Tento dokument je výňatkem z internetových stránek EUR-Lex
Dokument 52021IP0350
European Parliament resolution of 8 July 2021 on the Annual Report on the Functioning of the Schengen Area (2019/2196(INI))
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (2019/2196(INI))
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (2019/2196(INI))
UL C 99, 1.3.2022, s. 158—166
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
1.3.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 99/158 |
P9_TA(2021)0350
Letno poročilo o delovanju schengenskega območja
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (2019/2196(INI))
(2022/C 99/16)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice, v skladu s katerim se „zagotovi, da se pri prehajanju notranjih meja ne izvaja kontrola oseb“, |
|
— |
ob upoštevanju člena 21(1) PDEU in člena 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, |
|
— |
ob upoštevanju člena 18 PDEU in člena 21(2) Listine, ki prepovedujeta vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva, |
|
— |
ob upoštevanju členov 18 in 19 Listine o pravici do azila in varstva v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, |
|
— |
ob upoštevanju schengenskega pravnega reda, ki se od podpisa Schengenskega sporazuma 14. junija 1985 nenehno spreminja in zdaj obsega številne pravne akte EU na področju upravljanja notranjih in zunanjih meja, vizumske politike, politike vračanja, policijskega sodelovanja in varstva podatkov ter pravne akte, s katerimi sta bili vzpostavljeni in se urejata dve agenciji Unije (Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) in Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)), finančni program (instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov) in štirje obsežni sistemi IT (schengenski informacijski sistem, vizumski informacijski sistem, Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter sistem vstopa/izstopa (SVI)), vključno z interoperabilnostjo med njimi, |
|
— |
ob upoštevanju zakonodaje, ki je bila sprejeta po zadnjem poročilu o delovanju schengenskega območja z namenom, da bi se spričo vztrajnih izzivov okrepilo, zlasti Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (1), Uredbe (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (2) in Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (3), Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (4), Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (5), Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (6), Uredba (EU) 2018/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 za namene vzpostavitve Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) (7), Uredbe (EU) 2020/493 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o sistemu za lažne in prave dokumente na spletu (FADO) ter razveljavitvi Skupnega ukrepa Sveta 98/700/PNZ (8), Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (9) in Uredbe (EU) 2019/1155 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (10), |
|
— |
ob upoštevanju sedanjega zakonodajnega dela v zvezi s pregledom zakonika o schengenskih mejah glede pravil za začasno ponovno uvedbo mejnih kontrol na notranjih mejah, preoblikovanjem vizumskega informacijskega sistema, dokončno vzpostavitvijo zakonodajnega okvira Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, prenovitvijo direktive o vračanju, instrumentom za finančno podporo za upravljanje mej in vizume v obdobju 2021–2027 in novim predlogom uredbe o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah (COM(2020)0612), |
|
— |
ob upoštevanju različnih sklepov Evropskega sveta, priporočil Sveta ter sporočil, smernic in časovnih načrtov Komisije za obravnavo razmer na notranjih in zunanjih schengenskih mejah v odziv na covid-19, kot so sporočilo Komisije z dne 16. marca 2020 z naslovom „COVID-19: Smernice glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev“ (11) ter sporočilo Komisije z dne 30. marca 2020 z naslovom „COVID-19: Navodila o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko“ (C(2020)2050) in njegovih podaljšanj, kot je sporočilo z dne 8. aprila 2020 (COM(2020)0148), skupni evropski načrt za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19, ki sta ga predstavila predsednica Komisije in predsednik Evropskega sveta, ter Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 z dne 13. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (12), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. oktobra 2019 o preverjanju celovite uporabe schengenskega pravnega reda na Hrvaškem (COM(2019)0497), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. septembra 2020 o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020)0609), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (13), |
