževanja, da bi se obravnavala vrzel v ključnih znanjih in spretnostih na področju tehnologij in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva, zlasti za industrijo.

    Člen 14

    Naloge svetovalne skupine za infrastrukturo

    1.   Svetovalna skupina za infrastrukturo upravnemu odboru svetuje glede pridobitve in upravljanja superračunalnikov EuroHPC. V ta namen:

    (a)

    pripravi svoj prispevek k osnutku večletnega strateškega programa iz člena 18(1) tega statuta v zvezi s pridobitvijo računalnikov EuroHPC ter dejavnostmi na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti ter ga redno pregleduje v skladu s spremembami znanstvenega in industrijskega povpraševanja;

    (b)

    organizira javna posvetovanja, ki so odprta za vse javne in zasebne deležnike, ki jih zanima področje visokozmogljivega računalništva, vključno s kvantnim računalništvom, da jih obvešča in pridobi povratne informacije o osnutku večletnega strateškega programa za pridobitev in upravljanje superračunalnikov EuroHPC ter o osnutku programa dela za povezane dejavnosti za zadevno leto.

    2.   Prispevek k osnutku večletnega strateškega programa iz odstavka 1 obravnava:

    (a)

    pridobitev superračunalnikov EuroHPC, pri čemer se med drugim upoštevajo načrtovanje pridobitve, potrebna povečanja zmogljivosti, vrste zadevnih aplikacij in uporabniških skupnosti, relevantne uporabniške zahteve in ustrezne arhitekture sistemov, uporabniške zahteve in arhitektura infrastrukture;

    (b)

    združevanje in medsebojno povezovanje te infrastrukture, pri čemer se med drugim upoštevata integracija z nacionalnimi visokozmogljivimi ali kvantnimi računalniškimi infrastrukturami ter arhitektura hiperpovezane in združene infrastrukture, ter

    (c)

    krepitev zmogljivosti, vključno z nacionalnimi strokovnimi centri za visokozmogljivostno računalništvo in dejavnostmi razširjanja in usposabljanja za končne uporabnike, pa tudi priložnosti za spodbujanje uvajanja in uporabe evropskih tehnoloških rešitev, zlasti v okviru nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo.

    Člen 15

    Viri financiranja

    1.   Skupno podjetje skupaj financirajo njegovi člani s finančnimi prispevki, ki se plačajo v obrokih, in prispevki v naravi, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

    2.   Upravni stroški Skupnega podjetja ne presegajo 92 000 000 EUR in se krijejo s finančnimi prispevki iz člena 5(1) te uredbe.

    Če se del prispevka Unije za upravne stroške ne porabi, se lahko da na voljo za kritje operativnih stroškov Skupnega podjetja.

    3.   Operativni stroški Skupnega podjetja se krijejo s:

    (a)

    finančnim prispevkom Unije;

    (b)

    finančnimi prispevki sodelujoče države, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju za Skupno podjetje, vključno s prispevki Unije, ki se štejejo za prispevke sodelujoče države na podlagi člena 15(3) Uredbe (EU) 2021/695, namenjenimi za pridobitev visokokakovostnih superračunalnikov EuroHPC ali kvantnih računalniških tehnologij in za njihovo upravljanje, dokler se lastništvo ne prenese na gostiteljski subjekt ali dokler niso prodani ali razgrajeni v skladu s členoma 11(5) in 12(7) te uredbe, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

    (c)

    prispevki v naravi, ki jih zagotovi sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, vključno s prispevki Unije, ki se štejejo za prispevke sodelujoče države na podlagi člena 15(3) Uredbe (EU) 2021/695, ki ustrezajo stroškom upravljanja superračunalnikov EuroHPC v lasti Skupnega podjetja, ki jih imajo gostiteljski subjekti, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

    (d)

    finančnimi prispevki sodelujoče države, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, vključno s prispevki Unije, ki se štejejo za prispevke sodelujoče države na podlagi člena 15(3) Uredbe (EU) 2021/695, ki ustrezajo stroškom, po katerih so bili skupaj s Skupnim podjetjem pridobljeni superračunalniki EuroHPC srednjega razreda, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

    (e)

    finančnimi prispevki konzorcija zasebnih partnerjev, ki ustrezajo stroškom, po katerih so bili skupaj s Skupnim podjetjem pridobljeni in se upravljajo industrijski superračunalnik EuroHPC, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom, dokler se lastništvo ne prenese na gostiteljski subjekt ali dokler niso prodani ali razgrajeni v skladu s členom 13(6) te uredbe;

    (f)

    finančnimi prispevki sodelujočih držav za kritje upravičenih stroškov upravičencev, ki imajo sedež v zadevni sodelujoči državi, vključno s prispevki Unije, ki se štejejo za prispevke sodelujoče države na podlagi člena 15(3) Uredbe (EU) 2021/695, za izvajanje posrednih ukrepov iz programa raziskav in inovacij, kot dodatek k povračilu teh stroškov s strani Skupnega podjetja, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom. Taki prispevki ne posegajo v pravila o državni pomoči;

    (g)

    prispevki v naravi, ki jih zagotovijo zasebni člani ali njihovi subjekti v sestavi in pridruženi subjekti, kot je določeno v členu 9(7) te uredbe.

