1.   Za pravice iz tega člena veljajo prehodne določbe iz Priloge I k temu sporazumu.

Prometne pravice in pregled rut

2.   Vsaka pogodbenica podeli drugi pogodbenici pravice, navedene v nadaljevanju, do opravljanja storitev mednarodnega zračnega prevoza s strani letalskih prevoznikov druge pogodbenice na nediskriminatorni podlagi:

3.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na katerem koli letu ali na vseh letih in po svoji izbiri na rutah iz odstavka 2:

Operativna prilagodljivost iz tega odstavka se lahko izvaja brez omejevanja smeri ali geografskega omejevanja in brez izgube katere koli pravice do izvajanja prometa, ki je sicer dovoljen po tem sporazumu, če:

4.   Vsaka pogodbenica letalskim prevoznikom dovoli, da na podlagi poslovnih premislekov na trgu določijo pogostost in zmogljivost storitev mednarodnega zračnega prevoza, ki jih zagotavljajo. V skladu s to pravico nobena pogodbenica enostransko ne omejuje obsega prometa, pogostosti ali rednosti prevozov, usmeritve prometa, odhodnega ali namembnega kraja in tipa oziroma tipov zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, razen zaradi carinjenja, iz tehničnih, operativnih ali okoljskih razlogov, zaradi varnosti upravljanja zračnega prometa ter varovanja okolja ali zdravja, razen če ni s tem sporazumom določeno drugače.

5.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko opravljajo prevoze, vključno v okviru ureditev o skupni uporabi oznak letov, v kateri koli kraj v tretji državi, ki ni vključen na določenih rutah, če ne uveljavljajo pravic pete svoboščine.

6.   Nobena določba v tem sporazumu :

7.   Pogodbenici se pri izvajanju svojih zadevnih pravic in obveznosti na podlagi tega sporazuma vzdržita kakršne koli oblike diskriminacije letalskih prevoznikov druge pogodbenice, zlasti na podlagi državljanstva.

8.   Ne glede na druge določbe tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica zavrne opravljanje dejavnosti mednarodnega zračnega prevoza na ozemlje, z ozemlja ali čez ozemlje tretje države, s katero navedena pogodbenica nima diplomatskih odnosov.

1.   Pogodbenica po prejemu zahtevka za izdajo operativnega dovoljenja, ki ga vloži letalski prevoznik druge pogodbenice, po najkrajšem postopku podeli ustrezna operativna in tehnična dovoljenja, če:

2.   Vsaka pogodbenica pri podelitvi operativnih in tehničnih dovoljenj vse letalske prevoznike druge pogodbenice obravnava nediskriminatorno.

3.   Ko pogodbenica od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejme zahtevek za izdajo operativnega dovoljenja, prizna vsako ugotovitev sposobnosti ali državljanstva, ki jo je sprejela druga pogodbenica v zvezi z zadevnim letalskim prevoznikom, kot če bi tako ugotovitev sprejeli njeni pristojni organi, in ne preverja nadalje takih vprašanj, razen kot je določeno v drugem in tretjem pododstavku.

Če imajo pristojni organi pogodbenice prejemnice, potem ko od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo operativnega dovoljenja ali potem ko tako dovoljenje izdajo, kljub ugotovitvi druge pogodbenice specifične pomisleke, da kateri koli pogoj iz člena 1 za dodelitev ustreznih operativnih ali tehničnih dovoljenj ni izpolnjen, pogodbenica prejemnica takoj obvesti drugo pogodbenico in navede bistvene razloge za svoje pomisleke. V takem primeru lahko katera koli od pogodbenic zahteva posvetovanje, ki lahko vključuje predstavnike pristojnih organov obeh pogodbenic, ali dodatne informacije v zvezi z navedenimi pomisleki; zahtevo za posvetovanje je treba obravnavati takoj, ko je to mogoče. Če vprašanje ostane nerešeno, lahko katera koli od pogodbenic zadevo predloži skupnemu odboru iz člena 23 (Skupni odbor).

Ta odstavek ne zajema priznanja ugotovitev v zvezi z varnostnimi spričevali ali licencami, ureditvijo varovanja ali zavarovanjem.

1.   Katera koli od pogodbenic lahko zavrne, prekliče, začasno razveljavi, pogojuje ali omeji operativna ali tehnična dovoljenja ali kako drugače zavrne, začasno razveljavi, pogojuje ali omeji dejavnosti letalskega prevoznika druge pogodbenice, če:

2.   Pravice, določene s tem členom, se uresničujejo le po posvetovanju z drugo pogodbenico, razen če je nujno takojšnje ukrepanje, da bi preprečili nadaljnjo neskladnost s točkama (c) ali (d) odstavka 1.

3.   Ta člen ne omejuje pravic katere koli od pogodbenic, da zavrne, prekliče, začasno razveljavi, pogojuje ali omeji operativno ali tehnično dovoljenje letalskega prevoznika ali letalskih prevoznikov druge pogodbenice v skladu s členoma 14 ali 15.

1.   Ne glede na člena 4 in 5 in po potrditvi skupnega odbora v skladu s členom 23(8), da lahko vsaka od pogodbenic ali njeni državljani na podlagi svojih zadevnih zakonov pridobijo večinski delež v letalskem prevozniku druge pogodbenice ali izvajajo dejanski nadzor nad njim, lahko pogodbenici dovolita večinsko lastništvo armenskega letalskega prevoznika ali dejanski nadzor nad njim s strani držav članic EU ali njihovih državljanov ali večinsko lastništvo letalskega prevoznika Evropske unije ali dejanski nadzor nad njim s strani Armenije ali njenih državljanov v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   V zvezi z odstavkom 1 tega člena se naložbe v letalske prevoznike s strani pogodbenic ali njunih državljanov posamezno odobrijo s predhodnim sklepom skupnega odbora v skladu s členom 23(2).

S tem sklepom se opredelijo pogoji v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev na podlagi tega sporazuma ter storitev med tretjimi državami in pogodbenicama. Člen 23(11) se ne uporablja za ta sklep.

1.   Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se na njenem ozemlju uporabljajo za prihod zrakoplovov, ki opravljajo storitve mednarodnega zračnega prevoza, na njeno ozemlje, opravljanje dejavnosti na njem in odhod z njega, veljajo tudi za letalske prevoznike druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, se na njem nahajajo ali odhajajo z njega.

2.   Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se na njenem ozemlju uporabljajo za prihod potnikov, posadk, prtljage, tovora ali pošte na zrakoplovu na njeno ozemlje, opravljanje dejavnosti na njem in odhod z njega (vključno s predpisi v zvezi z vstopom, mejno kontrolo, imigracijo, potnimi listinami, carino in karanteno ali za pošto v skladu s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, posadke, prtljago, tovor in pošto letalskih prevoznikov druge pogodbenice in kogar koli, ki deluje v njihovem imenu, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, se na njem nahajajo ali odhajajo z njega.

3.   Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju dovoli letalskim prevoznikom druge pogodbenice, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se prevažajo samo osebe s potovalnimi dokumenti, ki se zahtevajo za vstop na njeno ozemlje ali tranzit čez ozemlje druge pogodbenice.

