52021IP0332

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021IP0332 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021IP0332

Help

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019 (2020/2245(INI))

UL C 99, 1.3.2022, p. 34–44 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

1.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 99/34

P9_TA(2021)0332

Nadzor nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019 (2020/2245(INI))

(2022/C 99/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju poročila o dejavnostih skupine Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2019,

—	ob upoštevanju finančnega poročila skupine EIB za leto 2019 in statističnega poročila skupine EIB za leto 2019,

—	ob upoštevanju poročila o trajnostnosti skupine EIB za leto 2019 in pripadajočega poročila o ogljičnem odtisu skupine EIB,

—	ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti skupine EIB za leto 2019,

—	ob upoštevanju poročila o pritožbenem mehanizmu EIB za leto 2019,

—	ob upoštevanju letnega poročila za leto 2019 o dejavnostih EIB v Afriki, Karibih, Pacifiku ter čezmorskih državah in ozemljih,

—	ob upoštevanju letnega poročila revizijskega odbora za leto 2019,

—	ob upoštevanju poročila EIB o naložbah za obdobje 2019/2020: pospešitev preobrazbe Evrope,

—	ob upoštevanju poročila skupine EIB o korporativnem upravljanju za leto 2019,

—	ob upoštevanju poročila o dejavnostih preiskovanja goljufij v letu 2019,

—	ob upoštevanju operativnega načrta skupine EIB za leto 2019,

—	ob upoštevanju poročila EIB Evropskemu parlamentu in Svetu o Evropskem skladu za strateške naložbe za leto 2019,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 03/2019 z dne 29. januarja 2019 z naslovom Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi (1),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 12/2020 z dne 12. maja 2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen,

—	ob upoštevanju poročila Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe za leto 2019,

—

ob upoštevanju ocene Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije SWD(2019)0333, ki jo je pripravila Komisija, in povzetka (SWD(2019)0334), objavljenega 13. septembra 2019,

—	ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), njenega Protokola št. 5 o statutu EIB in njenega protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

—	ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (2),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. maja 2019 o upravljanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2018 (COM(2019)0244),

—	ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

—	ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2018 (3),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0215/2021),

A.	ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

ker je v skladu s členom 309 PDEU glavni cilj EIB v interesu Unije prispevati k uravnoteženemu in stalnemu razvoju notranjega trga, in sicer z omogočanjem financiranja projektov za razvoj manj razvitih regij in projektov v skupnem interesu več držav članic, ki jih zaradi obsega ali narave ni mogoče v celoti financirati z različnimi sredstvi, ki so na voljo v posameznih državah članicah;

C.	ker je skupina EIB pogodbeno zavezana prispevati k povezovanju EU in regionalnemu razvoju v skladu s členom 309 PDEU in Protokolom št. 28;

D.	ker se EU vse od finančne krize dalje sooča z obsežnimi nezadostnimi vlaganji, hkrati pa nujno potrebuje naložbe, da bi se spoprijela z zeleno in digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe;

E.	ker je EIB novembra 2019 sprejela novo posojilno politiko na področju energije, decembra 2020 pa načrt za podnebno banko;

F.	ker se pričakuje, da bo imela EIB ključno vlogo pri financiranju evropskega zelenega dogovora prek načrta trajnostnih evropskih naložb;

G.	ker se pričakuje, da bo EIB prek mehanizma za pravični prehod podpirala pravičen prehod na zeleno gospodarstvo;

H.	ker bi morala biti EIB pri svoji nalogi prispevati k uravnoteženemu in stalnemu razvoju notranjega trga osredotočena predvsem na cilje javne politike, kot so teritorialna in socialna kohezija, trajnostni razvoj ter odpravljanje brezposelnosti (med mladimi), revščine in socialne izključenosti;

I.	ker je EIB v letih 2014–2019 v kohezijskih regijah priskrbela sredstva v znesku več kot 100 milijard EUR;

J.	ker EIB namerava postati prva multilateralna razvojna banka, usklajena s cilji Pariškega sporazuma, Svet pa je EIB in EBRD že pozval, naj te načrte predložita za nadaljnjo razpravo;

