52022AE0850

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022AE0850 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022AE0850

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) (COM(2022) 68 final – 2022/0047 (COD))

EESC 2022/00850

UL C 365, 23.9.2022, p. 18–22 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/18

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih)

(COM(2022) 68 final – 2022/0047 (COD))

(2022/C 365/04)

Poročevalec:	Marinel Dănuț MUREŞAN
Soporočevalec:	Maurizio MENSI

Zaprosili	Evropski parlament, 23. 3. 2022
	Svet, 29. 3. 2022
Pravna podlaga	člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	1. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	184/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja uredbo o aktu o podatkih in poudarja, da jo je treba izvajati brez diskriminacije oseb, ki imajo otežen dostop do interneta ali podatkov.

1.2

EESO meni, da je treba varstvo osebnih podatkov, digitalne identitete in zasebnosti obravnavati kot temeljne vidike upravljanja podatkov, ki so neposredno povezani s spoštovanjem človekovega dostojanstva in temeljnih pravic. Zato so za zagotovitev jasne sinergije s kazalniki zelenega dogovora in cilji trajnostnega razvoja potrebna sledljivost, interoperabilnost in multimodalnost različnih dejavnosti v dobavnih verigah.

1.3

EESO meni, da je pomembno zagotoviti spoštovanje varnostnih in etičnih standardov, številne in zadostne pogoje za funkcionalnost podatkov, postopke za kibernetsko varnost in pravilno shranjevanje podatkov na ozemlju EU, ob predpostavki, da morajo posamezniki imeti nadzor nad podatki, ki jih ustvarjajo, v skladu s cilji strateške avtonomije in tehnološke neodvisnosti. Ker bo za upravljanje tega ogromnega obsega podatkov potrebno veliko energije, priporočamo, da se v akt vključi zahteva za subjekte, pristojne za shranjevanje podatkov, da uporabljajo predvsem energijo iz obnovljivih virov.

1.4

EESO meni, da je zagotavljanje lojalne konkurence ter pravične porazdelitve stroškov in dodane vrednosti v verigi preskrbe s podatki, ki vključuje vse akterje, ustrezno in pomembno.

1.5

EESO poudarja, da je varstvo pravic državljanov temelj socialnega sistema EU in da je treba gospodarsko konkurenčnost EU zagotoviti z visoko ravnjo zasebnosti in varnosti, spoštovanjem varnostnih in etičnih standardov, številnimi in zadostnimi pogoji za funkcionalnost podatkov, postopki za kibernetsko varnost ter ustreznim shranjevanjem podatkov v prostorih EU in na certificiranih lokacijah.

1.6

EESO predlaga, da se področje uporabe predlagane uredbe razširi na vse fizične izdelke, ki pridobivajo, ustvarjajo ali zbirajo podatke o svoji učinkovitosti, uporabi ali okolju in ki lahko te podatke sporočajo prek javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev.

1.7

EESO meni, da morajo imeti uporabniki in prejemniki podatkov neoviran dostop do podatkov, ki so bistveni za delovanje, popravilo ali servisiranje povezanih izdelkov in z njimi povezanih storitev. To bi vključevalo vse surove podatke in metapodatke ter tudi druge ustrezne sklope obdelanih, prečiščenih ali zbirnih podatkov.

2. Ozadje

2.1

Evropska komisija predlaga sprejetje akta o podatkih, s katerim želi zagotoviti pravično porazdelitev vrednosti podatkov ter boljšo in učinkovitejšo uporabo podatkov in dostop do njih. Ureditev dostopa do podatkov in njihove uporabe je temeljni pogoj za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja digitalna doba, v kateri živimo. Poleg tega je v predlogu opisano, kako se uporabljajo zadevne pravice, izboljšuje se dostop potrošnikov in podjetij do uporabe podatkov ter zagotavlja, da imajo javne institucije dostop do podatkov, kadar je to potrebno. Cilj je sprostiti vrednost podatkov, ki jih ustvarjajo povezane naprave v Evropi, in sicer z odpravo ovir pri dostopu do podatkov tako za zasebni kot javni sektor, hkrati pa ohraniti spodbude za naložbe v ustvarjanje podatkov, pri čemer se ustvarjalcem zagotovi uravnotežen nadzor nad podatki.