1.   Pogodbenici priznavata, da je njun skupni cilj vzpostaviti okolje poštene konkurence ter poštenih in enakih možnosti, da bi si lahko letalski prevozniki obeh pogodbenic konkurirali pri opravljanju dogovorjenih storitev na določenih rutah. Zato pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe za popolno upoštevanje tega cilja.

2.   Pogodbenici potrjujeta, da je svobodna, poštena in neizkrivljena konkurenca pomembna za pospeševanje ciljev tega sporazuma, ter ugotavljata, da sta obstoj celovitega konkurenčnega prava in samostojnega organa za konkurenco ter razumna in učinkovita uporaba njunega nacionalnega konkurenčnega prava pomembna za učinkovito opravljanje storitev zračnega prevoza. Konkurenčno pravo vsake pogodbenice, ki obravnava vprašanja, zajeta s tem členom, kakor je občasno spremenjeno, se uporablja za dejavnosti letalskih prevoznikov na območju pristojnosti vsake od pogodbenic. Pogodbenici si prizadevata doseči združljivost in zbliževanje konkurenčnega prava ter njegovo učinkovito uporabo. Po potrebi in kadar je to utemeljeno, sodelujeta pri učinkoviti uporabi konkurenčnega prava, vključno s tem, da svojim letalskim prevoznikom ali drugim državljanom dovolita, da v skladu z njunimi zadevnimi pravili in sodno prakso razkrijejo informacije, ki se nanašajo na ukrepe konkurenčnega prava, ki jih sprejmejo organi za konkurenco druge pogodbenice.

3.   Nobena določba tega sporazuma ne sme vplivati na pooblastila in pristojnosti organov, pristojnih za konkurenco, ter sodišč obeh pogodbenic (in Evropske komisije) ali jih omejevati ali posegati vanje, vsa vprašanja v zvezi z uporabo konkurenčnega prava pa še naprej spadajo v izključno pristojnost navedenih organov in sodišč. Zato vsak ukrep, ki ga pogodbenica izvede na podlagi tega člena ne posega v kakršne koli morebitne ukrepe, ki jih sprejmejo navedeni organi in sodišča.

4.   Vsak ukrep, sprejet na podlagi tega člena, spada v izključno odgovornost pogodbenic in se nanaša izključno na drugo pogodbenico ali letalske prevoznike druge pogodbenice, ki opravljajo storitve zračnega prevoza v pogodbenici ali iz njiju. Za tak ukrep se ne uporablja postopek reševanja sporov na podlagi člena 24.

5.   Vsaka pogodbenica odpravi vse oblike diskriminacije ali nepoštenih praks, ki bi ovirale možnost letalskih prevoznikov druge pogodbenice, da izvajajo pošteno in pravično konkurenco pri opravljanju storitev zračnega prevoza

6.   Nobena pogodbenica ne dodeli ali odobri svojim letalskim prevoznikom javnih subvencij in javne pomoči, če bi lahko te pomembno in neupravičeno izkrivljale pošteno in pravično konkurenco pri opravljanju storitev zračnega prevoza letalskih prevoznikov druge pogodbenice. Take javne subvencije ali javna pomoč lahko vključujejo zlasti: navzkrižno subvencioniranje, nadomestilo za izgube iz poslovanja, kapitalske vložke, nepovratna sredstva, jamstva, posojila ali zavarovanja po prednostnih pogojih, varstvo pred stečajem, odpoved izterjavi dolgovanih zneskov, odpoved običajnemu poplačilu uporabljenih javnih sredstev, davčne olajšave ali oprostitve, povračilo za finančna bremena, ki jih naložijo javni organi, ter dostop na diskriminatorni ali nekomercialni podlagi do navigacijskih ali letaliških objektov in storitev, goriva, zemeljske oskrbe, varovanja, računalniških sistemov rezervacij, dodelitve slotov ali drugih objektov in storitev, povezanih z opravljanjem storitev zračnega prevoza.

7.   Če pogodbenica letalskemu prevozniku dodeli javne subvencije ali javno pomoč, z ustreznimi sredstvi zagotovi preglednost takega ukrepa, za kar lahko od letalskega prevoznika zahteva, naj to subvencijo ali pomoč jasno in ločeno navede v svojih računovodskih izkazih.

8.   Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice slednji v razumnem roku zagotovi finančna poročila v zvezi s subjekti, ki spadajo v jurisdikcijo prve pogodbenice, in vse druge informacije, ki jih lahko druga pogodbenica razumno zahteva za zagotovitev upoštevanja določb tega člena. To lahko vključuje podrobne informacije v zvezi s subvencijami ali pomočjo. Pogodbenica, ki zahteva dostop do informacij, lahko take informacije obravnava zaupno.

9.   Brez poseganja v kakršen koli ukrep, ki ga sprejme pristojni organ za konkurenco ali sodišče, pristojno za izvrševanje pravil iz odstavkov 5 in 6:

10.   Vsaka pogodbenica učinkovito uporablja protimonopolno zakonodajo v skladu z odstavkom 2 in letalskim prevoznikom prepove:

11.   Vsaka od pogodbenic uporabo protimonopolne zakonodaje iz odstavka 10 zaupa izključno svojemu neodvisnemu organu, pristojnemu za konkurenco, ali svojemu sodišču.

12.   Brez poseganja v kakršen koli ukrep, ki ga sprejme pristojni organ za konkurenco ali sodišče, pristojno za izvrševanje pravil iz odstavka 10, če ena od pogodbenic meni, da je letalski prevoznik žrtev domnevne kršitve člena 10 in da je to mogoče dokazati, lahko drugi pogodbenici pošlje pisne ugotovitve. Pogodbenica lahko potem, ko je obvestila drugo pogodbenico, tudi stopi v stik s pristojnimi javnimi organi na ozemlju druge pogodbenice, vključno z organi na centralni, provincialni, regionalni ali lokalni ravni, da bi obravnavala vprašanja, povezana s tem členom. Poleg tega lahko ena od pogodbenic zahteva posvetovanja o tem vprašanju z drugo pogodbenico zaradi rešitve težave. Taka posvetovanja se začnejo v 30 dneh od prejetja zahteve. Medtem si pogodbenici izmenjata zadostne informacije, da bi lahko celovito proučili pomisleke, ki jih je izrazila ena od pogodbenic.

13.   Če pogodbenicama ne uspe rešiti vprašanja s posvetovanji v 30 dneh od začetka posvetovanj ali če se posvetovanja ne začnejo v 30 dneh od prejetja zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo odstavka 10 in če sta organ ali sodišče, pristojna za konkurenco, ugotovila kršitev protimonopolne zakonodaje, ima pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, pravico začasno ukiniti izvajanje pravic, ki so bile s tem sporazumom podeljene letalskim prevoznikom druge pogodbenice, tako da zavrne, prekliče ali začasno razveljavi operativno dovoljenje ali da za izvajanje takih pravic določi pogoje, ki so po njenem mnenju potrebni, ali da naloži dajatve ali sprejme druge ukrepe. Vsak ukrep, sprejet na podlagi tega odstavka, je ustrezen in sorazmeren, njegovo področje uporabe in trajanje pa sta omejena na to, kar je nujno potrebno.