K.	ker je treba zaščitne ukrepe pred goljufijami, vključno z davčnimi utajami in pranjem denarja, ter pred tveganji financiranja terorizma in korupcijo ustrezno vključiti v primerno skrbnost in pogodbene pogoje EIB;

L.	ker ima EIB zaradi svojih dejavnosti zunanjega posojanja pomembno vlogo zunaj EU, saj je največja multilateralna finančna institucija na svetu;

M.	ker ima EIB osrednjo vlogo pri prizadevanjih EU za izvajanje agende za trajnostni razvoj;

Glavni dosežki pri dejavnostih financiranja EIB v letu 2019

ugotavlja, da je obseg podpisanih posojil v letu 2019 znašal 63,3 milijarde EUR (od tega 61,9 milijarde iz lastnih virov banke), kar je v skladu s ciljem iz operativnega načrta za leto 2019 (63 milijard +/- 10 %) in bistveno več kot v letu 2018 (55,6 milijarde EUR, od tega 54,3 milijarde iz lastnih virov banke); ugotavlja, da so skupna izplačila v letu 2019 znašala 48,1 milijarde EUR (od tega 47,5 milijarde EUR iz lastnih virov banke), leta 2018 pa 52,6 milijarde EUR (od tega 51,8 milijarde iz lastnih virov banke); ugotavlja, da je EIB ustvarila zdrave finančne rezultate, saj je v letu 2019 zabeležila letni neto presežek v višini 2,4 milijarde EUR v primerjavi z 2,3 milijarde EUR v letu 2018;

je seznanjen, da je delež oslabljenih posojil ob koncu leta 2019 znašal 0,4 % celotnega portfelja posojil (ob koncu leta 2018 je ta delež znašal 0,3 %), čeprav je banka nedavno prešla na dajanje posojil z večjim tveganjem;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je EIB v letu 2019 dosegla letni cilj za kohezijska posojila v višini vsaj 30 % vseh novih dejavnosti v EU, predpristopnih državah in državah Efte; ugotavlja, da je EU v letu 2019 za projekte v kohezijskih regijah EU priskrbela 16,13 milijarde EUR; poudarja, kako pomembna je nenehna podpora regionalnemu razvoju ter ciljem EU na področju socialne in ekonomske kohezije, kakor je določeno v protokolu št. 28, ki je priložen Pogodbama;

ugotavlja, da so v operativni načrt EIB za leto 2019 vključeni sklici na izstop Združenega kraljestva iz EU in izidi razprav o vlogi EIB v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027; podpira osredotočenost na poslovno področje „posebnih dejavnosti“ z večjim tveganjem, vključno s projekti, povezanimi z Evropskim skladom za strateške naložbe in svetovalnimi storitvami, pri čemer se je v letu 2019 pričakovalo 530 novih dodelitev za podporo naložbam v višini 35 milijard EUR;

pozdravlja novo strategijo skupine EIB za področje kapitalskih naložb, ki naj bi bolje obravnavala naložbene vrzeli na trgu lastniških vrednostnih papirjev; poziva EIB, naj izvede priporočilo iz študije „The EIB and the new EU missions framework (EIB in novi okvir nalog EU)“, da bi še naprej spodbujala prevzemanje večjih tveganj z razvojem ustreznih, potrpežljivih, dolgoročnih finančnih instrumentov z večjim tveganjem, ki temeljijo na obstoječih mehanizmih za porazdelitev tveganja (npr. Evropski sklad za strateške naložbe, InnovFin – finančna sredstva EU za inovatorje);

pozdravlja, da je bila leta 2019 sprejeta nova ocena tveganja podnebnih sprememb, da se pri neposrednih posojilih zagotovi sistematična ocena fizičnega tveganja za podnebne spremembe, kar EIB in njeni stranki pomaga razumeti, kako lahko podnebne spremembe vplivajo na financirani projekt, in opredeliti popravne ukrepe;

