(a)

zagotovita ustrezna sredstva za pravočasno in učinkovito izvajanje nove agende za Sredozemlje na podlagi ciljev in prednostnih nalog, ki so jih skupaj določile partnerske države južnega sosedstva, pri čemer naj gradita na dragocenih sinergijah prek transparentnega sodelovanja in načrtovanja programov za zunanje delovanje v regiji v sklopu instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) in si prizadevata za tesno usklajevanje s programi držav članic ter čim bolj spodbujata priložnosti za kombiniranje s partnerstvi med Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter drugimi ustreznimi mednarodnimi finančnimi institucijami; potrdita, da lahko nova agenda za Sredozemlje uvede pozitivno pogojevanje, v skladu s katerim lahko dejavna podpora EU tesnejšemu in učinkovitemu političnemu povezovanju z državami južnega sosedstva vodi k nadaljnjim partnerstvom in zbliževanju glede drugih političnih prednostnih nalog v korist EU in držav južnega sosedstva ter njihovih državljanov; predstavita najnovejše letne informacije o izvajanju nove agende za Sredozemlje in zagotovita prepoznavnost EU v vseh finančnih sredstvih EU, neposredno ali posredno dodeljenih tej regiji prek partnerstev z OZN, drugimi mednarodnimi organizacijami ter tradicionalnimi in netradicionalnimi partnerji, pri čemer naj uporabita pristop Ekipe Evropa, hkrati pa zagotovita finančno odgovornost na podlagi obstoječe metodologije za upravljanje uspešnosti in sistema poročanja za programe EU, vključno s pristopom, ki temelji na spodbudah; vključita splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije poudarita, da imajo civilne družbe držav južnega sosedstva EU velika pričakovanja do EU in njenih držav članic kot glavne politične, gospodarske in kulturne opore za politične in gospodarske reforme ter dolgoročno blaginjo; opozorita, da glede na strateški pomen in gospodarski potencial regije ni samoumevno, da bo EU glavna partnerica, zato bi morala biti zavezanost EU celotni regiji, tako neposredno kot s sredstvi, dodeljenimi drugim organizacijam, kot je OZN, bolj prepoznavna;

(b)

utrdita dialog in sodelovanje EU z državami južnega sosedstva na ustreznih področjih politike ter spodbudita preprečevanje konfliktov in vzpostavljanje miru, boj proti piratstvu, pomorsko varnost ter boj proti terorizmu, radikalizaciji in ekstremizmu;

(c)

čim prej pripravita in sprejmeta skupne dokumente oziroma določita prednostne naloge partnerstva, ki bodo nadomestili prejšnje dokumente, in sicer na podlagi petih ključnih prednostnih nalog agende za Sredozemlje, zlasti človekovega razvoja in varnosti, dobrega upravljanja in pravne države;

(d)

znova vzpostavita položaj posebnega predstavnika EU za južno sosedstvo, ki bo poročal podpredsedniku/visokemu predstavniku in komisarju za sosedstvo in širitev, da bi povečali enotnost in delovanje EU v regiji ter spodbujali in branili svoje skupne vrednote in interese;

(e)

okrepita diplomatsko ozaveščanje in dialog z državami južnega sosedstva, tudi v generalni skupščini OZN, ter prednostno obravnavata posledice ruske agresije proti Ukrajini za države južnega sosedstva z vidika prehranske varnosti, s posebnim poudarkom na državah, ki so najbolj ranljive zaradi odvisnosti od uvoza hrane, neustrezne socialne zaščite ali gospodarskega modela; sodelujeta s Parlamentom pri iskanju načinov za prehransko varnost v državah južnega Sredozemlja, ki se pri tem soočajo s težavami, ter v ta namen nemudoma oblikujeta zanesljivo, odporno in trajnostno politiko in pomoč, tudi na podlagi mehanizma za hrano in odpornost, da bi rešili probleme s prehransko varnostjo v regiji, med drugim s pospeševanjem trajnostnih kmetijskih sistemov ter manj intenzivnih in podnebju prijaznejših kmetijskih praks; opozorita, da je negotova preskrba s hrano v regiji še hujša zaradi izrednih podnebnih razmer, zlasti suše in ekstremnih temperatur; opozorita, da morajo biti prizadevanja in sredstva EU pri usmerjanju pomoči prek drugih organizacij, kot je Svetovni program za hrano, dovolj prepoznavna in da je treba ukrepe in sredstva stalno spremljati, da bo mogoče ugotoviti, kolikšen napredek je bil dosežen;