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu A.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bi ovire za poslovanje, na katere bi naleteli komercialni prevozniki, zmanjšale koristi, ki jih je mogoče doseči s tem sporazumom. Zato pogodbenici izvajata učinkovit in vzajemen postopek odpravljanja ovir za poslovanje komercialnih prevoznikov obeh pogodbenic, kadar bi take ovire lahko onemogočale poslovne dejavnosti, izkrivljale konkurenco ali ovirale enake priložnosti za konkuriranje.

3.   Letalskim prevoznikom obeh pogodbenic ni treba obdržati lokalnega sponzorja.

4.   Skupni odbor vzpostavi postopek sodelovanja v zvezi s poslovanjem in poslovnimi priložnostmi, spremlja napredek pri učinkovitem odpravljanju ovir za poslovanje komercialnih prevoznikov ter redno pregleduje razvoj dogodkov, vključno s spremembami zakonodaje in predpisov. V skladu s členom 23 lahko pogodbenica zahteva sestanek skupnega odbora za razpravo o morebitnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem tega člena.

5.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo pravico, da na ozemlju druge pogodbenice neovirano ustanovijo poslovalnice in objekte, kjer so ti potrebni za opravljanje storitev zračnega prevoza ter za promocijo in prodajo storitev zračnega prevoza in z njim povezanih dejavnosti, vključno s pravico do prodaje in izdaje vseh vozovnic ali letalskih tovornih listov, tako lastnih kot tudi tistih, ki jih uporabljajo drugi letalskih prevozniki.

6.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice v zvezi z vstopom, prebivanjem in zaposlovanjem pravico, da na ozemlje druge pogodbenice pripeljejo in tam obdržijo upravno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, potrebno za zagotavljanje storitev zračnega prevoza. Obe pogodbenici omogočata in pospešita izdajo delovnih dovoljenj, kadar je to potrebno, za osebje, zaposleno v poslovalnicah v skladu s tem odstavkom, vključno z osebjem, ki opravlja nekatere začasne naloge, ki ne trajajo dlje od 90 dni, v skladu z ustreznimi veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

7.   Brez poseganja v drugi pododstavek tega odstavka ima vsak letalski prevoznik v zvezi z zemeljsko oskrbo pravico, da na ozemlju druge pogodbenice:

Za pravice iz točk (a) in (b) prvega pododstavka veljajo le posebne prostorske ali zmogljivostne omejitve, ki izhajajo iz potrebe po ohranitvi varnega delovanja letališča. Če take omejitve ovirajo, preprečujejo ali omejujejo samooskrbo in če ni učinkovite konkurence med izvajalci storitev zemeljske oskrbe, zadevna pogodbenica zagotovi, da so vse take storitve na voljo pod enakimi in ustreznimi pogoji za vse letalske prevoznike; cene takih storitev se določijo glede na ustrezna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna merila.

8.   Vsak izvajalec storitev zemeljske oskrbe, naj je to letalski prevoznik ali ne, ima pravico, da na ozemlju druge pogodbenice zagotavlja storitve zemeljske oskrbe letalskim prevoznikom, ki delujejo na istem letališču, kadar je to dovoljeno in skladno z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

9.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni predpisi, smernice in postopki za dodeljevanje slotov na letališčih na njenem ozemlju izvajajo neodvisno, pregledno, učinkovito, nediskriminatorno in pravočasno.

10.   Pogodbenica lahko zahteva priglasitev operativnih načrtov, programov in voznih redov za storitve zračnega prevoza, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma, vendar le za informativne namene, da bi lahko preverila spoštovanje pravic iz tega sporazuma. Če pogodbenica zahteva tako priglasitev, čim bolj zmanjša upravno obremenitev posrednikov storitev zračnega prevoza in letalskih prevoznikov druge pogodbenice, povezano z zahtevami in postopki glede priglasitve.

11.   Vsak letalski prevoznik vsake pogodbenice lahko prodaja storitve zračnega prevoza in z njim povezane storitve na ozemlju druge pogodbenice neposredno ali, po presoji letalskega prevoznika, prek svojih prodajnih zastopnikov, drugih posrednikov, ki jih imenuje letalski prevoznik, interneta ali kakršnih koli drugih razpoložljivih sredstev. Vsak letalski prevoznik ima pravico do prodaje takih storitev prevoza in z njim povezanih storitev ter vsaka oseba lahko neovirano kupi tak prevoz in z njim povezane storitve v lokalni ali kateri koli prosto zamenljivi valuti.

12.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko lokalne stroške, nastale na ozemlju druge pogodbenice zlasti za nakup goriva in plačilo letaliških pristojbin, poravnajo v lokalni valuti. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko take stroške, nastale na ozemlju druge pogodbenice, po lastni presoji poravnajo v prosto zamenljivih valutah po tržnem menjalnem tečaju.

13.   Vsak letalski prevoznik ima na zahtevo pravico, da zamenja lokalne prihodke v prosto zamenljive valute in jih kadar koli kakor koli prenese z ozemlja druge pogodbenice v državo po svoji izbiri. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčitve v zvezi z njima, po tržnem menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na datum, ko prevoznik predloži prvi zahtevek za prenos. Zanju se ne zaračunajo pristojbine, razen tistih, ki jih banke običajno določijo za izvedbo take pretvorbe in prenosa.

14.   Pri opravljanju ali zagotavljanju storitev zračnega prevoza na podlagi tega sporazuma lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sklene dogovore o sodelovanju na področju trženja, kot so sporazumi o skupinski prodaji ali leti pod skupno oznako, s:

pod pogojem: (i) da ima prevoznik, ki opravlja prevoze, ustrezne prometne pravice, (ii) da imajo prevozniki, ki tržijo prevoz, ustrezno pravice za zadevne rute ter (iii) da dogovori izpolnjujejo zahteve v zvezi z varnostjo in konkurenco, ki običajno veljajo za take dogovore.

15.   V primeru prevoza potnikov na letu, ki spada pod dogovore o sodelovanju na področju trženja, je kupec ob prodaji letalske vozovnice ali vsekakor ob prijavi na let ali pred vkrcanjem, kadar gre za povezovalni let brez prijave, obveščen o identiteti ponudnika, ki bo opravil posamezen del prevoza.

16.   Kar zadeva prevoz potnikov, za ponudnike površinskega prevoza ne veljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zračni prevoz, izključno zato, ker take prevoze zagotavlja letalski prevoznik pod svojim imenom.

17.   Ne glede na druge določbe tega sporazuma je letalskim prevoznikom in posrednim ponudnikom storitev tovornega prevoza pogodbenic v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi brez omejitev dovoljeno, da v povezavi z mednarodnim zračnim prevozom uporabijo katero koli obliko površinskega prevoza tovora v kateri koli kraj na ozemlju pogodbenic ali v tretjih državah ali iz njega, vključno s prevozom na vsa mednarodno priznana letališča s carinskimi objekti ali z njih, in imajo pravico, če je to ustrezno, do prevoza tovora pod carinskim nadzorom. Tak tovor ima, če se prevaža po površini ali zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalski prevozniki se lahko odločijo, da sami opravljajo svoj površinski prevoz ali ga zagotovijo v dogovoru z drugimi površinskimi prevozniki, vključno s površinskim prevozom, ki ga opravljajo drugi letalski prevozniki in posredni izvajalci storitev tovornega zračnega prevoza. Take intermodalne storitve tovornega prevoza se lahko zagotovijo po enotni direktni ceni za kombinirani zračni in površinski prevoz, pod pogojem, da špediterji niso zavedeni glede dejstev o takem prevozu.