pozdravlja, da je bila marca 2019 sprejeta nova davčna politika, ki vključuje ukrepe za preprečevanje praks izogibanja davkom s preverjanjem potrebne skrbnosti pri davčni integriteti in zbirko orodij za preprečevanje praks izogibanja davkom; ugotavlja, da EIB ne bo mogla vlagati v države, ki so na črnem seznamu prepovedanih jurisdikcij EU, strožje pa bo morala nadzorovati jurisdikcije, ki ne izpolnjujejo zahtev; poudarja, da bi bilo treba strožji nadzor nad skrbnostjo pri plačilu davkov izvajati vedno, ko se v podjetniški strukturi strank, nosilcev projektov ali posrednikov pojavijo davčne oaze;

poziva EIB, naj v okviru svoje davčne skrbnosti uporablja celotno paleto orodij proti izogibanju davkom za projekte z upoštevanjem tveganja in po potrebi uporabi zahteve za premestitev; je seznanjen z revidiranim okvirom skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML-CFT) in poziva EIB, naj posodobi svojo politiko glede na peto direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki je začela veljati januarja 2020, in sodeluje z ustreznimi organi, da bi zagotovili ustrezne sankcije za kršitve zakonodaje in določili stroge standarde za finančne posrednike;

ugotavlja, da je bilo v letu 2019 v okviru pritožbenega mehanizma EIB evidentiranih 84 novih primerov, obravnavanih 173 primerov in zaključenih 113 primerov; poziva EIB, naj si še naprej prizadeva, da bo civilna družba lahko poročala o zaskrbljujočih primerih, ki se bodo obravnavali učinkovito in neodvisno; poudarja, da je pomembno spremljati, kako se izvaja priporočilo pritožbenega mehanizma; poziva EIB, naj ugotovitve pritožbenega mehanizma pospremi s konkretnimi ukrepi;

10.

pozdravlja dejstvo, da EIB izvaja svojo politiko izključitve in da se je zavezala njenemu doslednemu uveljavljanju z diskrecijskimi postopki za izključitev in sporazumi o poravnavi; poziva EIB, naj poroča o številu in obsegu odločitev o začasni ustavitvi/prekinitvi plačil in/ali preklicu posojil ali zahtevkov za predčasno odplačilo posojil zaradi prepovedanega ravnanja ali drugih nepravilnosti, ki vplivajo na financirane dejavnosti; poziva EIB, naj poroča o naravi finančne podpore, pri kateri se je pojavilo domnevno napačno ravnanje, in o geografski porazdelitvi takih primerov, če je to s pravnega vidika mogoče;

11.

pozdravlja, da je skupina EIB v svoje finančno poročilo za leto 2019 vključila vidik covida-19, ki pojasnjuje sveženj ukrepov za izredne razmere, sprejet leta 2020 za podporo malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključuje bančne kreditne linije in jamstvene sheme za banke in programe za nakup vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem ter obravnava možnost ustanovitve evropskega jamstvenega sklada, ki se bo osredotočil na finančno podporo malim in srednjim podjetjem; z zadovoljstvom ugotavlja, da je skupina EIB povečala prispevek zunaj EU in poseben poudarek namenila naložbam v zdravstveni in zasebni sektor; poziva EIB, naj od podjetij, ki prejemajo podporo iz ESPG ali drugih programov financiranja, vzpostavljenih za reševanje krize zaradi covida-19, zahteva, da prispevajo k uresničevanju ciljev za leto 2030, ki jih je Komisija predlagala v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, prav tako pa naj spoštujejo socialne in okoljske pogoje, vključno s sprejetjem načrtov za razogljičenje, da bi povečala svojo odpornost, ter naj ne izplačujejo dividend, bonusov za višje vodstvo in izvajajo ponovnega odkupa delnic;

12.