    4.   Sredstva Skupnega podjetja, vključena v njegov proračun, so sestavljeni iz naslednjih prispevkov:

    (a)

    finančnih prispevkov Unije za upravne stroške;

    (b)

    finančnih prispevkov članov za operativne stroške;

    (c)

    vseh prihodkov, ki jih ustvari Skupno podjetje;

    (d)

    vseh drugih finančnih prispevkov, sredstev in prihodkov;

    (e)

    vse obresti iz naslova prispevkov, izplačanih Skupnemu podjetju, se štejejo za njegove prihodke.

    5.   Če kateri koli član Skupnega podjetja ne izpolni obveznosti v zvezi s svojim finančnim prispevkom, ga izvršni direktor o tem pisno obvesti in določi razumen rok, v katerem mora izpolniti obveznosti. Če obveznosti do navedenega roka ne izpolni, izvršni direktor skliče sestanek upravnega odbora, na katerem se odloči o tem, ali se članstvo tega člana prekliče oziroma ali se sprejmejo drugi ukrepi, dokler ta član ne izpolni obveznosti. Glasovalna pravica se članu, ki ne izpolnjuje obveznosti, začasno odvzame, dokler ne izpolni obveznosti. Skupno podjetje ali njegovi člani niso dolžni kriti finančnega prispevka članov, ki ne izpolnjujejo obveznosti.

    6.   Vsa sredstva in dejavnosti Skupnega podjetja so namenjene doseganju ciljev iz člena 3 te uredbe.

    7.   Skupno podjetje ima v lasti vsa sredstva, ki jih ustvari ali ki so bila nanj prenesena za doseganje ciljev iz člena 3 te uredbe. To ne vključuje superračunalnikov EuroHPC, katerih lastništvo je Skupno podjetje v skladu s členi 11(5), 12(7), 13(6) in 14(6) te uredbe preneslo na gostiteljski subjekt.

    8.   Prihodki, ki presegajo odhodke, se ne izplačajo članom Skupnega podjetja, razen v primeru prenehanja delovanja Skupnega podjetja.

    Člen 16

    Finančne obveznosti

    Finančne obveznosti Skupnega podjetja niso višje od zneska finančnih sredstev, ki je na voljo ali ki ga v njegov proračun vplačajo njegovi člani. Komisija lahko določi večletne obveznosti.

    Člen 17

    Proračunsko leto

    Proračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra.

    Člen 18

    Operativno in finančno načrtovanje

    1.   V večletnem strateškem programu so določeni strategija in načrti za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe. Vključuje naslednje: pridobitev superračunalnikov, raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno s strateškim programom za raziskave in inovacije, dejavnosti krepitve in razširjanja zmogljivosti ter dejavnosti na področju združitve in povezljivosti ter mednarodnega sodelovanja. Vključuje tudi večletne finančne perspektive, prejete od sodelujočih držav in Komisije.

    2.   Zasebni člani pripravijo osnutek strateškega programa za raziskave in inovacije ter ga predložijo svetovalni skupini za raziskave in inovacije.

    3.   Industrijski in znanstveni svetovalni odbor konsolidira večletni strateški program in ga predloži izvršnemu direktorju. Izvršni direktor na njegovi osnovi pripravi osnutek letnega programa dela.

    4.   Osnutek letnega programa dela vključuje raziskovalne in inovacijske dejavnosti, dejavnosti javnega naročanja, dejavnosti krepitve in razširjanja zmogljivosti, dejavnosti na področju združitve in povezljivosti ter mednarodnega sodelovanja, upravne dejavnosti ter ustrezne ocene odhodkov za naslednje leto.

    5.   Izvršni direktor upravnemu odboru predloži upravne sporazume iz člena 8(2) te uredbe, ki podpirajo ocene odhodkov.

    6.   Letni program dela se sprejme do konca leta pred letom njegovega izvajanja. Letni program dela se objavi.

    7.   Izvršni direktor pripravi osnutek letnega proračuna za naslednje leto in ga predloži upravnemu odboru v sprejetje.

    8.   Upravni odbor sprejme letni proračun za posamezno leto do konca leta pred letom njegovega izvajanja.

    9.   Letni proračun se prilagodi, da se upošteva znesek finančnega prispevka Unije, kot je določen v splošnem proračunu Unije.