18.   Letalski prevozniki obeh pogodbenic imajo pravico, da sklenejo dogovore o franšizingu ali trženju blagovne znamke z družbami, vključno z letalskimi prevozniki pogodbenic ali tretjih držav, če imajo letalski prevozniki ustrezno pooblastilo in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata za take dogovore, zlasti pogoje, ki zahtevajo razkritje identitete letalskega prevoznika, ki opravlja storitev.

19.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko sklenejo dogovore za zagotavljanje zrakoplovov s posadko ali brez nje za storitve mednarodnega zračnega prevoza s:

če imajo vsi udeleženci pri takih dogovorih ustrezna pooblastila in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici uporabljata za take dogovore. Nobena od pogodbenic ne zahteva od letalskega prevoznika, ki zagotavlja zrakoplove, prometnih pravic po tem sporazumu za rute, na katerih se bodo zrakoplovi uporabljali. Pogodbenici lahko zahtevata, da te dogovore odobrijo njuni pristojni organi. Če pogodbenica zahteva tako odobritev, čim bolj zmanjša upravno obremenitev letalskih prevoznikov, ki jo povzročajo postopki odobritve.

1.   Zrakoplovi, ki jih za storitve mednarodnega zračnega prevoza uporabljajo letalski prevozniki ene pogodbenice, njihova običajna oprema, gorivo, maziva, potrošne tehnične zaloge, oprema na letališču, nadomestni deli (vključno z motorji), zaloge na zrakoplovu (ki med drugim vključujejo hrano, pijačo, alkohol, tobak in druge izdelke, namenjene za prodajo potnikom ali njihovo uporabo v omejenih količinah med letom) ter drugi predmeti, ki so namenjeni upravljanju ali servisiranju zrakoplovov v mednarodnem zračnem prevozu ali se uporabljajo izključno za to, so ob prihodu na ozemlje druge pogodbenice na podlagi vzajemnosti oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carin, trošarin ter podobnih taks in pristojbin, ki

2.   Oprostitev davkov, prelevmanov, dajatev, taks in pristojbin iz odstavka 1 na podlagi vzajemnosti, razen plačila stroškov za opravljene storitve, velja tudi za:

3.   Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, prelevmane, dajatve, takse ali pristojbine za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika, ki opravlja prevoze med dvema krajema na njenem ozemlju.

4.   Običajna oprema na zrakoplovih ter material, zaloge in rezervni deli iz odstavkov 1 in 2, ki so običajno na zrakoplovih letalskega prevoznika ene od pogodbenic, se lahko raztovorijo na ozemlju druge pogodbenice le, če to predhodno odobrijo carinski organi te pogodbenice, in zahteva se lahko, da se zanje določi nadzor ali kontrola zadevnih organov, dokler se ponovno ne izvozijo ali drugače odstranijo v skladu s carinskimi predpisi.

5.   Izjeme, določene v tem členu, se uporabljajo tudi, kadar so letalski prevozniki ene pogodbenice z drugim letalskim prevoznikom, ki je upravičen do podobnih izjem, ki jih je odobrila druga pogodbenica, sklenili pogodbe za posojilo ali prenos predmetov, določenih v odstavkih 1 in 2, na ozemlje druge pogodbenice.

6.   Nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenicama, da bi zaračunali davke, prelevmane, dajatve, takse in pristojbine za prodajo izdelkov potnikom, ki niso namenjeni za porabo na zrakoplovu, na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, kjer sta dovoljena vkrcanje in izkrcanje.

7.   Prtljaga in tovor v neposrednem tranzitu prek ozemlja pogodbenice sta oproščena davkov, carin, taks in drugih primerljivih pristojbin, ki ne temeljijo na stroških opravljenih storitev.

8.   Za opremo in zaloge iz odstavkov 1 in 2 se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo pristojnih organov.

9.   Določbe tega sporazuma ne vplivajo na področje davka na dodano vrednost (DDV).

10.   Ta sporazum ne spreminja določb zadevnih konvencij, ki veljajo med državami članicami EU in Armenijo ter preprečujejo dvojno obdavčitev dohodkov in kapitala.

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II delu A.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojbine za uporabnike, ki jih lahko njeni pristojni organi ali telesa zaračunajo letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo navigacijskih služb zračnega prometa in kontrolo zračnega prometa, vezane na stroške in nediskriminatorne. V vsakem primeru se take pristojbine za uporabnike letalskim prevoznikom druge pogodbenice ne smejo naložiti po pogojih, ki so manj ugodni od najugodnejših pogojev, ki so na voljo kateremu koli drugemu letalskemu prevozniku.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da pristojbine za uporabnike, ki jih lahko njeni pristojni organi ali telesa zaračunajo letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo letaliških objektov in storitev, varovanja v letalstvu ter s tem povezanih objektov in storitev, razen pristojbin, zaračunanih za opravljanje storitev iz člena 9(7), niso nepravično diskriminatorne, se ne razlikujejo na podlagi državljanstva in so pravično razdeljene med kategorijami uporabnikov. Te pristojbine brez poseganja v člen 16(1) izražajo in ne presegajo celotnih stroškov pristojnih organov ali teles pri zagotavljanju ustreznih letaliških objektov in storitev ter varovanja v letalstvu na zadevnem letališču ali na letališčih, na katerih se uporablja skupen sistem zaračunavanja pristojbin. Te pristojbine lahko vključujejo primerno donosnost po amortizaciji. Objekti in storitve, za katere se zaračunajo pristojbine za uporabnike, se zagotavljajo učinkovito in ekonomično. V vsakem primeru se take pristojbine letalskim prevoznikom druge pogodbenice ne smejo naložiti po pogojih, ki so manj ugodni od najugodnejših pogojev, odobrenih drugemu letalskemu prevozniku v času, ko so pristojbine naložene.

4.   Vsaka pogodbenica zahteva, da se organi ali telesa, pristojni za pristojbine na njenem ozemlju, in letalski prevozniki, ki uporabljajo storitve in objekte, posvetujejo in si izmenjajo informacije, ki so potrebne za natančno proučitev sprejemljivosti pristojbin v skladu z načeli iz odstavkov 2 in 3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da organi ali telesa, pristojni za pristojbine, uporabnike v razumnem roku obvestijo o vseh predlaganih spremembah pristojbin za uporabnike, da lahko uporabniki izrazijo svoje mnenje in predložijo pripombe pred morebitnimi spremembami.

1.   Vsaka pogodbenica letalskim prevoznikom pogodbenic dovoli prosto določanje letalskih prevoznin in tarif zračnega prevoza na podlagi svobodne in poštene konkurence.

2.   Vsaka pogodbenica lahko na nediskriminatorni podlagi zahteva, da letalski prevozniki obeh pogodbenic njenim pristojnim organom poenostavljeno in le za informativne namene priglasijo letalske prevoznine in tarife zračnega prevoza, ponujene za prevoz z odhodom z njenega ozemlja. Taka priglasitev se lahko od letalskih prevoznikov zahteva šele ob začetni ponudbi letalske prevoznine ali tarife zračnega prevoza.