2.2

Predlog je zadnji horizontalni gradnik podatkovne strategije Komisije in združuje splošni pravni red EU na področju digitalne politike, kar vključuje splošno uredbo o varstvu podatkov, direktivo o informacijah javnega sektorja, uredbo o prostem pretoku podatkov ter potekajoča pogajanja o aktu o umetni inteligenci, uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter akt o digitalnih storitvah. Njegov cilj je tudi ustvariti pravičnejšo porazdelitev vrednosti tako, da obravnava primere, ko podatke uporablja izključno nekaj akterjev. EESO priporoča jasnejšo opredelitev uporabnikov in kategorij podatkov ter zagotavljanje pravic uporabnikov.

2.3

Namen predloga je zagotoviti pravičnost v digitalnem okolju, tako da se potrošnikom in podjetjem omogoči večji nadzor nad njihovimi podatki ter pojasni, kdo lahko do njih dostopa in pod kakšnimi pogoji. Spodbudil naj bi konkurenčen trg podatkov s sprostitvijo številnih industrijskih podatkov, omogočil inovacije na podlagi podatkov in povečal dostopnost podatkov za vse.

2.4

V predlogu so navedeni cilji, kot so spodbujanje jasne in učinkovite sinergije med storitvami v oblaku in na robu, zaščita pred nezakonitim prenosom podatkov brez obvestila s strani ponudnikov storitev v oblaku ter razvoj standardov interoperabilnosti za podatke, ki se bodo ponovno uporabljali med sektorji. Še en pomemben cilj je povečati dodano vrednost podatkovne zbirke, ki jo ustvarjajo podatki in podatkovna obdelava, pa tudi motivirati različne akterje, da prispevajo svoj delež v podporo razvoju podatkovnega gospodarstva.

2.5

Predlog bo imel obsežne posledice za državljane, podjetja in organe javnega sektorja, tako znotraj kot zunaj EU, in bi lahko korenito preuredil evropski regulativni okvir za podatke. Njegov cilj je povečati preglednost in pravno varnost pri souporabi podatkov, ki se ustvarjajo pri uporabi nekaterih izdelkov ali storitev, ter uvesti uporabna in učinkovita pravila za zagotavljanje pravičnosti v pogodbah o souporabi podatkov. Ustvarja predvidljiv in ustrezen okvir za souporabo podatkov med podjetji in potrošniki ter med posameznimi podjetji in vzpostavlja pravno obveznost za imetnike podatkov pri posredovanju teh podatkov. Ureja nepoštene pogoje, povezane z dostopom do podatkov in uporabo med akterji na trgu.

2.6

Akt o podatkih vsebuje usklajen pristop k zaščitnim ukrepom za neosebne podatke v mednarodnih okvirih in interoperabilnosti ter obenem zmanjšuje različne ovire pri uporabi in ponovni uporabi podatkov.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja in podpira akt o podatkih, saj pojasnjuje, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko ustvarja vrednost iz teh podatkov, zagotavlja pravičnost pri razdelitvi podatkovne vrednosti med akterji v podatkovnem gospodarstvu in v njihovih pogodbah, pri tem pa spoštuje zakonite interese podjetij in posameznikov, ki investirajo v podatkovne izdelke in storitve. Nova pravila tudi krepijo vlogo potrošnikov in podjetij, saj jim dajejo možnost odločanja o tem, kaj se lahko stori s podatki, ki jih ustvarjajo njihovi medmrežno povezani izdelki. V zadnjih letih se podatkovno podprte tehnologije pospešeno razvijajo. Uporabljajo se v številnih gospodarskih sektorjih, zato omogočajo in urejajo prilagojen in ustrezen dostop do podatkov. Poleg dodane vrednosti, ki jo ustvarja podatkovna zbirka, je uredba o aktu o podatkih pomembna pri zagotavljanju inovativne in etične gospodarske rasti, ki lahko prinese razvojne priložnosti za vse.