(f)

priznata številne izzive, kot so podnebne spremembe, gospodarska kriza in teroristični napadi, s katerimi se sooča regija; poudarita, da lahko pomanjkanje sladke vode zaradi potreb v povezavi s strateškim nadzorom rek povzroči hude konflikte; oblikujeta politično strategijo za lažje iskanje rešitev na območjih, kjer bi lahko hitro prišlo do destabilizacije razmer;

(g)

prednostno izvajata strategije za zmanjšanje revščine in pripravo programov, da se mladim in ženskam ponudi širši dostop izobraževanja in univerzitetnega študija in zagotovi ustrezno financiranje za izobrazbo celotnega prebivalstva, ter strategije za vzpostavitev in razvoj učinkovitih struktur visokošolskega ali poklicnega izobraževanja v državah južnega sosedstva; sodelujeta s partnerskimi državami, da bodo njihovi učni načrti v skladu s standardi Unesca glede miru, strpnosti in nenasilja; si prizadevata za odpravo in odvračanje od sovražnega govora, ki spodbuja diskriminacijo in nasilje, ter podpreta politike in pobude za zaščito manjšin in boj proti nestrpnosti, rasizmu, homofobiji, ksenofobiji in verskem sovraštvu; poudarita, da so učni načrti ključnega pomena za spodbujanje strpnih družb; opozorita, da so migracije mladih in beg možganov na strokovnem področju zelo zaskrbljujoči za partnerje v regiji ter resno ogrožajo dolgoročnejše zmogljivosti za gospodarsko rast in gospodarsko vzdržnost držav južnega sosedstva; poudarita, da je treba sočasno s širšim dostopom do izobraževanja, poklicnega usposabljanja in zaposlitvenih možnosti spodbujati naložbe in gospodarsko rast v regiji, da bodo mladi v državah južnega sosedstva dobili resnične priložnosti za zaposlitev in izkusili dejansko socialno-ekonomsko vključevanje; poudarita, kako pomembno je olajšati udeležbo v programih Erasmus in Erasmus+ za ljudi iz držav južnega sosedstva in begunce iz Ukrajine ter povečati financiranje za takšne izmenjave; preprečita, da bi te politike povzročile beg možganov in negativno vplivale na države južnega sosedstva; opozorita na pomen krožne mobilnosti, vključno z izmenjavami jug–jug in mobilnimi partnerstvi, da bi imeli strokovnjaki iz držav južnega sosedstva konkretne priložnosti za bogatejše in obsežnejše strokovno usposabljanje in pridobivanje veščin v EU in vrnitev v državo izvora, kjer bodo delili in pridobivali znanje;

(h)

upoštevata obstoječo metodologijo za upravljanje uspešnosti in sistem poročanja za programe EU, vključno s pristopom, ki temelji na spodbudah, pri upoštevanju socialno-ekonomskega vključevanja žensk v regiji in enakosti spolov na vseh področjih politik EU, kadar je to mogoče; ciljno usmerita podporo EU za ženske, da bi izboljšala in zagotovila njihov dostop do izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve ter na splošno spodbudila enake poklicne in socialno-ekonomske možnosti, s tem pa prispevala k njihovi finančni neodvisnosti in se zavzela za enake pravice; spodbudita dvostranska in tristranska partnerstva med univerzami v južnem sosedstvu in univerzami EU, tudi z boljšimi možnostmi učenja na daljavo za študente iz južnega sosedstva in več priložnostmi za izmenjavo akademskega osebja; omogočita širši dostop do spletnih medijev, ki delujejo v EU, tudi prek javnih digitalnih vozlišč, in kulturnih vsebin EU za zainteresirano občinstvo v državah južnega sosedstva;