v zvezi s tem pozdravlja sklop za mala in srednja podjetja v skladu InvestEU; poudarja, da se je treba osredotočiti na dolgoročno financiranje, in sicer s podpiranjem projektov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče financirati drugače, zlasti za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja; vendar poudarja, da dejavnosti financiranja EIB niso nadomestilo za vzdržne fiskalne politike v državah članicah; poziva EIB, naj poveča naložbe v prodorne inovacije, zlasti za zeleno tranzicijo, da bi podprla evropska podjetja;

13.

poziva EIB, naj poveča financiranje za obravnavanje tehnološkega prehoda, podpre razvoj znanj in spretnosti, prilagojenih trenutnim in prihodnjim potrebam trga dela, nadalje spodbuja naložbe v digitalna znanja in spretnosti zaposlenih in podjetnikov, digitalno infrastrukturo in gradnjo zmogljivosti za digitalizacijo, zagotovi sredstva za dolgoročne raziskave in inovacije ter mala in srednja podjetja, podpira socialno gospodarstvo ter krepi socialno in ozemeljsko kohezijo, in sicer z odpravo sedanjih naložbenih vrzeli na področju javnih stanovanj in infrastrukture;

14.

je seznanjen z različnimi gospodarskimi razmerami in zmogljivostmi držav članic ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti pravičen prehod za pomoč najbolj prizadetim regijam in državam pri prilagajanju na neizogibne spremembe, tako da nihče ne bo zapostavljen; poudarja, da je treba proaktivno podpirati področja, kjer so delovna mesta trenutno odvisna od industrijskih panog z visokimi emisijami, z znatnimi naložbami v usposabljanje in alternativne gospodarske priložnosti za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, s čimer se zagotovi nemoten prehod; meni, da bo pri tem bistvenega pomena doslednost in usklajenost z drugimi finančnimi instrumenti EU;

15.

spominja na akcijski načrt za enakost spolov, ki je bil podprt, da bi bilo mogoče usmerjati izvajanje strategije EIB za enakost spolov in enakost spolov vključiti v poslovni model EIB; poziva EIB, naj poroča o napredku, ki je bil v prvi fazi akcijskega načrta dosežen pri ciljih, kot je revizija okvira za potrebno skrbnost, da bi obravnavali učinke in tveganja naložb EIB za pravice žensk, zagotovili enak dostop do ugodnosti, ki jih prinašajo naložbe EIB, in vlagali v sodelovanje žensk v gospodarstvu in njihovo udeležbo na trgu dela;

Delovanje in učinkovitost Evropskega sklada za strateške naložbe

16.

opozarja, da je struktura upravljanja evropskega sklada za strateške naložbe ločena od EIB, njegove dejavnosti vlaganja pa potekajo na dveh tematskih področjih, in sicer na področju infrastrukture in inovacij, ki ga upravlja EIB, ter na področju malih in srednjih podjetij, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad;

17.

je seznanjen z rezultati, predstavljenimi v poročilu Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe za leto 2019; izraža pohvalo Evropskemu svetovalnemu vozlišču za naložbe za njegov pozitivni učinek; poziva k nadaljnji krepitvi notranjih finančnih in svetovalnih zmogljivosti EIB, da se zagotovi dolgoročna zavezanost izvajanju in dolgoročnemu financiranju nalog EU, kot so zmaga v boju proti raku, prilagajanje podnebnim spremembam, omogočanje pravičnega prehoda v regijah, na katere najbolj vplivajo spremembe v okviru evropskega zelenega dogovora, zaščita oceanov, življenje v bolj zelenih mestih ter zagotavljanje zdravja tal in hrane; pozdravlja dejstvo, da je EIB v sklopu nadaljnje obravnave priporočil Računskega sodišča julija 2019 predstavila Študijo v odgovor na priporočilo Računskega sodišča št. 5: izboljšanje geografske razpršenosti naložb, ki jih podpira EFSI; je seznanjen z ugotovitvami te analize, ki priča o znatnih prizadevanjih EIB in Komisije za bolj uravnoteženo geografsko porazdelitev naložb EFSI, da bi prispevali k trajnostni dolgoročni ekonomski konvergenci v vsej Uniji;

18.