3.2

Trenutno številna mala in srednja podjetja nimajo dostopa do podatkov, k ustvarjanju katerih so prispevala z uporabo opreme interneta stvari ali povezanih storitev, ki jih imajo v lasti, najemu ali zakupu. Poleg tega inovativna mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja ne uspejo ustvariti dodane vrednosti v obliki izvirnih izdelkov in dopolnilnih storitev za uporabnike opreme interneta stvari, ker ne morejo pridobiti podatkov, ki jih te naprave izpisujejo. To spodkopava uspešnost enotnega digitalnega trga.

3.3

Namen zakonodajnega predloga je čim bolj povečati vrednost podatkov v gospodarstvu, tako da širši krog deležnikov prevzame nadzor nad svojimi podatki in da je na voljo več podatkov za inovacijsko rabo. Pri tem se upošteva, da so na voljo različna inovativna orodja za premestitev storitev obdelave podatkov na evropski ravni in da se globoko preoblikuje obstoječe strukture moči, ki dajejo prednost velikim uveljavljenim ponudnikom podatkov na račun manjših evropskih akterjev. Cilj predloga je izničiti nedavne tržne trende, ki so privedli do konsolidacije internetnega gospodarstva in ustvarili podatkovne monopole v različnih sektorjih, kot sta zdravstvo in avtomobilska industrija. To nenehno povečevanje števila podatkov zahteva pozornost in ureditev številnih nepoštenih pogojev uporabe podatkov.

3.4

Predlog izboljšuje pogoje, pod katerimi lahko podjetja in potrošniki v EU uporabljajo storitve v oblaku in na robu, saj olajšujejo prenos podatkov in aplikacij od enega ponudnika k drugemu brez kakršnih koli stroškov.

3.5

EESO meni, da si je treba še naprej prizadevati za konsolidacijo podatkovnega gospodarstva in upravljanja podatkov. Za konsolidacijo in razvoj podatkovnega gospodarstva je zlasti izredno pomembna večja podatkovna pismenost in njeno spodbujanje, da bodo ljudje in podjetja ozaveščeni in motivirani za ponujanje in zagotavljanje dostopa do svojih podatkov v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi. To je temelj trajnostne podatkovne družbe s spoštovanjem temeljnih pravic, delavskih pravic, pravil demokracije ter odprtih in vključujočih pravic.

3.6

EESO pozdravlja določbo glede malih in srednjih podjetij, ki so po novem zaščitena pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji na podlagi seznama enostransko uvedenih pogodbenih klavzul, ki se bodo štele za nepoštene ali se bo domnevalo, da so nepoštene. Klavzule, ki ne vzdržijo tega testa nepoštenosti, ne bodo zavezujoče za mala in srednja podjetja. V zvezi s tem bo Komisija pripravila in priporočila nezavezujoče vzorčne pogodbene pogoje, ki bodo malim in srednjim podjetjem olajšali pogajanja za sklenitev pravičnejših in bolj uravnoteženih pogodb o souporabi podatkov s podjetji, ki imajo bistveno močnejši pogajalski položaj. EU in države članice bi morale več pozornosti nameniti krepitvi potenciala evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij, da se vključijo v podatkovno gospodarstvo v Evropi in po svetu ter k njemu prispevajo. To zahteva dodatne naložbe v izobraževanje in usposabljanje, raziskave in razvoj ter skupne podatkovne prostore, ki podpirajo ustvarjanje vrednosti, ki temelji na podatkih. Nujno je treba zagotoviti, da imajo mala in srednja podjetja na voljo sredstva za uporabo testa nepoštenosti in da se lahko zaščitijo pred nepoštenimi pogodbenimi praksami. Vzorčni pogodbeni pogoji, ki jih zagotavlja Komisija, so pri tem potrebno orodje, vendar jih je treba dopolniti z drugimi oblikami podpore pristojnih nacionalnih organov.