|
— |
ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 25. novembra 2020 o delovanju schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma v skladu s členom 22 Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (COM(2020)0779), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19 (14), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji: odprava kontrol na kopenskih, morskih in zračnih mejah (15), |
|
— |
ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 8. decembra 2020 o migracijah in vprašanjih temeljnih pravic na kopenskih mejah (Migration: fundamental rights issues at land borders), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o izvajanju direktive o vračanju (16), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o vplivu ukrepov proti COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (17), |
|
— |
ob upoštevanju ustanovitve in tekočega dela delovne skupine za nadzor Frontexa v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, |
|
— |
ob upoštevanju pripravljalnega dela za to resolucijo, ki ga je opravila delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo pri Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, |
|
— |
ob upoštevanju člena 54 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0183/2021), |
|
A. |
ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, ki že več kot 25 let omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju, brez kontrol na notranjih mejah; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot so krepitev izmenjave informacij z vzpostavitvijo schengenskega informacijskega sistema (SIS), vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja; ker so za medsebojno zaupanje potrebni solidarnost, varnost, pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah, skupno varovanje zunanjih meja EU, skupni dogovor in skupna politika na področju vizumov in varstva podatkov; |
|
B. |
ker sta v celoti delujoče schengensko območje in njegova prihodnja širitev na države kandidatke še vedno ključnega pomena za nadaljnje politično, gospodarsko in socialno vključevanje, spodbujanje kohezije in premostitev vrzeli med državami in regijami ter predpogoj za zaščito načela prostega gibanja; ker v prihodnosti v schengenskem območju ne sme biti razdrobljenosti; |
|
C. |
ker je odprava kontrol na notranjih mejah bistven in praktičen sestavni del tega, kar državljani opredeljujejo kot evropsko idejo, in je bistvena za delovanje notranjega trga; ker je schengensko območje ogroženo tudi zato, ker države članice zlasti v zadnjih letih vse pogosteje izvajajo kontrole na notranjih mejah; |
|
D. |
ker je večina držav članic, vključno s pridruženimi schengenskimi državami, v odziv na pandemijo covida-19 ponovno uvedla kontrole na notranjih mejah ali pa je meje delno ali v celoti zaprla oziroma jih je zaprla za nekatere vrste potnikov, tudi državljane EU in njihove družinske člane ter državljane držav zunaj EU, ki prebivajo na njihovem ozemlju ali ozemlju druge države članice; ker je pomanjkanje učinkovitega usklajevanja glede ponovne uvedbe in odprave kontrol na notranjih mejah med državami članicami in s Komisijo, zlasti na začetku pandemije, ogrozilo samo bistvo schengenskega sodelovanja; |
|
E. |
ker so države članice od leta 2015 kontrole na notranjih mejah ponovno uvedle 268-krat, kar pomeni precejšnje povečanje v primerjavi z obdobjem med letoma 2006 in 2014, ko so bile kontrole na notranjih mejah uvedene zgolj 35-krat (18);; |
|
F. |
ker je Evropski parlament večkrat izrazil pomisleke glede nujnosti in sorazmernosti v mnogih primerih kontrol na notranjih mejah; |
|
G. |