3.   Pristojni organi lahko medsebojno razpravljajo o vprašanjih, kot so zahteve in postopki v zvezi s priglasitvijo letalskih prevoznin in tarif zračnega prevoza ter nepravične, nerazumne, diskriminatorne ali subvencionirane letalske prevoznine in tarife zračnega prevoza.

1.   Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici na nediskriminatorni podlagi in kot se lahko razumno zahteva zagotovi razpoložljive statistične podatke v zvezi s storitvami zračnega prevoza, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma, kot zahtevajo ustrezni zakoni in drugi predpisi pogodbenic.

2.   Pogodbenici sodelujeta, tudi v okviru skupnega odbora, da se omogoči izmenjava statističnih podatkov med njima za spremljanje razvoja storitev zračnega prevoza v skladu s tem sporazumom.

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu B.

2.   Za namene zagotavljanja izvajanja določb tega člena ter regulativnih zahtev in standardov iz odstavka 1 s strani pogodbenic je Armenija od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma kot opazovalka vključena v delo Evropske agencije za varnost v letalstvu.

Približevanje Armenije k izpolnjevanju regulativnih zahtev in standardov v zvezi z zračnim prevozom, navedenih v Prilogi II, delu B, stalno spremlja in redno ocenjuje Evropska unija v sodelovanju z Armenijo.

Ko je Armenija prepričana, da izpolnjuje regulativne zahteve in standarde v zvezi z zračnim prevozom, navedene v Prilogi II, delu B, obvesti Evropsko unijo, da je treba izvesti ocenjevanje.

Ko Armenija v celoti izpolnjuje regulativne zahteve in standarde v zvezi z zračnim prevozom, navedene v Prilogi II, delu B, skupni odbor določi natančen status in pogoje za sodelovanje Armenije pri Evropski agenciji za varnost v letalstvu in za njen status opazovalke.

3.   Pogodbenici zagotovita, da zrakoplov, ki je registriran v eni pogodbenici in za katerega obstaja sum o neskladnosti z mednarodnimi letalskimi varnostnimi standardi, določenimi v skladu s Konvencijo, ter ki pristaja na letališčih, odprtih za mednarodni zračni promet, na ozemlju druge pogodbenice, na ploščadi pregledajo pristojni organi navedene druge pogodbenice, znotraj in zunaj, da bi preverili veljavnost dokumentov zrakoplova in njegove posadke ter vidno stanje zrakoplova in njegove opreme.

4.   Pristojni organi ene pogodbenice lahko kadar koli zahtevajo posvetovanja o varnostnih standardih, ki jih ima druga pogodbenica.

5.   Pristojni organi ene ali druge pogodbenice lahko nemudoma sprejmejo vse ustrezne ukrepe, če ugotovijo, da:

6.   Če pogodbenica ukrepa v skladu z odstavkom 5, nemudoma obvesti drugo pogodbenico in navede razloge za ukrep.

7.   Vsak ukrep, ki ga sprejme ena od pogodbenic v skladu z odstavkom 5, se odpravi, ko ni več razloga zanj.

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z varovanjem v letalstvu, navedenimi v Prilogi II, delu C.

2.   Evropska komisija lahko Armenijo pregleda v skladu z ustrezno zakonodajo Evropske unije o varovanju v letalstvu, navedeno Prilogi II, delu C. Pogodbenici vzpostavita mehanizem, potreben za izmenjavo informacij o rezultatih takih varnostnih pregledov.

3.   Zagotavljanje varnosti za civilne zrakoplove, njihove potnike in posadko je temeljni pogoj za opravljanje storitev mednarodnega zračnega prevoza, zato vsaka pogodbenica ponovno potrdi svoje obveznosti do druge pogodbenice glede zagotavljanja varovanja v civilnem letalstvu pred dejanji nezakonitega vmešavanja, zlasti obveznosti v skladu s Konvencijo, Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisano 14. septembra 1963 v Tokiu, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano 16. decembra 1970 v Haagu, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisano 23. septembra 1971 v Montrealu, Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno letalstvo, podpisanim 24. februarja 1988 v Montrealu, in Konvencijo o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisano 1. marca 1991 v Montrealu, če sta obe pogodbenici podpisnici teh konvencij, ter v skladu z vsemi drugimi konvencijami in protokoli v zvezi z varovanjem v civilnem letalstvu, katerih podpisnici sta pogodbenici.

4.   Pogodbenici na zahtevo druga drugi zagotovita vso potrebno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih zrakoplovov in druga nezakonita dejanja zoper varnost takih zrakoplovov, njihovih potnikov in posadke, letališč in letalskih navigacijskih objektov in storitev ter vsako drugo ogrožanje varovanja v civilnem letalstvu.

5.   Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu z mednarodnimi standardi varovanja v letalstvu in ustreznimi priporočenimi praksami, ki jih je določila organizacija ICAO, če to ni določeno z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z varovanjem v letalstvu, navedenimi v Prilogi II, delu C. Pogodbenici od operatorjev zrakoplovov, vpisanih v njunih registrih, ali operatorjev, ki imajo glavni kraj poslovanja ali stalni naslov na njunih ozemljih, ter od upravljavcev letališč na svojih ozemljih zahtevata, da delujejo v skladu s takimi predpisi o varovanju v letalstvu.

6.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo ukrepi za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki med drugim vključujejo varnostne preglede potnikov in njihove ročne prtljage, varnostne preglede oddane prtljage, varnostne preglede in kontrole drugih oseb, ki niso potniki, vključno s posadko, ter predmetov, ki jih prevažajo, varnostne preglede in kontrole tovora, pošte, zalog za oskrbo med letom in oskrbo na letališču ter kontrole dostopa do nadzorovanega dela letališča in varnostnih območij omejenega gibanja. Navedeni ukrepi se prilagajajo, da bi ustrezali povečanju grožnje za varovanje v civilnem letalstvu. Vsaka pogodbenica se strinja, da se lahko od njunih letalskih prevoznikov zahteva spoštovanje predpisov o varovanju v letalstvu iz odstavkov 1 in 5 ter drugih predpisov o varovanju v letalstvu, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop na ozemlje, izstop z njega ali dokler se zrakoplovi nahajajo na ozemlju navedene druge pogodbenice.

7.   Pogodbenica lahko ob popolnem upoštevanju in spoštovanju suverenosti druge pogodbenice sprejme ukrepe varovanja v zvezi z vstopom na njeno ozemlje in nujne ukrepe, da bi se odzvala na posebno grožnjo za varovanje, pri čemer je treba take ukrepe nemudoma sporočiti drugi pogodbenici. Vsaka pogodbenica pozitivno obravnava vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih posebnih ukrepov varovanja, prva pogodbenica pa upošteva ukrepe varovanja, ki jih druga pogodbenica že izvaja, in njeno morebitno stališče. Vendar pa vsaka pogodbenica priznava, da nobena določba tega člena ne omejuje možnosti druge pogodbenice, da zavrne dostop do svojega ozemlja za kateri koli let, ki po njenem mnenju pomeni grožnjo za varovanje. Razen kadar v izrednih razmerah to ni mogoče, vsaka pogodbenica drugo pogodbenico vnaprej obvesti o nameravani uvedbi posebnih ukrepov varovanja, ki bi lahko imeli znatni finančni ali operativni učinek na storitve zračnega prevoza, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sestanek skupnega odbora za razpravo o takih ukrepih varovanja, kot je določeno v členu 23.

