—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 19. decembra 2019 o stanju na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi (1) ter z dne 8. oktobra 2020 o zakonu o tujih agentih v Nikaragvi (2),

—

ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (3),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 (4) in Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic (5), Sklepa Sveta (SZVP) 2020/607 z dne 4. maja 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/1720 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Nikaragvi (6), Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2020/606 z dne 4. maja 2020 o izvajanju Uredbe (EU) 2019/1716 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Nikaragvi (7) in sklepov o podaljšanju teh sankcij do 15. oktobra 2021,

—

ob upoštevanju izjave o vse slabših političnih razmerah v Nikaragvi, ki jo je v imenu Evropske unije 10. junija 2021 podal visoki predstavnik, izjave o novem volilnem zakonu, ki jo je 6. maja 2021 podala njegova uradna govorka in skupne izjave o Nikaragvi, ki jo je 22. junija 2021 sprejelo 59 držav na 47. zasedanju sveta OZN za človekove pravice,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Odbora za zunanje zadeve in predsednika delegacije za odnose z državami Srednje Amerike z dne 15. junija 2021 o pridržanju opozicijskih voditeljev v Nikaragvi,

—

ob upoštevanju izjave o Nikaragvi, ki naj bi jo 28. maja 2021 podal uradni govorec visoke komisarke OZN za človekove pravice in ustnega poročila o stanju na področju človekovih pravic v Nikaragvi, ki ga je 22. junija 2021 na 47. zasedanju sveta za človekove pravice podala visoka komisarka (OZN) za človekove pravice Michelle Bachelet,

—

ob upoštevanju izjave generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav z dne 6. maja 2021 o izvolitvi sodnikov vrhovnega volilnega sveta in volilni reformi v Nikaragvi ter resolucije Organizacije ameriških držav z dne 15. junija 2021 o razmerah v Nikaragvi,

—

ob upoštevanju izjav Medameriške komisije za človekove pravice, glasil, ki jih je objavil posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ter pripomb komisarke Antonie Urrejola in predsednika Medameriške komisije za človekove pravice na izrednem zasedanju stalnega sveta Organizacije ameriških držav 23. junija 2021 o razmerah v Nikaragvi,

—

ob upoštevanju poglavja o Nikaragvi v letnem poročilu EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2020, ki ga je Svet sprejel 21. junija 2021,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—

ob upoštevanju nikaragovske ustave,

—

ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker se je stanje človekovih pravic in demokracije po nasilnem zatrtju državljanskih protestov aprila 2018 še močno poslabšalo; ker je bila odtlej vsaj 130 osebam odvzeta svoboda iz političnih razlogov, nasprotniki vlade in njihove družine pa živijo v stalnem strahu pred nadlegovanjem policije in vladnih podpornikov, tako osebno kot na spletu; ker se od protestov leta 2018 aktiviste in oporečnike vse pogosteje kaznuje s samovoljnim pridržanjem; ker so aktivisti še posebej izpostavljeni tveganju nasilja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola; ker se s priporniki v zaporu ravna slabo ter se jim odreka zdravstvena oskrba in dostop do odvetnikov, prav tako pa so tarča napadov in spolnega nasilja, medtem ko se tiste, ki protestirajo proti vladi, namesti v strogo varovane zapore, kjer so deležni okrepljenega nadzora, preiskav in izolacije; ker je to še posebej zaskrbljujoče za položaj žensk in starejših, ki se jim odvzame prostost;

B.

ker je bilo od leta 2018 zaradi trenutnih razmer več kot 108 000 Nikaragovcev prisiljeno pobegniti in poiskati azil v sosednjih državah, od teh pa jih je tri četrtine zaprosilo za zaščito v Kostariki;

C.

ker je nikaragovska narodna skupščina 4. maja 2021 sprejela reforme volilnega zakona št. 331, ki vključuje nedavno sprejete kazenske zakone; ker se s to reformo vnašajo pravila, ki omejujejo volilno tekmo in izvrševanje političnih pravic, kar še dodatno omejuje udeležbo politične opozicije, in ki omejujejo javne svoboščine v nasprotju z mednarodnimi standardi, med drugim zlasti pravico do udeležbe v javnem življenju, svobodo združevanja, svobodo izražanja, pravico do socialnih protestov in pravico do zagovarjanja pravic; ker ta reforma ne upošteva zahtev opozicije, civilne družbe in mednarodne skupnosti;

D.

ker je novi vrhovni volilni svet organ, ki nadzoruje in vodi volilni proces v Nikaragvi; ker je to proces, ki bi ga moral voditi nepristranski, neodvisen in pregleden organ, ki spoštuje demokratična načela ter učinkovito in pluralistično izvrševanje državljanskih in političnih pravic prebivalstva; ker je člane vrhovnega volilnega sveta imenovala nikaragovska narodna skupščina, ki jo strogo nadzoruje predsednik Daniel Ortega, zaradi česar je ta organ pristranski in nepregleden ter dodatno spodkopava politični proces; ker ta imenovanja in nedavne volilne reforme niso rezultat dialoga med vlado in opozicijskimi skupinami, h kateremu sta EU in mednarodna skupnost večkrat pozvali, temveč jih je vsilila vladajoča večina;

E.

ker so nikaragovske oblasti v zadnjih tednih brez ustreznega pravnega postopka razpustile dve politični stranki, pri tem pa uporabile metode, ki so v nasprotju z mednarodnimi normami; ker se z razpustitvijo političnih strank (Partido de Restauración Democrática in Partido Conservador) in sprožitvijo kazenskih preiskav, ki bi lahko privedle do izključitve opozicijskih kandidatov, brez dolžnega pravnega postopanja ne spodkopava le pravica kandidatov, ki želijo kandidirati na volitvah, pač pa tudi pravica volivcev, da izvolijo kandidate po lastni izbiri; ker so ti ukrepi skupaj z uporabo pravosodnega sistema v politične namene v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi standardi in pomenijo resno kršitev pravic nikaragovskega prebivalstva, ki jih imajo v skladu z nikaragovsko ustavo in mednarodnim pravom;

F.

ker je bilo od začetka junija 2021 vsaj 21 članov demokratične opozicije, vključno s šestimi predsedniškimi kandidati ter sindikalnimi in političnimi voditelji, samovoljno aretiranih na podlagi politično motiviranih izmišljenih in dvoumnih kazenskih obtožb brez kakršnih koli dokazov v postopku, ki so ga zaznamovale hude kršitve procesnih jamstev, kar kaže na pomanjkanje neodvisnosti sodstva; ker na desetine prepoznavnih političnih nasprotnikov poroča, da so tarča sistematičnega nadlegovanja in nenehnega ustrahovanja, pri čemer je policijska patrulja stalno nameščena pred njihovimi domovi ali pa jih zasleduje na cesti, zaradi česar se ne morejo prosto gibati;

G.

ker nikaragovska vlada zadnjih nekaj let sprejema čedalje bolj omejevalne zakone, na primer zakon o ureditvi vprašanja tujih agentov, posebni zakon proti kibernetski kriminaliteti, zakon proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, zakon o pravici ljudi do neodvisnosti, suverenosti in samoodločbe za mir ter zakon o spremembi zakonika o kazenskem postopku, s katerim se je obdobje preiskave z ustavno določenega obdobja 48 ur podaljšalo na 90 dni; ker ti zakoni institucionalizirajo zatiranje in legalizacijo dejanj, storjenih v državi od njihovega sprejetja;

H.

ker nenehno nadlegovanje in kriminalizacija neodvisnih medijev omejujeta pravico do svobode izražanja in spodkopavata pravico javnosti do resnične obveščenosti; ker je svoboda izražanja na spletu in drugje v vseh demokracijah vseskozi izjemno pomembna, še toliko pomembnejša pa je v volilnem obdobju; ker želijo vladni organi in provladni mediji z javnimi izjavami očrniti tiste, ki jih imajo za oporečnike;

I.

ker ti zaskrbljujoči dogodki, ki jih nadzira nikaragovska vlada, kažejo, da režim vse globlje tone v avtoritarizem, saj onemogoča demokracijo, nacionalno razumevanje in mednarodno posredovanje za mirno rešitev konflikta ter želi več kot očitno preprečiti, da bi bile 7. novembra 2021 organizirane svobodne in poštene volitve; ker so EU, drugi mednarodni akterji in organizacije za človekove pravice opozorili, da obstaja utemeljen strah, da se bodo ti zakoni uporabljali za ljudi, ki nasprotujejo represivnim politikam;

J.

ker je interdisciplinarna skupina neodvisnih strokovnjakov Medameriške komisije za človekove pravice že opozorila, da se metode, ki se uporabljajo za zatiranje uličnih protestov, lahko štejejo za hudodelstva zoper človečnost;

K.

ker ni bilo izvedeno skoraj nobeno od priporočil, ki jih je za Nikaragvo podal urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, zaradi česar se je nadaljevalo nekaznovanje in je prišlo do nadaljnjih kršitev;

L.

ker je nikaragovska narodna skupščina z reformo zakona o varstvu potrošnikov (zakon 842) banke obvezala, da odprejo račune za sorodnike ljudi, ki so jih ZDA in druge države sankcionirale zaradi obtožb o korupciji, pranju denarja in kršitvah človekovih pravic; ker je družina Ortega-Murillo obtožena gradnje poslovnega imperija na področju telekomunikacij, energetike in drugih sektorjev;

M.

ker so razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU in so vključeni v pridružitveni sporazum med EU in državami Srednje Amerike iz leta 2012;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.