(i)

podpreta izvajanje in ratifikacijo mednarodnih konvencij o boju proti nasilju nad ženskami; si prizadevata za to, da bodo vse države članice in države južnega sosedstva podpisale, ratificirale in izvajale Istanbulsko konvencijo in konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; v skladu s skupnim sporočilom Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. novembra 2020 o tretjem akcijskem načrtu za enakost spolov (GAP III) (JOIN(2020)0017) in akcijskim načrtom EU za ženske, mir in varnost spodbudita vse partnerice iz južnega sosedstva, naj izkoreninijo, raziščejo in preprečijo nasilje in diskriminacijo na podlagi spola ter zagotovijo smiselno in enakopravno dejavno udeležbo žensk na vseh področjih javnega življenja in odločanja ter spodbujajo njihove pravice; se zavzameta za to, da se v vseh partnerskih državah iz južnega sosedstva dosledno izvajajo resolucije varnostnega sveta OZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti, ki vsebujejo ocene o nesorazmernem vplivu konfliktov na ženske in dekleta ter smernice glede dela in ukrepov za spodbujanje enakosti spolov in krepitev udeležbe, zaščite in pravic žensk v celotnem ciklu konfliktov, od njihovega preprečevanja do obnove po konfliktu;

(j)

priznata pomen urejenih migracij med državami južnega sosedstva in Evropo, ki se upravljajo na podlagi načel solidarnosti, ravnovesja in deljene odgovornosti, pa tudi boja proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi;

(k)

zagotovita, da EU, njene države članice in njene partnerice iz južnega sosedstva izvajajo migracijske politike, ki v celoti spoštujejo človekove pravice migrantov in beguncev, kot so zapisane v mednarodni, regionalni in nacionalni zakonodaji; okrepita dejavnosti EU v državah, kjer so zaradi svojega zakonitega dela ogroženi ali kriminalizirani zagovorniki človekovih pravic, organizacije civilne družbe in organizacije skupnosti, vključno s tistimi, ki varujejo življenja ogroženih migrantov in prosilcev za azil; priznata in ustrezno financirata pomembno in nepogrešljivo delo humanitarnih agencij ter zagotovita, da bo financiranje EU v ta namen zelo prepoznavno;

(l)

zagotovita, da se sredstva instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, namenjena migracijam v južnem sosedstvu, prednostno dodelijo programom za odpravljanje temeljnih vzrokov prisilnega razseljevanja in migracij, tudi z izboljšanjem življenjskega standarda v regiji;

(m)

pozoveta EU in njene partnerice v južnem sosedstvu, naj sprejmejo bolje usklajen, celosten in strukturiran pristop k migracijam, pri čemer naj upoštevajo, da je treba odpraviti temeljne vzroke prisilnega razseljevanja; poskusita zmanjšati nedovoljen vstop na ozemlje držav članic; dasta prednost ponovnemu sprejemu migrantov, ki nimajo pravice ostati v EU, v odnosih s tretjimi državami, ob ustreznem spoštovanju obveznosti nevračanja in mednarodnega prava; opozorita, da je napredek mogoč le s kombinacijo lokalnega človeškega kapitala in zunanje razvojne podpore, da migracije ne bi smele povzročiti bega možganov in da so izziv, ki vpliva na stabilnost v državah južnega Sredozemlja; poudarita, da ekonomski migranti niso begunci in da bi zato morala EU sprejeti različne pristope k obema kategorijama; opozorita, da bi morala EU prosilcem za azil in beguncem omogočiti varne poti v EU; pozoveta k nadaljnjemu sodelovanju s partnericami iz južnega sosedstva, da bi poiskali trajnostne rešitve za begunce; opozorita, da v južnem Sredozemlju in tamkajšnjih mladih demokratičnih sistemih vladajo močne napetosti, kot so gospodarska nerazvitost, konflikti, pomanjkanje priložnosti za mlade, strukturna brezposelnost ter pritisk priseljevanja iz podsaharske Afrike in posledice podnebnih sprememb; vse te dejavnike upoštevata v stalnem dialogu EU z lokalnimi akterji;