    Člen 19

    Operativno in finančno poročanje

    1.   Izvršni direktor upravnemu odboru v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 19 te uredbe vsako leto poroča o opravljanju svojih nalog. Konsolidirano letno poročilo med drugim vsebuje informacije o naslednjih zadevah:

    (a)

    raziskavah, inovacijah in drugih izvedenih ukrepih ter z njimi povezanih odhodkih;

    (b)

    pridobitvi in upravljanju infrastrukture, vključno z uporabo infrastrukture in dostopom do nje ter časom dostopa, ki ga je posamezna sodelujoča država dejansko porabila;

    (c)

    predloženih predlogih in ponudbah, vključno z razčlenitvijo po vrsti udeležencev, tudi MSP, in po državah;

    (d)

    posrednih ukrepih, izbranih za financiranje, z njihovo razčlenitvijo po vrsti udeležencev, tudi MSP, in po državah ter navedbo prispevkov Skupnega podjetja za posamezne udeležence in ukrepe;

    (e)

    ponudbah, izbranih za financiranje, z njihovo razčlenitvijo po vrsti izvajalcev, tudi MSP, in po državah ter navedbo prispevkov Skupnega podjetja za posamezne izvajalce in ukrepe javnega naročanja;

    (f)

    rezultatih dejavnosti javnega naročanja;

    (g)

    napredku pri doseganju ciljev iz člena 3 te uredbe in predlogih za nadaljnje delo, potrebno za dosego teh ciljev.

    2.   Računovodja Skupnega podjetja v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja pošlje začasni zaključni račun računovodji Komisije in Računskemu sodišču.

    3.   Izvršni direktor v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

    4.   Postopek razrešnice se izvede v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja.

    Člen 20

    Notranja revizija

    1.   Notranji revizor Komisije ima v zvezi s Skupnim podjetjem enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

    2.   Skupno podjetje lahko samo opravi svojo notranjo revizijo.

    Člen 21

    Odgovornost članov in zavarovanje

    1.   Finančna odgovornost članov Skupnega podjetja za njegove dolgove je omejena na njihove vplačane finančne prispevke za Skupno podjetje.

    2.   Skupno podjetje sklene in ohranja ustrezno zavarovanje.

    Člen 22

    Nasprotje interesov

    1.   Skupno podjetje, njegovi organi in uslužbenci se pri opravljanju svojih dejavnosti izogibajo nasprotju interesov.

    2.   Upravni odbor sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov pri osebah, ki so dejavne v upravnem odboru in v drugih organih ali skupinah Skupnega podjetja.

    Člen 23

    Prenehanje delovanja

    1.   Skupno podjetje preneha delovati ob koncu obdobja iz člena 1 te uredbe.

    2.   Poleg odstavka 1 se postopek prenehanja delovanja samodejno začne, če Unija ali vsi člani, razen Unije, izstopijo iz Skupnega podjetja.

    3.   Upravni odbor za vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem delovanja Skupnega podjetja imenuje enega ali več upraviteljev, ki ravnajo v skladu z odločitvami upravnega odbora.

    4.   Med postopkom prenehanja delovanja Skupnega podjetja se njegova sredstva porabijo za kritje njegovih obveznosti in odhodkov, povezanih s prenehanjem njegovega delovanja. Lastništvo superračunalnikov Skupnega podjetja se prenese na ustrezne gostiteljske subjekte ali konzorcij zasebnih partnerjev ali pa se superračunalniki prodajo ali razgradijo na podlagi odločitve upravnega odbora in v skladu s sporazumom o gostiteljstvu. Člani Skupnega odbora niso odgovorni za stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika ali po njegovi prodaji ali razgradnji. V primeru prenosa lastništva gostiteljski subjekt ali konzorcij zasebnih partnerjev Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnikov, katerih lastništvo se prenese. Vsi presežki se porazdelijo med člane, ki so bili ob prenehanju delovanja udeleženi v Skupnem podjetju, sorazmerno z njihovim finančnim prispevkom k Skupnemu podjetju. Vsi taki presežki, ki se dodelijo Uniji, se vrnejo v splošni proračun Unije.

    5.   Vzpostavi se ad hoc postopek za zagotovitev ustreznega upravljanja vsakega sporazuma, ki ga je sklenilo Skupno podjetje, ali odločitve, ki jo je sprejelo, ter vsake pogodbe o javnem naročilu za obdobje, daljše od obdobja delovanja Skupnega podjetja.


    (1)  Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).


    Top