poziva EIB, naj poskrbi za bolj uravnoteženo geografsko porazdelitev financiranja EIB v skladu z njeno vlogo pri zagotavljanju teritorialne in socialne kohezije; poziva EIB, naj odpravi pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam članicam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile vse možnosti njenih finančnih instrumentov;

19.

poziva, naj se pred odobritvijo projektov okrepita tehnična pomoč in finančno strokovno znanje lokalnih in regionalnih organov, da bi zlasti v regijah z nizko naložbeno zmogljivostjo izboljšali dostopnost; poziva k večjemu sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami;

Vloga EIB pri financiranju evropskega zelenega dogovora

20.

poudarja, da se je novembra 2019 svet direktorjev EIB v skladu s političnimi ambicijami evropskega zelenega dogovora odločil povečati zavezanost skupine EIB podnebnim in okoljskim ciljem, s čimer želi EIB preoblikovati iz „banke, ki podpira podnebne cilje“ v „podnebno banko EU“, ter se zavezal, da bo do leta 2025 postopoma povečeval delež financiranja, namenjen podnebnim ukrepom in okoljski trajnostnosti, tako da bo ta dosegel 50 % operacij EIB ter po koncu leta 2020 uskladil vse dejavnosti financiranja s cilji Pariškega sporazuma; pozdravlja sprejetje podnebnega načrta; poziva EIB, naj oceni, ali so projekti, ki so bili načrtovani pred novembrom 2020, skladni s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, obenem pa poskrbi za neprekinjeno delovanje, pri tem pa upošteva prehodno obdobje, ki je predvideno do konca leta 2022;

21.

pozdravlja, da EIB postopoma povečuje prikrite stroške ogljika v okviru splošnega pristopa, s čimer želi zagotoviti skladnost operacij EIB s ciljem 1,5 oC, obenem pa omogočiti pravičen prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo, pri katerem ne bo nihče zapostavljen;

22.

ugotavlja, da podnebnih težav ni mogoče rešiti brez podpore industrije, saj je obsežne spremembe mogoče doseči le z upoštevanjem potreb industrije in zagotavljanjem potrebnih spodbud za inovativne podnebne rešitve;

23.

ugotavlja, da so v skladu s poročilom EIB o trajnostnosti absolutne emisije portfelja EIB v letu 2019 ocenjene na 3,9 milijona ton ekvivalenta CO2 na leto, kar je več kot leta 2018, ko so bile emisije ocenjene na 2,2 milijona ton ekvivalenta CO2 na leto; ugotavlja, da so bile skupno zmanjšane ali preprečene emisije iz istega financiranja v letu 2019 ocenjene na 3,1 milijona ton ekvivalenta CO2 na leto, v letu 2018 pa na 3,5 milijona ton ekvivalenta CO2 na leto; poziva EIB, naj poveča prizadevanja za zmanjšanje absolutnih emisij; poziva EIB, naj za večjo preglednost sistematično razkriva izračune emisij toplogrednih plinov za vse projekte, ki so predmet ogljičnega odtisa;

24.

pozdravlja posojilno politiko na področju energije, o kateri se je novembra 2019 dogovoril svet direktorjev EIB, zlasti odločitev o prenehanju financiranja projektov na področju energije iz fosilnih goriv; ugotavlja pa, da iz financiranja EIB do konca leta 2021 niso izključeni projekti za plinsko infrastrukturo, ki so vključeni na četrti seznam projektov skupnega interesa in plinski projekti, ki so bili do 14. novembra 2019 že predmet ocene; poudarja, da bi se ti projekti lahko financirali, če bi prispevali k nalogi EIB za spodbujanje pravičnega prehoda in uravnoteženega razvoja v EU; ugotavlja, da je EIB leta 2019 zagotovila sredstva v znesku 685 milijonov EUR za prenos in distribucijo zemeljskega plina; poziva EIB, naj oceni in obravnava morebitna tveganja, povezana z vezanostjo na sredstva z visokimi emisijami ogljika;

25.