3.7

EESO meni, da je za boljšo sinergijo s kazalniki zelenega dogovora in cilji trajnostnega razvoja potreben bolj sektorski pristop pri ustvarjanju dodane vrednosti, uporabi in ponovni uporabi podatkov. Sektorje, ki zaostajajo pri prevzemanju digitalnih tehnologij, je treba spodbujati in podpirati. Za sledljivost, interoperabilnost in multimodalnost različnih dejavnosti v dobavnih verigah, na primer v prometnem sektorju, bi bilo pomembno, da je uporaba uredbe pregledna in učinkovita. V zvezi s tem bi bilo koristno sprejeti posebne smernice, ki bi olajšale enotno razlago uredbe v državah članicah.

3.8

EESO podpira pravico javnih institucij do dostopa do podatkov v nujnih primerih, kadar to dovoljuje zakon. Vendar je treba to skrbno spremljati, da se preprečijo zlorabe ali ogrožanje demokratičnih vrednot in pravne države. V nujnih primerih je treba upoštevati dejavnike, kot so večja odpornost in zagotavljanje lojalne konkurence ter spoštovanje človekovih pravic. Na splošno je organom javnega sektorja dovoljeno, da dostopajo do podatkov, kadar je to potrebno za zaščito splošnega interesa, pri čemer mora biti ta dostop sorazmeren, da se čim bolj zmanjša breme za posameznika ali pravne subjekte. Smiselno bi bilo podpreti ustanovitev neodvisnih zaupanja vrednih organov, ki imajo vlogo pri spodbujanju prostovoljne ali obvezne souporabe podatkov med podjetji in državnimi organi s tehničnega, pogodbenega, operativnega in finančnega vidika. Ti organi bi lahko delovali tudi pri reševanju sporov.

3.9

EESO meni, da bi bilo treba v predlogu akta o podatkih upoštevati posledice za trg dela. Upoštevati je treba, da primanjkuje novih strokovnih znanj in kompetenc, zlasti pri zaposlenih v mikro, malih in srednjih podjetjih. Izboljšanje delovnih pogojev, zagotavljanje stabilnih zaposlitev in karierne predvidljivosti so dejavniki, ki lahko utrdijo podatkovno gospodarstvo v prihodnosti in jih je treba nenehno upoštevati.

3.10

EESO pozdravlja glavni namen tega predloga, ki zagotavlja nediskriminatoren dostop do podatkovnega gospodarstva in trga podatkov ter ponuja možnosti dostopa vsem podjetjem in osebam, ne glede na regijo. Zato je treba v EU poskrbeti za širokopasovna in visokozmogljiva omrežja visokih hitrosti ter izgradnjo multiregionalnih internetnih infrastruktur za zbiranje, uporabo in ponovno uporabo podatkov.

3.11

EESO meni, da sta prebojna rast in povečanje digitalnih tveganj, skupaj z uporabo digitalne tehnologije v javni in zasebni infrastrukturi, pomembni spodbudi za okrepljen nadzor ustreznega izvajanja akta o podatkih, zlasti glede upravljanja podatkov.

3.12

EESO meni, da sta varstvo osebnih podatkov ter varstvo digitalne identitete in zasebnosti bistvena vidika upravljanja podatkov, ki sta neposredno povezana s spoštovanjem človekovega dostojanstva in temeljnih pravic. Iz tega razloga bi bilo pomembno priznati in jamčiti lastninske pravice za osebne podatke, da bi evropskim državljanom omogočili nadzor nad načinom uporabe njihovih podatkov (1). Spletne dejavnosti je treba spremljati le, če je poznana in izrecno odobrena nadaljnja uporaba teh podatkov v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi.