ker sta medsebojno zaupanje in tesno sodelovanje med državami članicami bistvena elementa, na katerih temelji schengensko območje; |
|
H. |
ker je bilo v zadnjih letih sprejetih več zakonodajnih instrumentov EU, da bi izboljšali učinkovitost in uspešnost mejnih kontrol na zunanjih mejah ter povečali raven varnosti na območju svobode, varnosti in pravice; ker je med temi instrumenti tudi nova zasnova za informacijske sisteme EU in njihovo interoperabilnost; |
|
I. |
ker se še naprej poroča o domnevnem nasilju nad migranti in prosilci za mednarodno zaščito ter njihovem zavračanju na zunanjih mejah EU; ker so Evropski parlament, OLAF, Frontex in evropska varuhinja človekovih pravic uvedli preiskavo o teh navedbah; ker Unija še nima učinkovitega mehanizma za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic na svojih zunanjih mejah; |
|
J. |
ker so bile leta 2017 med schengenskim ocenjevanjem Združenega kraljestva o uporabi schengenskega pravnega reda na področju schengenskega informacijskega sistema ugotovljene resne pomanjkljivosti; |
|
K. |
ker se je v prvem krogu ocenjevanja v schengenskem ocenjevalnem mehanizmu pokazalo, da je treba bolje in hitreje izvajati priporočila na podlagi ocen ter uvesti ustrezne spremembe, zlasti glede načina, kako se v mehanizmu ocenjuje skladnost s temeljnimi pravicami; |
|
L. |
ker se pri letnih ocenah agencije Frontex o ranljivosti preučijo zmogljivosti držav članic, da se odzovejo na grožnje in izzive na zunanjih mejah, hkrati pa se priporočijo posebni popravni ukrepi za zmanjšanje teh ranljivosti, s čimer te ocene dopolnjujejo tiste v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma; |
|
M. |
ker se schengenski pravni red glede odprave kontrol na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo še ne izvaja v celoti, čeprav je Parlament to že zahteval v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011; |
|
N. |
ker je Komisija v sporočilu o preverjanju polne uporabe schengenskega pravnega reda z dne 22. oktobra 2019 navedla, da je Hrvaška sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev nujnih pogojev za polno izvajanje schengenskih pravil; |
Delovanje schengenskega območja
|
1. |
meni, da je pandemija covida-19 dodaten izziv za idejo schengenskega sodelovanja, tj. za neizvajanje kontrol na notranjih mejah in zagotavljanje svobode gibanja; v zvezi s tem ponovno izraža zaskrbljenost zaradi trenutnega stanja glede kontrol na notranjih mejah v nekaterih državah članicah, in čeprav v celoti podpira javnozdravstvene ukrepe, sprejete za omejitev širjenja covida-19, opozarja, da bi morali biti vsi tovrstni ukrepi za boj proti pandemiji ter omejevanje temeljnih pravic in svoboščin vedno skladni z duhom in črko zakona; |
|
2. |
želi spomniti, da se lahko v skladu z veljavnim pravom EU kontrole na notranjih mejah ponovno uvedejo, če gre za potreben, sorazmeren in začasen ukrep in če so izčrpane vse druge možnosti; v zvezi s tem ponavlja svoje stališče, da številna podaljšanja kontrol na notranjih mejah od leta 2015 niso bila dovolj utemeljena in niso bila skladna s pravili, ki se nanašajo na njihovo podaljšanje, nujnost ali sorazmernost, ter so torej nezakonita; |
|
3. |
priznava, da je Komisija poskušala uskladiti skupni evropski odziv; obžaluje, da države članice kljub temu še vedno uvajajo kontrole na notranjih mejah, pogosto neusklajeno in ne da bi pri odločanju o tem ustrezno upoštevale, da je ohranitev schengenskega območja kot območja brez kontrol na notranjih mejah v skupnem evropskem interesu; ponovno poudarja, da uvedene kontrole negativno vplivajo na prosti pretok blaga, kapitala, storitev in ljudi v Uniji; pri tem opozarja na posebej težak položaj čezmejnih delavcev; |
|
4. |
opozarja, da Komisija kljub ugotovljenim znatnim pomanjkljivostim pri izvajanju schengenskega pravnega reda počasi ali celo z odporom začenja postopke ugotavljanja kršitev; ponovno poziva Komisijo, naj izvaja ustrezen nadzor nad uporabo schengenskega pravnega reda, oceni, ali sta spoštovani načeli nujnosti in sorazmernosti, ter po potrebi uporabi postopek ugotavljanja kršitev; poudarja, da je nujno treba okrepiti medsebojno zaupanje in sodelovanje med schengenskimi državami ter zagotoviti ustrezno upravljanje schengenskega območja; |