(n)

nujno utrdita in nadaljujeta partnerstva in sodelovanje z zadevnimi državami južnega sosedstva, da bi se spopadli s trenutnimi in dolgoročnimi negativnimi učinki podnebnih sprememb in se borili proti njim, spodbujali varstvo okolja in iskali rešitve za pomanjkanje vode, se osredotočili na povečanje odpornosti ter si prizadevali za napredovanje in pospešitev zelenega prehoda v skladu s Pariškim sporazumom, evropskim zelenim dogovorom in Agendo 2030, in sicer z vključevanjem ustrezne podnebne pogojenosti v vso pomoč EU tretjim državam v skladu s podnebnimi zavezami, ki jih je sprejela EU; opozarjata, da strategija EU za podnebne ukrepe in blažitev podnebnih sprememb ne bo tako učinkovita brez znatnih naložb in izboljšav v sosedstvu EU; podpreta vodilne pobude za ohranjanje podnebja v gospodarskem in naložbenem načrtu za južno sosedstvo; posvarita pred vplivom podnebnih sprememb v Magrebu, zlasti pa v podsaharski Afriki, in pred vse manjšo razpoložljivostjo vode v regijah Magreb in Mašrek; opozorita, da bodo dostop do vode, pogozdovanje, razogljičenje, krožno gospodarstvo in poslovni modeli, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, bistveni za podnebno nevtralnost južnega sosedstva in njegovo zaščito pred učinki podnebnih sprememb; prav tako naj opozorita, da se bo s tem povečala zmogljivost EU za doseganje ciljev podnebne nevtralnosti; podpreta regionalni dialog in sodelovanje pri trajnostnem upravljanju voda, tehnologiji in dostopu do vode, na primer varčevanju z vodo ter čiščenju in razsoljevanju z obnovljivimi viri energije, pa tudi nadaljnje naložbe v obnovljive vire energije, kot so veter, sonce in zeleni vodik, v regiji; poudarita pomen partnerstev z določenimi državami južnega sosedstva pri pogozdovanju in trajnostnih kmetijskih praksah z zmanjšano porabo vode; poudarita, da najboljše kmetijske prakse že obstajajo ne le v EU, temveč tudi v južnem sosedstvu, zato bi EU lahko imela pomembno vlogo pri spodbujanju in pospeševanju dialoga, sodelovanja in partnerstev jug-jug pri izmenjavi takšnih praks;

(o)

dejavno podpreta skupne ukrepe za ohranjanje, varstvo, obnovo in trajnostno rabo bogate biotske raznovrstnosti sredozemskega bazena, ki je edinstveno središče diverzifikacije živalskih in rastlinskih vrst, za zagotavljanje trajnostnega upravljanja virov, vključno z vodo, in za utrjevanje trajnostnega prehranskega sistema; pomagata izboljšati spremljanje, nadzor in učinkovito regionalno sodelovanje pri upravljanju morskih bioloških virov;

(p)

pripravita analizo pozitivne vloge, ki jo lahko imajo EU in njeni tesnejši odnosi z državami južnega sosedstva pri zmanjšanju emisij ogljika, in ukrepov, ki jih lahko skupaj sprejmejo za diverzifikacijo energetskih virov in povečanje oskrbe z energijo iz obnovljivih virov; pravočasno predstavita strategijo za nadaljnje povečevanje vloge južnega sosedstva pri hitrejšem izvajanju evropskega zelenega dogovora v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma; tehnično in finančno podpirata države južnega sosedstva v prizadevanjih za diverzifikacijo oskrbe z energijo, in sicer z obsežnejšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zlasti sončne in vetrne energije; poudarita, da lahko razvoj trga zelene energije prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in s tem k povečanju stopnje zaposlenosti v državah, ki se zavzemajo za energetski prehod;

(q)

si prizadevata za dejavno vlogo EU pri dialogu in sodelovanju med državami južnega in vzhodnega Sredozemlja na področju energije, po potrebi s spodbujanjem dogovorov, dialoga in končnih rešitev glede določitve morske meje v skladu z mednarodnim pravom, tudi Konvencijo OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); si prizadevata za dejavno vlogo EU pri omogočanju dialoga in sodelovanja, da bi ohranili ozemeljsko celovitost in izključne ekonomske cone zadevnih držav, ter spodbujata spoštovanje mednarodnega prava in doseženih končnih sporazumov o določitvi morske meje;