4. Posebne ugotovitve

4.1

EESO pozdravlja predlog, ki je v skladu s potrebami digitalnega gospodarstva, da se odpravijo ovire za dobro delujoč notranji trg podatkov in da se z vzpostavitvijo harmoniziranega okvira spodbudi pravična izmenjava. Pri tem bi bilo treba upoštevati pravila EU o varnosti in kibernetski varnosti v skladu s cilji strateške avtonomije in tehnološke neodvisnosti EU.

4.2

Prikrajšane skupine in regije, ki so izolirane in imajo slab dostop do interneta, je treba podpreti in jim nuditi ekonomsko pomoč, da bodo lahko izkoristile priložnosti podatkovnega gospodarstva.

4.3

EESO poudarja, da morajo države članice še izboljšati prizadevanja za podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri ustvarjanju, konsolidaciji in uporabi podatkovne infrastrukture, kompetenc zaposlenih in strokovnega znanja z uporabo strukturnih skladov EU in evropskega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU. Izboljšati je treba usposabljanje za mala in srednja podjetja na področju digitalizacije njihovih dejavnosti. Države članice bi lahko za ta namen zagotovile tudi subvencije in davčne spodbude.

4.4

Podatkovno gospodarstvo lahko ne le zagotovi visokokakovostna delovna mesta, zlasti za mlade, ranljive skupine ali osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, temveč tudi izboljša delovne pogoje. Ta proces bo prispeval k zmanjšanju digitalnih neenakosti in povečanju konkurenčnosti podatkovnega gospodarstva na evropski ravni.

4.5

EESO meni, da je zagotavljanje lojalne konkurence na evropskem trgu med različnimi akterji in dostop do podatkov ključnega pomena. Še posebej je pomembna pravična porazdelitev stroškov in dodane vrednosti v verigi preskrbe s podatki, ki vključuje vse akterje. Velika podjetja, zlasti podjetja za storitve v oblaku, ki imajo veliko tržno moč, je treba nadzorovati, da se odpravijo različne zlorabe.

4.6

EESO meni, da so naložbe v upravljavske in operativne zmogljivosti pristojnih organov javnega sektorja ključnega pomena za ustrezno izvajanje akta o podatkih. Pristojnim organom je treba nameniti zadostna finančna sredstva, da se zagotovi ustrezna raven človeških, tehničnih in finančnih virov.

4.7

EESO priznava pomen zadružnega modela za upravljanje in izmenjavo podatkov kot instrumenta za spodbujanje mikro, malih in srednjih podjetij, samozaposlenih delavcev in svobodnih poklicev (2).

4.8

EESO poudarja, da je treba pri zagotavljanju gospodarske konkurenčnosti EU v celoti ohraniti varstvo pravic državljanov. Zlasti bi bilo treba zagotoviti visoko raven zasebnosti in varnosti, spoštovanje varnostnih in etičnih standardov, številne in zadostne pogoje za funkcionalnost podatkov, postopke za kibernetsko varnost ter ustrezno shranjevanje podatkov na ozemlju EU (in v lasti EU) v prostorih in na certificiranih lokacijah.

4.9

EESO predlaga, da se preuči možnost razširitve področja uporabe uredbe, da bi zajela vse fizične izdelke, ki pridobivajo, ustvarjajo ali zbirajo podatke o svojem delovanju, uporabi ali okolju in ki lahko sporočajo podatke prek javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev. Poleg širokega spektra opreme interneta stvari bi ta opredelitev morala vključevati tudi osebne računalnike, tablične računalnike, pametne telefone in druge podobne povezane naprave.

4.10

EESO meni, da morajo imeti uporabniki in prejemniki podatkov neoviran dostop do vseh podatkov, ki so bistveni za delovanje, popravilo ali servisiranje povezanih izdelkov in z njimi povezanih storitev, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravic intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem upravljanju podatkov (akt o upravljanju podatkov) (COM(2020) 767 final) (UL C 286, 16.7.2021, str. 38).

(2) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem upravljanju podatkov (akt o upravljanju podatkov) (COM(2020) 767 final) (UL C 286, 16.7.2021, str. 38).

Top

Choose the experimental features you want to try