|
5. |
poudarja, da morajo države članice spoštovati pravo, kot ga določajo Pogodbi in Listina, ter ukrepe na mejah izvajati zakonito in nediskriminatorno; meni, da je bistvenega pomena redna politična in javna razprava o delovanju schengenskega območja; |
|
6. |
ugotavlja, da v tem zakonodajnem obdobju še ni bilo napredka pri reviziji zakonika o schengenskih mejah, v zvezi s katero Svet še vedno blokira medinstitucionalna pogajanja; pozdravlja napoved Komisije, da bo predstavila nove predloge za upravljanje schengenskega območja; je razočaran, ker Komisija še naprej zanemarja obveznost poročanja Parlamentu, saj ne predloži letnega poročila o delovanju območja brez kontrol na notranjih mejah (člen 33 zakonika o schengenskih mejah) in letnega celovitega poročila v skladu s členom 20 schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, s tem pa onemogoča nadzor in konstruktivno politično razpravo; |
|
7. |
poleg svojih večkratnih zahtev po polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji poziva Svet, naj spoštuje svojo zavezo in takoj sprejme odločitev o odpravi kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah ter tako tema državama članicama omogoči, da se upravičeno pridružita območju prostega gibanja brez kontrol na notranjih mejah; je pripravljen izraziti svoje mnenje o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda na Hrvaškem, potem ko se bo Svet posvetoval z njim v skladu s členom 4 Akta o pristopu; meni, da morajo biti solidarni in odgovorni vsi in da v prihodnosti v schengenskem območju ne sme biti razdrobljenosti; |
|
8. |
meni, da je bistvenega pomena, da je vizumska politika EU učinkovita, uporabniku prijazna in varna, ter v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da se vizumski postopek do leta 2025 digitalizira; meni, da je vključevanje državljanov tretjih držav, ki dlje časa prebivajo v eni od držav članic, ključni element pri spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, ter zato poziva k razmisleku o uskladitvi minimalnih pravil za izdajo vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje; |
|
9. |
ponovno poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno izvajanje vseh vidikov direktive o vračanju (19), in poziva Komisijo, naj spremlja njeno izvajanje; |
|
10. |
spodbuja države članice, naj okrepijo izmenjavo informacij in nadalje razvijajo medsebojno čezmejno policijsko sodelovanje, na primer z večjo uporabo skupnih preiskovalnih enot; |
|
11. |
pozdravlja dejstvo, da so bili medtem izvedeni številni ukrepi, zahtevani v prejšnjem letnem poročilu (20) (revizija zakonodajnega okvira schengenskega informacijskega sistema in reforma sistema Eurosur); vendar ugotavlja, da večina pripravljenih priporočil še vedno velja; |
|
12. |
poudarja, da je učinkovito delovanje zunanjih meja bistvenega pomena za uspešno delovanje schengenskega območja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da schengenska ocenjevalna poročila in ocene ranljivosti še vedno kažejo na pomanjkljivosti in ranljivosti v zvezi z varovanjem in upravljanjem zunanjih meja; poziva države članice, naj izvajajo priporočila za odpravo pomanjkljivosti in ranljivosti, ki sta jih Svet in Frontex izdala zanje, zlasti priporočila v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic pri dejavnostih za upravljanje meja, poudarja pomen nedavno sprejetih zakonodajnih ukrepov; |
|
13. |
je zaskrbljen zaradi vpliva trenutnih omejitev potovanj na pravice beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo sprejetje teh ukrepov v celoti skladno z zahtevami iz členov 3 in 4 zakonika o schengenskih mejah in Listine; |
|
14. |
je zelo zaskrbljen zaradi ponavljajočih se navedb, da naj bi bil Frontex vključen v zavračanje, in zaradi navedb o potencialnih kršitvah temeljnih pravic pri delovanju agencije ter meni, da je treba okrepiti in učinkovito izvajati notranje mehanizme poročanja ter parlamentarni in javni nadzor nad dejavnostmi Frontexa; poudarja, da člen 46 Uredbe 2019/1896 izvršnemu direktorju agencije Frontex nalaga, naj odloži ali prekine dejavnosti oziroma jih ne izvede, če so kršeni pogoji za njihovo izvajanje, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic; |