8.   Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji ugrabitve civilnega zrakoplova ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti takega zrakoplova, njegovih potnikov in posadke, letališč ali letalskih navigacijskih objektov in storitev pogodbenici pomagata druga drugi tako, da poskrbita za komuniciranje in druge ustrezne ukrepe, da bi se tak dogodek ali grožnja čim hitreje in varno končala.

9.   Vsaka pogodbenica sprejme vse ukrepe, ki se ji zdijo izvedljivi za zagotovitev, da se zrakoplov, ki je nezakonito ugrabljen ali izpostavljen drugim dejanjem nezakonitega vmešavanja in je na tleh njenega ozemlja, tam zadrži, razen če je njegov odhod nujen zaradi prevladujoče dolžnosti varovanja človeških življenj. Kadar je to mogoče, se taki ukrepi sprejmejo na podlagi skupnih posvetovanj.

10.   Kadar ima ena pogodbenica razlog za utemeljen sum, da je druga pogodbenica kršila določbe o varovanju v letalstvu iz tega člena, ta pogodbenica zahteva takojšnja posvetovanja z drugo pogodbenico. Taka posvetovanja se začnejo v 30 dneh od prejetja take zahteve.

11.   Brez poseganja v člen 5, če se zadovoljiv sporazum ne doseže v 30 dneh od datuma take zahteve ali v morebitno dogovorjenem daljšem obdobju, je to razlog za zavrnitev, preklic, omejitev ali določitev pogojev glede operativnega dovoljenja enega ali več letalskih prevoznikov te druge pogodbenice.

12.   Kadar je to potrebno zaradi neposredne in izjemne grožnje, lahko pogodbenica nemudoma sprejme začasen ukrep.

13.   Izvajanje ukrepa, sprejetega v skladu z odstavkom 11, se ustavi, ko druga pogodbenica ravna v skladu z vsemi določbami tega člena.

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu D, na področjih, ki niso zajeta z regulativnim okvirom EU, pa najmanj z ustreznimi standardi in priporočenimi praksami ICAO, pod pogoji, navedenimi v tem členu.

2.   Pogodbenici sodelujeta na področju upravljanja zračnega prometa, da bi enotno evropsko nebo razširili na Armenijo, okrepili veljavne varnostne standarde in splošno učinkovitost splošnega zračnega prometa v Evropi, optimizirali zmogljivosti kontrole zračnega prometa, čim bolj zmanjšali zamude in povečali okoljsko učinkovitost. V ta namen bo Armenija od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma kot opazovalka vključena v Odbor za enotno evropsko nebo in druge organe, povezane z enotnim evropskim nebom. Skupni odbor je pristojen za opazovanje in krepitev sodelovanja na področju upravljanja zračnega prometa.

3.   Da bi olajšali izvajanje zakonodaje glede enotnega evropskega neba na svojih ozemljih:

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu E.

2.   Pogodbenici potrjujeta potrebo po varstvu okolja s spodbujanjem trajnostnega razvoja letalstva Pogodbenici nameravata sodelovati za opredelitev izzivov, povezanih z vplivom letalstva na okolje.

3.   Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja za proučitev in čim večje zmanjšanje vplivov letalstva na okolje v skladu s cilji tega sporazuma.

4.   Pogodbenici priznavata pomen boja proti podnebnim spremembam in s tem boja proti emisijam toplogrednih plinov, povezanih z letalstvom, na nacionalni in tudi na mednarodni ravni. Strinjata se, da bosta okrepili sodelovanje v zvezi s temi vprašanji, med drugim na podlagi ustreznih večstranskih sporazumov, zlasti z izvajanjem globalnih tržnih ukrepov, kot je bilo dogovorjeno na 39. skupščini organizacije ICAO, in uporabo mehanizma, vzpostavljenega s členom 6(4) Pariškega sporazuma na podlagi Okvirne konvencije združenih narodov o spremembi podnebja za razvoj globalnih tržnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorju letalstva, in katerega koli drugega vidika iz tega člena, ki je posebnega pomena za emisije mednarodnega letalstva.

5.   Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta izmenjevali informacije in vzdrževali redno neposredno komuniciranje in dialog med strokovnjaki, da bi okrepili sodelovanje za omejitev vplivov letalstva na okolje, kar vključuje:

6.   Pogodbenici se prav tako zavezujeta, da bosta ob spoštovanju svojih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz večstranskih obvez na področju okolja, učinkovito okrepili sodelovanje, zlasti finančno in tehnološko, v zvezi z ukrepi, namenjenimi zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz mednarodnega letalstva.

7.   Pogodbenici priznavata potrebo po sprejetju ustreznih ukrepov, da bi preprečili ali kako drugače obravnavali vplive zračnega prevoza na okolje, če so taki ukrepi popolnoma v skladu z njunimi pravicami in obveznostmi na podlagi mednarodnega prava.

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje zadevne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, določenimi v Prilogi II, delu A.

2.   Prodajalci računalniških sistemov rezervacij (v nadaljnjem besedilu: CRS), ki poslujejo na ozemlju ene pogodbenice, imajo pravico prinesti, ohranjati in dati prosto na voljo svoje CRS potovalnim agencijam ali turističnim podjetjem, katerih glavna dejavnost je distribucija produktov, povezanih s potovanji, na ozemlju druge pogodbenice, pod pogojem, da je vsak CRS skladen z vsemi ustreznimi regulativnimi zahtevami druge pogodbenice.

3.   Vsaka pogodbenica odpravi vse obstoječe zahteve, ki bi lahko omejevale prost dostop CRS ene pogodbenice do trga druge pogodbenice ali kako drugače omejevale konkurenco. Pogodbenici se izogibata sprejemanju takih zahtev.

4.   Nobena od pogodbenic na svojem ozemlju ne postavlja zahtev ali dovoli, da se prodajalcem CRS druge pogodbenice postavljajo zahteve v zvezi s prikazovalniki CRS, ki se razlikujejo od tistih, ki jih postavljajo svojim lastnim prodajalcem CRS ali katerim koli drugim CRS na njenem trgu. Nobena od pogodbenic ne preprečuje sklepanja sporazumov med prodajalci CRS, njihovimi ponudniki in njihovimi naročniki v zvezi z izmenjavo informacij o potovalnih storitvah, ki olajšujejo prikaz celovitih in nepristranskih informacij za potrošnike ali izpolnjevanje regulativnih zahtev v zvezi z nevtralnimi prikazovalniki.

5.   Pogodbenici zagotovita da, imajo lastniki in upravljavci CRS ene pogodbenice, ki izpolnjujejo ustrezne regulativne zahteve druge pogodbenice, enako možnost lastništva CRS na ozemlju druge pogodbenice kot lastniki in upravljavci katerih koli drugih CRS na trgu navedene pogodbenice.

1.   Ob upoštevanju prehodnih določb iz Priloge I pogodbenici zagotovita skladnost svoje ustrezne zakonodaje, predpisov ali postopkov z regulativnimi zahtevami in standardi v zvezi z zračnim prevozom, navedenimi v Prilogi II, delu G.