(r)

prek ustreznih vozlišč EU še naprej spodbujata in nujno sprejmeta ukrepe za boljše povezovanje med EU in državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, ki proizvajajo zemeljski plin in druge vrste energije; razmislita zlasti o ustreznih plinovodih, pristaniščih ter drugi infrastrukturi in tehnologiji, pripravljeni za zeleni vodik, da bi preprečili učinek vezanosti tako v EU kot v državah južnega sosedstva, kar bo koristilo vsem državam proizvajalkam in vsem državam članicam; ponovno poudarita, da bi bilo treba z vseobsegajočim zelenim prehodom v skladu z evropskim zelenim dogovorom srednjeročno zmanjšati odvisnost od nafte in zemeljskega plina, ter podpirata zeleni prehod tudi v državah južnega sosedstva; potrdita, da vzhodnosredozemski forum za plin (EMGF) služi kot platforma za pozitivno regionalno sodelovanje;

(s)

spodbujata tudi elektroenergetske povezave pri diverzifikaciji energetskih virov EU in povečanju njene oskrbe z energijo iz obnovljivih virov energije;

(t)

upoštevata potencial modrega gospodarstva za trajnostno rast in gospodarske priložnosti na obeh straneh Sredozemlja ter ga ustrezno vključita v načrtovanje gospodarskega razvoja;

(u)

nadgradita zelo pozitivne izkušnje nekaterih držav članic EU pri podpiranju zagonskih podjetij in dodatnem spodbujanju njihovega dela prek namenskih inkubatorjev ali pospeševalcev, zlasti v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, energija iz obnovljivih virov, umetna inteligenca, nove tehnologije in izobraževanje; vzpostavita in podpreta inkubatorje ali pospeševalce v ustreznih državah južnega sosedstva, podpreta ustanavljanje lokalnih zagonskih podjetij ter povečata njihove digitalne in zelene zmogljivosti; se strinjata, da je pomembno nadalje razvijati digitalno infrastrukturo zadevnih držav južnega sosedstva in te države vključiti v digitalno agendo EU; poudarita, da je to osnovni pogoj za gospodarski razvoj, socialno-ekonomsko vključevanje in širši dostop do izobraževanja; prevzameta vodilno vlogo pri spodbujanju naložb in partnerstev med telekomunikacijskimi podjetji iz EU in zadevnih držav južnega sosedstva, da bi dali na voljo sodobno digitalno infrastrukturo s tehnologijo EU, zlasti mobilna omrežja 5G, in opozorita, da bodo tretje države, ki si prizadevajo za vpliv ter gospodarsko in politično navzočnost v regiji, v nasprotnem primeru pridobile konkurenčno prednost, tudi v političnem smislu; opozorita na pomen tesnega političnega dialoga in sodelovanja med EU in državami južnega sosedstva za razvoj ustreznih politik na področju kibernetske varnosti, ki varujejo temeljne pravice in svoboščine vseh uporabnikov v skladu z vrednotami EU, in partnerstva v mednarodnih forumih o standardih kibernetske varnosti, da bi vzpostavili odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor; nadgrajujeta projektno skupino StratCom South, da bo razvila konkretno strategijo za boj proti dezinformacijam, pa tudi lažnim novicam in propagandi iz Rusije, Kitajske in drugih regionalnih sil v državah južnega sosedstva in v EU; izrazita globoko zaskrbljenost zaradi vpliva dezinformacijskih kampanj v državah članicah EU, ki jih v družbenih in konvencionalnih medijih agresivno vodita Rusija in Kitajska; pozoveta vlade južnih sosed, naj ne ovirajo uporabe interneta in spoštujejo svobodo izražanja tistih, ki se z njimi ne strinjajo, ne da bi se morali zato bati povračilnih ukrepov; pozoveta vlade južnih sosed, naj spoštujejo in varujejo svobodo izražanja in s tem povezano svobodo obveščanja ter svobodo tiska v spletu in drugje; financirata programe za svobodo izražanja in zasebnost, internetni dostop in spletno etiko;

(v)

zagotovita ustrezna sredstva za pravočasno in učinkovito izvajanje nove agende za Sredozemlje, tudi zato, da se v južnem sosedstvu podpre dolgoročnejše naložbe in partnerstva podjetij s sedežem v EU; opozorita na dejstvo, da zaradi pandemije in vojne v Ukrajini številna podjetja s sedežem v EU svoje dobavne in proizvodne linije bodisi selijo nazaj v domovino ali v bližnje države; priznata, da je to enkratna priložnost za EU in južno sosedstvo, da se s pravočasnim in celovitim izvajanjem nove agende za Sredozemlje ter gospodarskega in naložbenega načrta ustvari okolje, ki bo lahko podprlo podjetja s sedežem v EU, ki želijo imeti svoje dobavne in proizvodne linije v bližini, in spodbujalo dolgoročne naložbe v južnem sosedstvu, s čimer se bodo stkale tesnejše politične vezi in sodelovanje z državami južnega sosedstva;

(w)

v novo agendo vključita ekonomske pravice in pravice delavcev, uvajata inovacije in spodbujata strategije, ki temeljijo na poglobljeni analizi dogajanja na južni meji, ter se osredotočita na dostojno delo, trajnostni razvoj in mednarodne delovne standarde; učinkovito vključita sindikalno gibanje v nacionalne posvete in spodbujata socialni dialog; si prizadevata za odpravo dela otrok, pravico do plače in nadomestila ter svobodo sindikalnega združevanja, odpravo suženjstva in diskriminacije, pri tem pa upoštevata, da je treba begunce v regiji ustrezno zaščititi; spodbujata socialni dialog in kolektivna pogajanja ter vključevanje žensk in mladih v sindikalno strukturo in politični prostor;

(x)

spodbujata regionalno, podregionalno in dvostransko povezovanje v južnem Sredozemlju, zlasti da bi odpravili vse mejne, prometne in trgovinske ovire med državami v regiji ter dejavno gojili tesnejše vezi in partnerstva; kot strateško prednostno nalogo določita boljše trgovinske odnose med EU in državami južnega sosedstva, kar bo mogoče doseči s prizadevanji za evro-sredozemsko območje proste trgovine za blago in storitve; ostaneta osredotočena na olajševanje naložb, storitev in trajnostnega razvoja;

(y)

znova poudarita dolgoletno zavezanost EU ustreznim resolucijam OZN, zlasti resoluciji varnostnega sveta OZN iz januarja 2022, in ponovno opozorita na resolucijo Parlamenta z dne 17. februarja 2022 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike v kontekstu bližnjevzhodnega mirovnega procesa, temelječega na dvodržavni rešitvi, z varno državo Izrael ter neodvisno, demokratično, nedeljivo, suvereno in uspešno palestinsko državo, ki bosta sobivali v miru in varnosti na podlagi smernic iz leta 1967 in se dogovorili o zamenjavi enakovrednih zemljišč, Jeruzalem pa bo glavno mesto obeh; opozorita, da so izraelske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih po mednarodnem pravu nezakonite; pozoveta k opustitvi ravnanja, ki bi lahko ogrozilo izvedljivost rešitve z dvema državama na terenu, ter k opustitvi naselbin in terorizma, saj gre za kršitev mednarodnega prava, ki ne prispeva k trajnemu in celovitemu miru; opozorita, da lahko bližnjevzhodni mirovni proces v sedanjih geopolitičnih razmerah napreduje le s trdno politično zavezanostjo in naložbami EU in ZDA; spodbudita neposredna pogajanja med Izraelom in Palestinci;

(z)

še naprej politično in finančno podpirata delo ustreznih organov OZN, kot je Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ter skrbita za prepoznavnost financiranja in podpore EU v sinergiji s cilji EU;

(aa)

priznata pomen finančne pomoči EU palestinski nacionalni oblasti in tamkajšnji civilni družbi na terenu, zlasti podpore ljudem med hudo prehransko krizo in pomanjkanjem energije, ter se zavzameta za ublažitev posledic ruske agresije proti Ukrajini, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen med zadnjim obiskom v Ramali 14. junija 2022; poudarita, da se financiranje organizacij civilne družbe brez dokazov o zlorabi ne sme prekiniti;

(ab)

še naprej podpirata sodelovanje v celotni regiji; potrdita, da je Abrahamov sporazum privedel do vzajemnega priznanja med Izraelom, Bahrajnom, Združenimi arabskimi emirati, Marokom in Sudanom in da je priložnost za tesnejše sodelovanje med temi državami;

(ac)

spodbujata regionalno sodelovanje in normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami ter popolno vključitev palestinske nacionalne oblasti v skladu s prizadevanji EU in ZDA za mir, varnost in stabilnost v regiji ter v skladu z okvirom OZN, arabsko mirovno pobudo in sporazumi iz Osla; izkoristita ta zagon za spodbujanje dialoga in sodelovanja v regiji v podporo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu in rešitvi z dvema državama ter spoštovanju mednarodnega prava;

(ad)

v okviru strategije Global Gateway in v sinergiji z gospodarskim in naložbenim načrtom za južno sosedstvo dejavno podpirata začetne načrte za razvoj nemotene trgovinske povezave prek železniških in morskih poti med jugovzhodno Azijo in državami Sveta za sodelovanje v Zalivu, Jordanijo, Izraelom, Palestino in Grčijo kot vstopne točke v EU za blago, s katerim se trguje, in kot alternative pobudi En pas, ena pot; opozorita, da bi ta alternativna pot še bolj diverzificirala dobavne verige in povečala energetsko varnost EU, okrepila potencial južnega sosedstva za gospodarsko rast, še utrdila proces regionalnega povezovanja in dialoga ter spodbudila dolgotrajno partnerstvo, sodelovanje in mir med vsemi državami v regiji;

(ae)

izvajata novo agendo za Sredozemlje z večjo podporo EU svobodni, močni in neodvisni civilni družbi v Sredozemlju ter z namenskim dialogom in posvetovanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in skupnostmi; utrdita vezi med delegacijami EU in Evro-sredozemsko skupščino lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM); opozorita, da je to pomembna in temeljna gonilna sila trajnostnega in pravičnega gospodarskega in človekovega razvoja, saj je bližje ljudem, tako da lahko strategije izvajanja dosežejo vse skupnosti, tudi tiste, ki so z geografskega ali socialno-ekonomskega vidika najbolj prikrajšane, ter zagovornike človekovih pravic; vztrajata, da podpora EU organizacijam civilne družbe ne bi smela biti pogojena z odobritvijo nacionalnih organov in da je brez izjeme bistvenega pomena v vseh državah v regiji; delegacijam EU v južnem sosedstvu naročita, naj poglobijo stike z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter predstavniki vseh spektrov družbe, ki so gonilo teritorialnega razvoja, zlasti pri posvetovanju o prednostnih nalogah EU za partnerstvo in naložbe v državah južnega sosedstva; ponovno pozoveta delegacije EU v državah južnega sosedstva, naj ustanovijo svetovalne svete na visoki ravni, ki bodo odražali družbeno, gospodarsko in politično raznolikost posamezne države ter vključevali gospodarske, medijske, kulturne in akademske predstavnike, civilno družbo in ugledne mladinske voditelje, pa tudi socialne partnerje in vodilne zagovornike človekovih pravic iz te države, ter zagotavljali bolj premišljen prispevek ključnih deležnikov v zvezi s prednostnimi nalogami politike EU in strukturo politike, ki jo je oblikovala EU;

(af)

obravnavata stanje na področju človekovih pravic in izzive, s katerimi se sooča civilna družba, ter podpreta konkretne pobude, ki krepijo organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in neodvisne medije; zagotovita, da bodo partnerske države učinkovito uveljavljale delovne standarde in odpravile kršitve standardov Mednarodne organizacije dela;

(ag)

s politiko za južno sosedstvo spodbujata in pomagata pri reformah na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic, dobrega upravljanja in boja proti korupciji v korist ljudi in stabilnosti v regiji;

(ah)

pozoveta vse države južnega Sredozemlja, naj znanstvenikom in organizacijam civilne družbe omogočijo prost, varen in nadnacionalni prostor, preden bo Egipt gostil konferenco COP 27;

(ai)

predstavita ambiciozen akcijski načrt EU za boj proti nekaznovanosti za zločine proti človeštvu, kot je marca 2021 zahteval Parlament, pri čemer naj bo prednostno obravnavana Sirija, ki je v zadnjih desetletjih doživela najhujši konflikt v regiji, in poudarita, da si je treba prizadevati za stabilno, varno, združeno in uspešno Libijo, kar je v interesu vseh;