opozarja EIB na poziv Parlamenta, naj pojasni, kako bosta transanatolijski in transjadranski plinovod do konca leta 2020 usklajena s cilji Pariškega sporazuma; ugotavlja, da je projekt predmet preiskave evropske varuhinje človekovih pravic (4), ker EIB za oba projekta ni zagotovila ustrezne presoje vplivov na podnebje; poziva EIB, naj odpravi pomanjkljivosti pri presoji vplivov na okolje in prednostno obravnava negativne okoljske, podnebne in družbene vplive;

26.

ugotavlja, da so v skladu s sedanjo posojilno politiko na področju energije projekti plinskih elektrarn in plinovodnih omrežij, ki so načrtovani za prenos plina z nizkimi emisijami ogljika, upravičeni pod pogojem „verodostojnega načrta“, vključno z gibanjem emisij, določenim v pogodbi o financiranju EIB; poziva EIB, naj poskrbi, da bodo ti načrti veljali za verodostojne in da bodo v skladu z njenim mandatom za prispevanje k pravičnemu prehodu, da bi preprečili podpiranje plinskih projektov, ki niso usklajeni s podnebnimi cilji; ugotavlja, da bo EIB v začetku leta 2022 izvedla vmesni pregled posojilne politike na področju energije;

27.

ugotavlja, da je EIB v letu 2019 podprla več projektov, ki vključujejo vodno energijo; pozdravlja okoljske, podnebne in socialne smernice za razvoj hidroenergije; pozdravlja dejstvo, da EIB trenutno izboljšuje zahteve glede poročanja o posrednih posojilih, da bi upoštevala usklajevanje pogodbenih strank s Pariškim sporazumom in taksonomijo EU o trajnostnem financiranju, pregleduje pa tudi svoj okvir za okoljsko in socialno trajnost; poudarja, da bi morale takšne nove zahteve povečati preglednost dejavnosti EIB, ki vključujejo finančne posrednike, da bi prepoznali in preprečili morebitne negativne vplive hidroenergetskih dejavnosti na okolje ali človekove pravice v EU in zunaj nje, obenem pa ohranjali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja;

28.

opozarja, da je skupina EIB vzpostavila okoljski in socialni okvir, pozdravlja dejstvo, da EIB poroča o okoljskih, socialnih in gospodarskih učinkih ter pripravlja predhodne in naknadne ocene pregleda okoljskih in socialnih učinkov; izraža zaskrbljenost, da bi lahko EIB in Evropski investicijski sklad financirala ogljično intenzivne dejavnosti prek finančnih posrednikov; poziva skupino EIB, naj natančno spremlja skladnost z zavezujočimi okoljskimi, socialnimi, upravljavskimi in pravičnimi davčnimi merili kot del prihodnjih smernic o usklajevanju nasprotnih strank, vključno s seznami omejenih dejavnosti in zahtevo, da imajo stranke jasne in zavezujoče načrte za razogljičenje v skladu s Pariškim sporazumom, obenem pa ohranja dostop malih in srednjih podjetij do financiranja;

29.

poudarja, da so finančne potrebe kmetov, zlasti mladih in takšnih, ki se šele začenjajo ukvarjati s to panogo, velike ter da imajo kmetje in podjetja v tem sektorju nižjo stopnjo uspešnosti, kadar vlagajo prošnje za financiranje; poziva EIB, naj si prizadeva za financiranje pobud, ki bodo izboljšale dostopnost finančnih sredstev za kmetijski sektor;

30.

je seznanjen z vse večjo vključenostjo skupine EIB v kmetijski sektor; vztraja, da je treba s sredstvi EIB podpreti podeželske skupnosti in prehod kmetijskega sektorja v skladu s cilji evropske politike, večjo pozornost pa nameniti tudi dobrobiti živali, pri čemer se ne bi smelo povečevati gostote naseljenosti, ki presega nosilno zmogljivost zemljišč;

31.