2.   Pogodbenici priznavata, da je treba proučiti učinke tega sporazuma na delovno silo, zaposlovanje in delovne pogoje. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali pri obravnavi vprašanj v zvezi z delom, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma, med drugim kar zadeva vplive na zaposlovanje, temeljne pravice pri delu, delovne pogoje, socialno varstvo in socialni dialog.

3.   Pogodbenici s svojimi zakoni in predpisi ter praksami spodbujata visoke ravni varstva na področju dela in socialnem področju v civilnem letalstvu.

4.   Pogodbenici priznavata pomen koristi, ki jih prinašajo pomembne gospodarske prednosti, ki izhajajo iz obstoja odprtih in konkurenčnih trgov, v povezavi z visokimi standardi dela za delavce. Pogodbenici izvajata ta sporazum tako, da prispevata k visokim standardom dela, neodvisno od lastništva ali narave zadevnih letalskih prevoznikov, ter zagotavljata, da pravice in načela, navedeni v njunih zadevnih zakonodajah in drugih predpisih, niso ogroženi, ampak se izvajajo učinkovito.

5.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta v svojih zakonodajah in praksah spodbujali in učinkovito izvajali temeljne standarde dela, priznane na mednarodni ravni, kot so navedeni v temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, ki so jih ratificirale Armenija in države članice EU.

6.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali tudi druge mednarodno priznane standarde in sporazume na področju dela in socialnem področju, ki so pomembni za civilno letalstvo, ter njihovo učinkovito izvajanje in izvrševanje v svoji nacionalni zakonodaji.

7.   Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka skupnega odbora, da se proučijo vprašanja v zvezi z delom, ki se ji zdijo pomembna.

1.   Pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, in se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

2.   Vsaka pogodbenica je na svojem ozemlju odgovorna za pravilno izvrševanje tega sporazuma.

3.   Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici zagotovi vse potrebne informacije in pomoč v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi zadevne pogodbenice za preiskave o morebitnih kršitvah, ki jih druga pogodbenica izvaja v okviru pristojnosti v skladu s tem sporazumom.

4.   Kadar ena pogodbenica v skladu s pooblastili, ki so ji dana s tem sporazumom, ukrepa glede zadev, ki zanimajo drugo pogodbenico in zadevajo organe ali podjetja druge pogodbenice, o tem v celoti obvesti pristojne organe druge pogodbenice in jim da pred sprejetjem končne odločitve priložnost za pripombe.

5.   Če so določbe tega sporazuma in določbe aktov, navedenih v Prilogi II, po vsebini enake ustreznim pravilom Pogodb EU ter aktom, sprejetim v skladu s Pogodbama EU, se pri njihovem izvajanju in uporabi razlagajo v skladu z ustreznimi sodbami in sklepi Sodišča in Evropske komisije.

1.   Ustanovi se skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Pristojen je za nadzor nad upravljanjem tega sporazuma ter njegovo pravilno izvajanje. Pripravlja priporočila in sprejema odločitve v primerih, kadar to izrecno določa ta sporazum.

2.   Skupni odbor svoje delo opravlja in odločitve sprejema na podlagi soglasja. Odločitve skupnega odbora so za pogodbenici zavezujoče.

3.   Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

4.   Skupni odbor se sestaja po potrebi, vendar vsaj enkrat na leto. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka skupnega odbora.

5.   Pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka skupnega odbora, da bi poskušala rešiti morebitna vprašanja v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma. Tak sestanek se začne v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje dva meseca po prejetju zahteve, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače.

6.   Pogodbenici si zaradi pravilnega izvajanja tega sporazuma izmenjujeta informacije in se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v skupnem odboru.

7.   V skladu s podelitvijo pravic iz člena 3 skupni odbor s sklepom potrdi oceno, ki jo opravi Evropska unija v zvezi s tem, kako Armenija izvaja in uporablja določbe zakonodaje EU, kot je določeno v odstavku 1 Priloge I.

8.   V skladu s členom 6 skupni odbor prouči vprašanja v zvezi z naložbami v letalske prevoznike pogodbenic in s spremembami pri dejanskem nadzoru letalskih prevoznikov pogodbenic.

9.   V skladu s členom 14 skupni odbor med prehodnim obdobjem, opisanim v Prilogi I, spremlja proces postopne ukinitve zrakoplovov, ki so bili registrirani v Armeniji in jih uporabljajo operatorji pod regulativnim nadzorom Armenije ter nimajo certifikata tipa, izdanega v skladu z ustrezno zakonodajo EU iz Priloge II, dela B, da bi se zagotovila postopna ukinitev teh zrakoplovov v skladu z odstavkom 7 Priloge I.

10.   Skupni odbor tudi razvija sodelovanje, zlasti z naslednjimi sredstvi:

11.   Če se skupni odbor o vprašanju, ki mu je bilo predloženo, ne izreče v šestih mesecih, lahko pogodbenici sprejmeta ustrezne zaščitne ukrepe na podlagi člena 25.

12.   Ta sporazum ne ovira sodelovanja in razprav pristojnih organov pogodbenic zunaj skupnega odbora, vključno na področjih varovanja, varnosti, okolja, upravljanja zračnega prometa, letališke infrastrukture, konkurence in varstva potrošnikov. Pogodbenici obvestita skupni odbor o rezultatih takega sodelovanja in razprav, ki bi lahko vplivali na izvajanje tega sporazuma.

1.   Vsi spori glede uporabe ali razlage tega sporazuma, razen vprašanj, ki izhajajo iz člena 8, ki se ne rešijo na sestanku skupnega odbora, se lahko na zahtevo katere koli od pogodbenic predložijo v arbitražo v skladu s postopki, navedenimi v tem členu.

2.   Zahteva za arbitražo se pisno pošlje drugi pogodbenici. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi opredeli zadevni ukrep in jasno pojasni razloge, zaradi katerih meni, da ni združljiv z določbami tega sporazuma.

3.   Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, arbitražo opravi arbitražno sodišče v sestavi treh arbitrov, ki se ustanovi na naslednji način:

4.   Datum ustanovitve arbitražnega sodišča je datum, ko zadnji od treh arbitrov sprejme imenovanje v skladu s postopki, ki jih določi skupni odbor.

5.   Če to zahteva ena od pogodbenic, arbitražno sodišče v 10 dneh od svoje ustanovitve prehodno odloči, ali je po njegovem mnenju zadeva nujna.

6.   Na zahtevo ene pogodbenice lahko arbitražno sodišče drugi pogodbenici odredi, da do končne odločitve arbitražnega sodišča izvaja začasne sanacijske ukrepe.

7.   Arbitražno sodišče za pogodbenici izda vmesno poročilo, v katerem navede svoje ugotovitve o dejstvih, uporabi zadevnih določb in osnovnih načelih, ki so podlaga za njegove ugotovitve in priporočila, najpozneje 90 dni od datuma svoje ustanovitve. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sodišča o tem pisno obvesti pogodbenici ter navede razloge za zamudo in datum, ko naj bi sodišče predvidoma izdalo svoje vmesno poročilo. V nobenem primeru se vmesno poročilo ne izda več kot 120 dni po datumu ustanovitve sodišča.

8.   Pogodbenica lahko arbitražnemu sodišču predloži pisno zahtevo za ponovni pregled specifičnih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove izdaje.