(aj)

predstavita letne posodobljene podatke o izvajanju nove agende za Sredozemlje, pri čemer naj poseben poudarek namenita izplačilu finančnih sredstev, ki so na voljo za gospodarski in naložbeni načrt; se redno posvetujeta s Parlamentom o letnim in večletnih programih za izvajanje nove agende za Sredozemlje ter gospodarskega in naložbenega načrta; Parlament redno obveščata o trenutnem stanju nove agende za Sredozemlje, zlasti o izvajanju petih prednostnih nalog ter sprejetju in uresničevanju skupnih dokumentov in prednostnih nalog partnerstva, o izvajanju in odzivanju na njegova priporočila na vseh področjih politike EU, pa tudi o dodatnih projektih in programih, ki bodo povečali zmogljivosti EU za partnerstvo z državami južnega sosedstva;

(ak)

si močno prizadevata za medkulturni in medverski dialog kot dragoceno priložnost za spodbujanje človekovih pravic in svoboščin, skupno odzivanje na verski fundamentalizem, diskriminacijo, antisemitizem ter skupni boj proti radikalizaciji, razpihovanju sovraštva in nasilja ter terorizmu; spomnita na namero predsednice Parlamenta, da imenuje odposlanca za medverski dialog in tesno vključi obstoječe odposlance Komisije in Parlamenta za medverski dialog v skupna prizadevanja za medverski dialog z državami južnega sosedstva;

(al)

izkoristita priložnost, ki jo ponuja nova agenda za Sredozemlje, da se ustvari trden okvir za dialog in sodelovanje v Sredozemlju, s čimer bi ohranjali in spodbujali kulturno dediščino ter ozaveščali o njeni vrednosti, tudi z namenom pospeševanja turizma in gospodarskih priložnosti; prispevata k ohranjanju in spodbujanju evropskih kulturnih poti Sveta Evrope, pri katerih sodelujejo tudi države južnega sosedstva, med drugim pot andaluzijske dediščine, pot Eneas, Oljčno pot, pot Iter vitis in fenicijsko pot;

(am)

izkoristita priložnost, da dodatno razširita zmogljivosti EU za ozaveščanje in dialog z vladami in parlamenti držav južnega sosedstva prek dolgoletne in učinkovite zmogljivosti Parlamenta za medparlamentarni dialog, demokratično podporo in parlamentarno diplomacijo, pri tem pa poseben poudarek namenita medparlamentarnim delegacijam Parlamenta in njihovi zmogljivosti, da skupaj z ustreznimi parlamentarnimi odbori spodbujajo demokratični in politični dialog v tesnejšem sodelovanju z državami južnega sosedstva;

(an)

zagotovita pozitivno povezavo med novo agendo za Sredozemlje ter zmogljivostjo EU in njenih držav članic, da vzpostavijo koalicijo podobno mislečih držav, ki bo podprla učinkovit večstranski sistem, temelječ na pravilih in sposoben povečati zmogljivost mednarodne skupnosti za reševanje svetovnih izzivov; v novo agendo za Sredozemlje vključita odločnejšo razpravo o pomenu, ki ga ima približevanje držav južnega sosedstva EU ne le za politični dialog, stabilnost in gospodarsko rast, temveč tudi za spodbujanje miru in stabilnosti, spoštovanje mednarodnega prava in zavzemanje za njegova načela, denimo v primeru vojaške agresije nad Ukrajino, boj proti ekstremizmu, demokratične vrednote, temeljne svoboščine in človekove pravice v sistemu OZN in v ustreznih večstranskih forumih;

(ao)

sodelujeta z vsemi partnericami iz južnega sosedstva pri oblikovanju politik, ki temeljijo na Agendi 2030 in njenih ciljih trajnostnega razvoja ter so namenjene krepitvi pravne države, dobrega upravljanja ter spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava;

(ap)

spodbujata Svet, naj v primeru hudih kršitev človekovih pravic v regiji v celoti izkoristi globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic; si prizadevata za razširitev področja uporabe tega pomembnega instrumenta, tako da bo vključeval dejanja korupcije;

(aq)

ponovno obsodita uporabo smrtne kazni v Iraku; pozoveta zadevne partnerice iz južnega sosedstva, naj uvedejo takojšen moratorij na uporabo smrtne kazni kot korak k odpravi in preklicu vseh smrtnih kazni;