|
15. |
v zvezi s tem izraža polno podporo ustanovitvi in tekočemu delu delovne skupine za nadzor Frontexa v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, katere cilj je oceniti vse vidike dejavnosti in organizacije agencije Frontex, njeno okrepljeno vlogo in vire za integrirano upravljanje meja ter pravilno uporabo pravnega reda EU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic; |
|
16. |
je globoko zaskrbljen zaradi številnih smrtnih žrtev v Sredozemlju; opozarja, da je pomoč vsem osebam v stiski na morju pravna obveznost v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom ter da sta iskanje in reševanje sestavni del evropskega integriranega upravljanja meja v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži; poziva agencijo Frontex, naj znatno poveča razpoložljivost informacij o svojih operativnih dejavnostih na morju, tudi z rednim in ustreznim poročanjem Parlamentu, na primer kar zadeva sodelovanje s centrom za usklajevanje reševanja na morju v Tripoliju in libijsko obalno stražo; |
|
17. |
je globoko zaskrbljen zaradi ponavljajočih se in resnih navedb o nasilju in zavračanju na zunanjih mejah, tudi iz ene države članice v drugo in nato v državo zunaj EU; ponovno poudarja, da morajo države članice preprečiti nedovoljene prehode meje, in opozarja, da ta obveznost ne posega v pravice oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in izvajajo učinkovite, neodvisne in hitre preiskave vseh navedb o zavračanju in grdem ravnanju na mejah ter zagotovijo takojšnjo odpravo pomanjkljivosti; |
|
18. |
ugotavlja, da ni ustreznih mehanizmov spremljanja, s katerimi bi zagotovili spoštovanje temeljnih pravic in pravne države pri upravljanju zunanjih meja, in meni, da je treba Agenciji Evropske unije za temeljne pravice v zvezi s tem dodeliti okrepljeno operativno vlogo, tudi v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma; poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito vzpostavitev nacionalnih organov za spremljanje in da bodo ti sposobni opravljati svojo vlogo, in sicer z zadostnimi sredstvi, ustreznim mandatom in visoko stopnjo neodvisnosti; spodbuja države članice, naj v sodelovanju z agencijo Frontex, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in ustreznimi nevladnimi organizacijami stalno vlagajo v strokovnost mejnih organov, vključno z usposabljanjem na področju azilnega in begunskega prava; |
|
19. |
močno obžaluje, da je prišlo do zamude pri izvajanju določb o temeljnih pravicah iz nove uredbe o evropski mejni in obalni straži, na primer pri zaposlitvi 40 opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic do 5. decembra 2020, kot določa uredba; pozdravlja objavo razpisov za prosta delovna mesta in poziva, naj se postopki zaposlitve, ki še potekajo, izvedejo čim prej; poudarja, da morajo vsi zaposleni opazovalci imeti možnost izpolnjevati svoje naloge v skladu s členom 110 uredbe o evropski mejni in obalni straži in jih je torej treba zaposliti na primerni ravni za izpolnjevanje teh nalog; poleg tega poziva k večji neodvisnosti pritožbenega mehanizma agencije z vključitvijo strokovnjakov Agencije za temeljne pravice in nacionalnih institucij za človekove pravice; |
Schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem
|
20. |
meni, da je schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem znatno izboljšal upravljanje schengenskega območja in prispeval k njegovemu delovanju s krepitvijo medsebojnega zaupanja in kolektivne odgovornosti; kljub temu poudarja naravo sui generis ocenjevalnega mehanizma v pravu EU in opozarja, da ima Komisija končno odgovornost za zagotavljanje uporabe Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo v skladu z njima; |
|
21. |
pozdravlja namero Komisije, da bo pregledala schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem; želi spomniti na razprave o njegovi pravni podlagi v okviru pogajanj o svežnju ukrepov za upravljanje schengenskega območja iz leta 2012 ter vztraja, naj bo vključen v reformo tega mehanizma enakopravno s Svetom, po možnosti z uporabo rednega zakonodajnega postopka ali metode, uporabljene pri sprejetju Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (21) o vzpostavitvi schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma; |
|
22. |
poudarja, kako pomembna je uvedba jasnih rokov za vse faze postopka morebitne reforme, vključno z izvajanjem priporočil držav članic, oceno predlogov Komisije, ki jo opravi strokovna skupina za schengensko ocenjevanje Scheval, in predstavitvijo akcijskih načrtov; ponovno poudarja tudi, kako pomembno je povečati prožnost pri večletnem in letnem načrtovanju ter okrepiti vlogo Komisije, zlasti ko države članice ne podajo mnenja, in da so potrebni resnično nenapovedani obiski; meni, da je treba med schengenskimi ocenjevanji dosledno ocenjevati spoštovanje temeljnih pravic; meni tudi, da bi morala biti nadzorna vloga Parlamenta in večja preglednost tega procesa ključna elementa reforme; |
|
23. |
poziva Komisijo, naj dodeli zadostna sredstva za zagotovitev celovite ocene schengenskega sistema, med drugim s pogostejšimi obiski na terenu v državah članicah; opozarja, da je bilo doslej zaključenih le 45 schengenskih ocenjevanj, čeprav je Komisija v letih med 2015 in - 2019 sprejela 198 ocenjevalnih poročil; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje ugotovitev ocenjevanj in priporočil Sveta; ugotavlja, da je prvi krog schengenskih ocenjevanj trajal pet let; meni, da bi bilo treba pospešiti postopek ocenjevanja in sprejemanja priporočil, ki v povprečju traja 32 tednov, in poziva zlasti Svet, naj pospeši sprejetje priporočil, ki jih je izdala Komisija; |
|
24. |
poziva Svet, naj na ministrski ravni redno razpravlja o pravilnem delovanju schengenskega območja, vključno z razpravami v primerih, ko ocenjevalna poročila pokažejo resne pomanjkljivosti, in tako prevzame politično vlogo, ki mu pripada v postopku schengenskega ocenjevanja; poziva Komisijo in Svet, naj preprečita, da bi bil ogrožen namen tega mehanizma, in sicer tako, da ugotovita, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odpravo kontrol na notranjih mejah z državo kandidatko, in zagotovita, da države članice, v katerih je v celoti vzpostavljen, spoštujejo schengenski pravni red; |
|
25. |
meni, da mora prihodnji schengenski ocenjevalni mehanizem vsebovati oceno operativnih dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo glede na njeno vse večjo vlogo pri upravljanju zunanjih meja in operacijah vračanja; poleg tega meni, da bi moral mehanizem okrepiti sinergije z ocenami ranljivosti evropske mejne in obalne straže; ponovno poudarja, da je treba preprečiti podvajanje in da morajo imeti schengenski ocenjevalci dostop do rezultatov ocen ranljivosti; |
|
26. |
opozarja, da so tudi temeljne pravice poglavitni del izvajanja integriranega upravljanja meja; poleg tega opozarja, da je treba schengenski pravni red izvajati v skladu z Listino; zato poudarja, da je treba pri schengenskih ocenjevanjih preučiti tudi, ali se na zunanjih mejah spoštujejo temeljne pravice, vključno s prepovedjo vračanja, pravico do spoštovanja človekovega dostojanstva, načelom nediskriminacije in pravico do iskanja mednarodne zaščite; meni, da bi moral prihodnji mehanizem zagotoviti, da bodo strokovnjaki Agencije Evropske unije za temeljne pravice uradni člani skupine, odgovorne za obiske na terenu, ko gre za ocenjevanje upravljanja zunanjih meja in vračanja; meni, da bi morale imeti vse ustrezne agencije na področju pravosodja in notranjih zadev možnost sodelovanja pri ocenjevanju; |
|
27. |
meni, da je v primeru odkritja resnih pomanjkljivosti potrebno veliko hitrejše nadaljnje ukrepanje, da se nemudoma odpravijo; meni, da bi bilo treba v revidirani mehanizem vključiti opredelitev „resne pomanjkljivosti“ in določiti hitri postopek, ki bi se uporabil v primeru takšnih pomanjkljivosti; meni, da bi morali sedanji nezavezujoči katalogi dobre prakse dobiti uradni status po pravu EU v obliki priročnikov, da bi povečali preglednost in omogočili primerjavo ocen z objektivnimi merili; |
|
28. |
je razočaran, ker Komisija kljub številnim pozivom Parlamenta in Sveta še vedno ni predložila letnega poročila iz člena 20 Uredbe (EU) št. 1053/2013; |
|
29. |
poudarja, da bi morale institucije Unije za spodbujanje dobrega upravljanja in preglednosti svoje delo opravljati čim bolj odprto; meni, da bi morala Komisija na svojem spletnem mestu objaviti informacije o postopkih ocenjevanja v vsaki državi članici in o tem, kako države članice izpolnjujejo priporočila Sveta; poleg tega meni, da bi morala Komisija zagotoviti ustrezno platformo, ki bo omogočala varen in šifriran dostop do tajnih podatkov iz schengenskih ocenjevalnih dokumentov za akterje s pravico do dostopa, zlasti za poslance Evropskega parlamenta, da se jim olajša izvajanje demokratičnega nadzora; |
|
30. |
ugotavlja, da je Komisija novembra 2020 ponovno obiskala Hrvaško v zvezi z zunanjo mejo in ponovno potrdila, da so izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo schengenskega pravnega reda; poziva Hrvaško, naj izvaja stalne ukrepe in odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti, zlasti v zvezi z usposobljenostjo zaposlenih, njihovim številom in zmogljivostmi za nadzor kopenskih meja; vztraja, da je treba temeljito oceniti spoštovanje temeljnih pravic, saj so nevladne organizacije in mediji večkrat poročali o zlorabah, nasilju in zavračanju, ki jih izvajajo mejni uradniki; pozdravlja vzpostavitev neodvisnega mehanizma za spremljanje ukrepov policistov v zvezi z migranti brez urejenega statusa in prosilci za mednarodno zaščito; poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah še naprej ocenjuje skladnost operacij upravljanja meja z zahtevami glede temeljnih pravic in naj v primeru kršitev človekovih pravic sprejme potrebne ukrepe; |
|
31. |
opozarja na ponavljajoče se pomanjkljivosti in možnosti izboljšav schengenskega sistema, ki jih je našla Komisija: nepopoln ali neskladen prenos, izvajanje in uporaba ustreznega schengenskega pravnega reda, nezadostno število osebja ter neustrezne kvalifikacije in/ali usposabljanje, različna in nedosledna nacionalna praksa zaradi neusklajenega izvajanja schengenskega pravnega reda, razdrobljene upravne strukture z nezadostnim usklajevanjem in povezovanjem različnih organov ter praktične, tehnološke in regulativne ovire za sodelovanje v schengenskem območju; opozarja, da te težave predstavljajo temeljne ovire za pravilno delovanje schengenskega območja, in poziva države članice, naj jim končno namenijo ustrezno pozornost; |
Uporaba obsežnih informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev
|
32. |
je seznanjen z napredkom pri razvoju novih obsežnih sistemov IT in z interoperabilnostjo med njimi; poziva države članice, Komisijo in zadevne agencije, naj spoštujejo predvideni časovni razpored za izvajanje, ki predvideva uvedbo novih informacijskih sistemov, dokončanje reform obstoječih sistemov in interoperabilnost teh sistemov do konca leta 2023; poleg tega ugotavlja, da je potreben stabilen pravni okvir za izvajanje teh sistemov; opozarja, da bo uporaba teh sistemov vplivala tudi na pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov oseb, katerih informacije bodo shranjene v teh sistemih, in poudarja, da je treba ves čas izvajanja dosledno uveljavljati zaščitne ukrepe, določene v pravnih aktih o vzpostavitvi teh sistemov; |
|
33. |
želi spomniti, da ima agencija eu-LISA ključno vlogo pri vzpostavljanju novih sistemov IT; poleg tega poudarja pomen nacionalnih komponent teh novih obsežnih informacijskih sistemov in poziva države članice, naj dodelijo ustrezne finančne in človeške vire za njihov pravočasen zagon; |
|
34. |
pozdravlja politični dogovor, dosežen v zvezi z preoblikovanim vizumskim informacijskim sistemom (VIS), zlasti določitev jasnega in pravno zavezujočega roka za začetek delovanja; |
|
35. |
poudarja znatno povečanje dejavnosti uradov za zahteve za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic (SIRENE) in ponovno poziva države članice, naj povečajo sredstva za urade SIRENE, da bodo imeli na voljo ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje svojih novih nalog; |
|
36. |
je seznanjen s študijami Skupnega raziskovalnega središča glede uporabe prstnih odtisov, odtisov dlani, podob obraza in DNK v schengenskem informacijskem sistemu; |
|
37. |