9.   V nujnih primerih si arbitražno sodišče vsestransko prizadeva, da vmesno poročilo izda v 45 dneh in vsekakor najpozneje v 60 dneh po datumu svoje ustanovitve. Pogodbenica lahko arbitražnemu sodišču predloži pisno zahtevo za ponovni pregled določenih vidikov vmesnega poročila v sedmih dneh od izdaje navedenega poročila. Arbitražno sodišče lahko po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu spremeni svoje poročilo in opravi nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna. Ugotovitve končne odločitve vključujejo zadovoljivo analizo argumentov, navedenih v fazi vmesnega ponovnega pregleda, ter zagotavljajo jasen odgovor na vprašanja in pripombe pogodbenic.

10.   Arbitražno sodišče svojo končno odločitev sporoči pogodbenicama v 120 dneh od datuma svoje ustanovitve. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sodišča o tem pisno obvesti pogodbenici ter navede razloge za zamudo in datum, ko naj bi sodišče predvidoma sporočilo svojo končno odločitev. V nobenem primeru se končna odločitev ne sporoči več kot 150 dni po datumu ustanovitve arbitražnega sodišča.

11.   V nujnih primerih si arbitražno sodišče svojo končno odločitev prizadeva izdati v 60 dneh od datuma svoje ustanovitve. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sodišča o tem pisno obvesti pogodbenici ter navede razloge za zamudo in datum, ko naj bi sodišče predvidoma sporočilo svojo končno odločitev. V nobenem primeru se končna odločitev ne sporoči več kot 75 dni po datumu ustanovitve arbitražnega sodišča.

12.   Pogodbenici lahko vložita zahteve za pojasnila končne odločitve v 10 dneh od datuma uradnega obvestila o njej; vsa pojasnila se zagotovijo v 15 dneh od datuma zahteve.

13.   Če arbitražno sodišče meni, da je bil ta sporazum kršen, in če odgovorna pogodbenica ne ravna v skladu s končno odločitvijo sodišča ali se z drugo pogodbenico ne sporazume o obojestransko zadovoljivi rešitvi v 40 dneh po uradnem obvestilu o končni odločitvi sodišča, lahko druga pogodbenica začasno prekliče uporabo primerljivih ugodnosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, ali delno ali po potrebi v celoti ustavi izvajanje tega sporazuma, dokler se odgovorna pogodbenica ne uskladi s končno odločitvijo sodišča ali dokler se pogodbenici ne sporazumeta o obojestransko zadovoljivi rešitvi.

1.   Če pogodbenica meni, da druga pogodbenica ni izpolnila kakšne obveznosti iz sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe. Zaščitni ukrepi po obsegu in trajanju ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo takega stanja ali ohranitev ravnovesja tega sporazuma. Prednost imajo ukrepi, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma.

2.   Pogodbenica, ki načrtuje sprejetje zaščitnih ukrepov, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico prek skupnega odbora in zagotovi vse ustrezne informacije.

3.   Pogodbenici takoj začneta posvetovanja v skupnem odboru, da bi našli obojestransko sprejemljivo rešitev.

4.   Brez poseganja v člen 4(1)(c) in člen 5(1)(c) lahko zadevna pogodbenica sprejme zaščitne ukrepe šele po izteku enega meseca od datuma uradnega obvestila iz odstavka 2 tega člena, razen če se je postopek posvetovanja iz odstavka 3 tega člena končal pred iztekom navedenega roka.

5.   Zadevna pogodbenica nemudoma uradno obvesti skupni odbor o sprejetih ukrepih in mu zagotovi vse ustrezne informacije.

6.   Vsak ukrep, sprejet v skladu s pogoji iz tega člena, se ustavi takoj, ko pogodbenica v kršitvi ravna v skladu z določbami tega sporazuma.

1.   V obdobju začasne uporabe v skladu s členom 30 se obstoječi dvostranski sporazumi in dogovori med Armenijo in državami članicami EU, ki veljajo ob podpisu tega sporazuma, začasno prekinejo, razen v obsegu, določenem v odstavku 2 tega člena.

2.   Ne glede na odstavka 1 in 3 ter če ni diskriminacije med letalskimi prevozniki Evropske unije na podlagi državljanstva se:

3.   Ob začetku veljavnosti v skladu s členom 30 in upoštevanju odstavka 2 tega člena ta sporazum prevlada nad ustreznimi določbami iz obstoječih dvostranskih sporazumov in dogovorov med Armenijo in državami članicami EU, ki veljajo ob podpisu tega sporazuma.

4.   Če pogodbenici postaneta podpisnici večstranskega sporazuma ali potrdita sklep, ki ga sprejme ICAO ali druga mednarodna organizacija in ki obravnava vprašanja, zajeta s tem sporazumom, se pravočasno posvetujeta v skupnem odboru v skladu s členom 23, da bi ugotovili, ali je treba ta sporazum zaradi takega razvoja dogodkov revidirati.

1.   Pogodbenici se lahko o vseh spremembah tega sporazuma dogovorita na podlagi posvetovanj, ki potekajo v skladu s členom 23. Spremembe začnejo veljati v skladu s pogoji iz člena 30.

2.   Če želi ena od pogodbenic spremeniti določbe tega sporazuma, o tem obvesti skupni odbor.

3.   Skupni odbor se lahko na predlog ene od pogodbenic in v skladu s tem členom soglasno odloči, da spremeni priloge k temu sporazumu.

4.   Ta sporazum ne posega v pravico nobene od pogodbenic, če ti spoštujeta načelo nediskriminacije in določbe tega sporazuma, da enostransko sprejmeta novo zakonodajo ali spremenita svojo veljavno zakonodajo na področju zračnega prevoza ali na povezanem področju, navedeno v Prilogi II.

5.   Kadar ena od pogodbenic načrtuje sprejetje nove zakonodaje ali spremembe svoje veljavne zakonodaje na področju zračnega prevoza ali na povezanem področju, navedene v Prilogi II, o tem obvesti drugo pogodbenico, kolikor je to potrebno in mogoče. Na zahtevo katere koli od pogodbenic si lahko v skupnem odboru izmenjata mnenja.

6.   Vsaka pogodbenica redno in takoj, ko je mogoče, ustrezno obvešča drugo pogodbenico o novo sprejeti zakonodaji ali spremembi svoje veljavne zakonodaje na področju zračnega prevoza ali na povezanem področju, navedene v Prilogi II. Na zahtevo katere koli pogodbenice se v skupnem odboru v 60 dneh izmenjajo mnenja o posledicah take nove zakonodaje ali spremembe za pravilno delovanje tega sporazuma.

7.   Po izmenjavi mnenj iz odstavka 6 skupni odbor:

1.   Pogodbenici ta sporazum ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju, ki o tem uradno obvesti drugo pogodbenico.

2.   Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

3.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po tem, ko depozitar uradno obvesti pogodbenici o prejetju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

4.   Ne glede na odstavek 3 pogodbenici soglašata, da bosta ta sporazum uporabljali začasno, kot je določeno v odstavku 5, v skladu s svojimi notranjimi postopki in nacionalno zakonodajo, kot je ustrezno.

5.   Začasna uporaba začne veljati na prvi dan drugega meseca po tem, ko depozitar pošlje uradno obvestilo pogodbenicama, ki potrjuje prejetje: