12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/32

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija), v kateri so v poglavju II našteti ukrepi za uresničitev učinkovitega multilateralizma, ki je temelj evropske strategije boja proti širjenju orožja za množično uničevanje. Med drugim je v Strategiji navedeno, da se je EU zavezala, da bo sodelovala v sistemu večstranskih pogodb, ki zagotavlja pravno podlago in pravila za vsa prizadevanja v zvezi z neširjenjem orožja, in da je politika EU usmerjena v izvajanje mednarodnega sporazuma za prepoved proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge eksplozivne jedrske naprave.

(2)

EU dejavno izvaja Strategijo in uveljavlja ukrepe iz poglavja III Strategije, zlasti s sprostitvijo finančnih sredstev za podporo določenim projektom, namenjenim utrjevanju večstranskega sistema neširjenja orožja in večstranskih ukrepov za krepitev zaupanja.

(3)

Svet je 8. decembra 2008 sprejel sklepe in dokument z naslovom „Nove smernice za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov“. V dokumentu je med drugim navedena zaveza EU, da bo nadaljevala in okrepila dejavnosti za začetek pogajanj glede pogodbe o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi (FMCT – Fissile Material Cut-Off Treaty).

(4)

EU stalno poziva k takojšnjemu začetku in hitremu zaključku pogajanj glede pogodbe o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge eksplozivne jedrske naprave, in sicer na podlagi dokumenta Konference o razorožitvi CD/1299 in v njem opredeljenega mandata. Hkrati tudi spodbuja vse članice Konference o razorožitvi, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo odpraviti zastoj v okviru te konference ter sprejmejo celovit in uravnotežen delovni program, ki vključuje takojšnji začetek pogajanj o FMCT.

(5)

Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) je leta 2013 sprejela resolucijo, s katero je ustanovila skupino vladnih strokovnjakov iz 25 držav, da pripravi priporočila o možnih vidikih, ki bi prispevali k pogajanjem o pogodbi o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge eksplozivne jedrske naprave, pri čemer pa ta priporočila ne bi pomenila samih pogajanj glede navedene pogodbe. Skupina vladnih strokovnjakov je v letu 2015 svoje poročilo predložila Prvemu odboru (razorožitev) GS ZN.

(6)

Leta 2016 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Resolucijo 71/259 z naslovom „Pogodba o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge eksplozivne jedrske naprave“. V Resoluciji 71/259 je bil generalni sekretar pozvan, naj ustanovi strokovno pripravljalno skupino na visoki ravni za FMCT, da bo obravnavala in dajala priporočila o vsebinskih elementih prihodnje nediskriminatorne in večstranske ter mednarodno učinkovito preverljive pogodbe za prepoved proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge eksplozivne naprave. Članstvo v strokovni pripravljalni skupini na visoki ravni za FMCT bo imelo 25 držav, sestala pa se bo na dveh neformalnih posvetovalnih srečanjih, ki bosta odprti za vse države članice Združenih narodov, da bi omogočili udeležbo vseh držav v procesu FMCT. Pričakuje se, da bo delo pripravljalne skupine omogočilo pogajanja v zvezi s tem pomembnim vprašanjem, da bi dosegli nadaljnji napredek na področju jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja.

(7)

Za Resolucijo Generalne skupščine ZN 71/259 o FMCT iz leta 2016, ki so jo predstavile Kanada, Nemčija in Nizozemska, so glasovale vse države članice EU. V navedeni resoluciji je predviden vključujoč proces, v okviru katerega bodo organizirana neformalna posvetovalna srečanja z vsemi državami članicami ZN in predsednikomstrokovne pripravljalne skupine na visoki ravni za FMCT. Pri delu strokovne pripravljalne skupine na visoki ravni, katere naloga je pripraviti priporočila o vsebinskih elementih prihodnje pogodbe, brez poseganja v nacionalna stališča v prihodnjih pogajanjih, bo sodelovalo več držav članic EU.

(8)

Strokovna pripravljalna skupina na visoki ravni za FMCT bo konkretno prispevala k prizadevanjem za jedrsko razorožitev in neširjenje jedrskega orožja. V poročilu skupine vladnih strokovnjakov (1) in dveh poročilih generalnega sekretarja v zvezi s to temo (2) je bilo ugotovljeno, da je zadeva kompleksna, hkrati pa so bila tudi opredeljena vprašanja, ki jih bodo morale države članice ZN dodatno analizirati in preučiti. Strokovna pripravljalna skupina na visoki ravni za FMCT bo poročala na 73. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (leta 2018).

(9)

Na splošno so cepljive snovi (kot sta visokoobogateni uran ali plutonij), ki lahko sprožijo eksplozivno cepitveno verižno reakcijo, bistveni element jedrskega orožja. Takojšen začetek in hiter zaključek pogajanj v okviru Konference o razorožitvi za pogodbo o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge eksplozivne jedrske naprave je dolgoročna prednostna naloga EU.

(10)

Pogodba o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge eksplozivne jedrske naprave bi predstavljala bistven napredek pri ustvarjanju pogojev za svet brez jedrskega orožja. FMCT naj bi bila večstranski instrument na področju jedrskega razoroževanja, o katerem se bo treba pogajati, ter bi dopolnjevala Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) –

—

poenostavitev dialoga na regionalni ravni med državami v Afriki, na območju Azije in Tihega oceana ter v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju;

—

razvijanje občutka odgovornosti v zvezi s tem vprašanjem v vseh državah v teh regijah;

—

opredelitev nacionalnih potreb in političnih prednostnih nalog držav v teh regijah;

—

sodelovanje ustreznih regionalnih organizacij v razpravah o pogodbi o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge eksplozivne jedrske naprave, o kateri bodo potekala pogajanja v okviru Konference o razorožitvi;

—

ocena posledic procesa na regionalni ravni ter vloge, ki jo zadevne regionalne in mednarodne organizacije lahko imajo v tem procesu;

—

primerjalna analiza posledic procesa za vsako regijo;

—

poenostavitev prenosa znanja glede cepljivih snovi med akademskimi krogi, organizacijami civilne družbe in državami članicami.