meni, da sta Komisija in Svet hudo zanemarila svoje obveznosti po tem, ko so bile med oceno iz leta 2017 ugotovljene resne pomanjkljivosti pri uporabi schengenskega informacijskega sistema v Združenem kraljestvu; želi spomniti na zahtevo za takojšnjo izključitev Združenega kraljestva, ki jo je delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo izrazila 15. junija 2020 v dopisih Komisiji in predsedstvu Sveta; ugotavlja, da Združeno kraljestvo kot država nečlanica nima več dostopa do schengenskega informacijskega sistema; poziva k natančnemu spremljanju stalnega varnostnega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom v šestmesečnem obdobju za prenos podatkov, dogovorjenem v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom; |
Cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja
|
38. |
pozdravlja, da je Frontex predstavil strateško analizo tveganj za evropsko integrirano upravljanje meja kot prvi korak novega političnega cikla; |
Prihodnost schengenskega območja
|
39. |
ugotavlja, da so različne krize v zadnjih letih, kot je trenutna pandemija, in večinoma neusklajeni ter včasih enostranski ukrepi držav članic spodkopali medsebojno zaupanje med državami članicami in ogrozili schengenski pravni red; je prepričan, da je treba skladno s tem okrepiti prizadevanja za iskanje celostnih rešitev in te ukrepe ustrezno uskladiti; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da bo sprejela strategijo o prihodnosti schengenskega območja, in nadalje pozdravlja vzpostavitev schengenskega foruma, ki bi prav tako moral omogočiti politične razprave na visoki ravni s Parlamentom in Svetom o stanju in prihodnosti schengenskega območja; |
|
40. |
meni, da zakonik o schengenskih mejah, zlasti v zvezi s pravili o kontrolah na notranjih mejah, ne ustreza več svojemu namenu, ter zahteva nujno in smiselno reformo, da bi okrepili vzajemno zaupanje in solidarnost ter zagotovili celovitost in popolno ponovno vzpostavitev schengenskega območja; v zvezi s tem ugotavlja, da so potrebna jasnejša pravila o izrednih razmerah na področju javnega zdravja; priznava, da o ponovni uvedbi kontrol na notranjih mejah še vedno odločajo posamezne države članice, vendar poudarja, da bi jih morale ponovno uvesti le kot skrajni ukrep, v določenem časovnem obdobju in pod pogojem, da je nadzor nujen in sorazmeren glede na ugotovljeno resno grožnjo, upoštevaje zlasti njegov učinek na pravico do svobode gibanja in na načelo nediskriminacije ter učinke, ki bi jih lahko imele te kontrole na obmejne regije, pri tem pa je treba ohraniti razlikovanje med različnimi pravnimi podlagami; meni, da bi morali vsakič, ko država članica podaljša ukrep izvajanja kontrol na mejah, veljati dodatni zaščitni in nadzorni ukrepi in da bi bilo treba v vsakem primeru te ukrepe odpraviti takoj, ko razlogov zanje ni več; |
|
41. |
meni, da bi bilo treba vzpostaviti strukturiran in pregleden mehanizem za posvetovanja v primeru kriznih razmer, da bi določili blažilne ali alternativne ukrepe za nadzor na notranjih mejah in zavezujoča enotna pravila za uporabo na zunanjih mejah; |
|
42. |
poziva upravo Parlamenta, naj ustanovi namensko enoto za podporo upravljanju schengenskega območja, da bo lahko Parlament ustrezno izvajal svoje funkcije demokratičnega nadzora in pregleda v zvezi s schengenskim pravnim redom; |
o
o o
|
43. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic ter Evropski agenciji za mejno in obalno stražo. |
(1) UL L 312, 7.12.2018, str. 1.
(2) UL L 312, 7.12.2018, str. 14.
(3) UL L 312, 7.12.2018, str. 56.
(4) UL L 135, 22.5.2019, str. 27.
(5) UL L 135, 22.5.2019, str. 85.
(6) UL L 236, 19.9.2018, str. 1.
(7) UL L 236, 19.9.2018, str. 72.
(8) UL L 107, 6.4.2020, str. 1.
(9) UL L 295, 14.11.2019, str. 1.
(10) UL L 188, 12.7.2019, str. 25.
(11) UL C 86 I, 16.3.2020, str. 1.
(12) UL L 337, 14.10.2020, str. 3.
(13) UL C 76, 9.3.2020, str. 106.
(14) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0175.
(15) UL C 388, 13.11.2020, str. 18.
(16) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0362.
(17) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0307.
(18) Stanje 19. maja 2021, https://ec.europa.eu/home-affairs/policies/schengen-borders-and-visa/schengen-area_en.
(19) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(20) UL C 76, 9.3.2020, str. 106.
(21) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).