ugotavlja, da je bilo financiranje prometa v Uniji v letu 2019 večje kot v letu 2018 (9 325 milijonov EUR v primerjavi z 8 237 milijoni EUR v letu 2018) in da je bilo zmanjšanje financiranja za ceste in avtoceste izravnano s povečanjem financiranja železnic in zračnega prometa; poudarja, da je pomembno uskladiti posojilno politiko na področju prometa in prometni portfelj EIB s časovnim načrtom za podnebno banko, zlasti ko gre za razogljičenje prometnega sektorja do leta 2050, pa tudi s prihodnjo strategijo Komisije za trajnostno in pametno mobilnost kot odziv na novi evropski zeleni dogovor ter z drugimi področji prometne politike EU, hkrati pa zagotavljati pravičen prehod ter uravnotežen socialni in teritorialni razvoj; pozdravlja zavezo EIB, da ne bo financirala širitve obstoječih letaliških zmogljivosti in pristaniške infrastrukture, namenjenih prometu in skladiščenju fosilnih goriv; poziva, naj se prepreči vezanost politike na sredstva z visokimi emisijami ogljika in podre prehod na brezogljično mobilnost za tovorni in potniški promet na mestni in medmestni ravni, kot so železnica, varno kolesarjenje in čisti javni prevoz, zlasti za slabše povezane skupnosti in lokalne skupnosti, ter za elektrifikacijsko infrastrukturo, ki temelji na obnovljivih virih energije;

32.

pozdravlja vodilno vlogo EIB na trgu zelenih obveznic v letu 2019 z izdajo 4,1 milijarde EUR v obveznicah podnebne ozaveščenosti in obveznicah ozaveščenosti o trajnostnosti; poudarja, kako pomembna je pregledna in verodostojna dokumentacija, sledenje donosov iz naslova obveznic podnebne ozaveščenosti in obveznic ozaveščenosti o trajnostnosti ter zagotavljanje skladnosti s taksonomijo EU za trajnostno financiranje in prihodnjim standardom EU za zelene obveznice;

33.

pozdravlja prihodnjo revizijo okoljskega in socialnega okvira EIB ter razvoj orodij za obvladovanje podnebnih, okoljskih in socialnih tveganj za oceno fizičnih, prehodnih in sistemskih tveganj; poziva EIB, naj zagotovi, da bodo vzpostavljena do konca leta 2021; pozdravlja zavezo EIB, da bo kot osnovo sprejela merila za preprečevanje znatne škode iz Uredbe (EU) 2020/852 (5) in določila strožje standarde, kadar koli bo to upravičeno;

Dejavnosti EIB zunaj EU

34.

priznava, da je mandat za zunanja posojila najpomembnejši mandat, ki usmerja operacije EIB zunaj Unije, in na podlagi katerega so bile operacije EIB v obdobju 2014–2020 krite z namenskim jamstvenim skladom z zgornjo mejo 32,3 milijarde EUR, ki zagotavlja pravno podlago in jamstvo EIB za izgube pri financiranju v 68 državah upravičenkah zunaj EU; ugotavlja, da je Komisija predlagala, naj se mandat za zunanja posojila ne nadaljuje v sedanji obliki; je seznanjen, da je bilo za nove mandate EIB vzpostavljeno jamstvo Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+);

35.

pozdravlja podporo EIB v letu 2019 pri oblikovanju mehanizma za pravični prehod, s katerim se pomaga regijam in območjem, ki jih je prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel, zlasti tistim, ki imajo najmanj zmogljivosti za obvladovanje stroškov prehoda; poudarja, kako pomembna je EIB za izvajanje mehanizma v prihodnjih letih, pri čemer je treba zagotoviti, da nobena regija ne bo zapostavljena;

36.

ugotavlja, da se bo razvojna politika Unije izvajala prek novega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), katerega glavna izvajalka je EIB; je zaskrbljen, ker se sredstva EU za razvoj uporabljajo za zmanjševanje tveganj zasebnih naložb, saj ni dokazov, da bi to zanesljivo zagotavljalo dodatnost in doseganje razvojnih ciljev, kot je bilo nedavno navedeno v končnem pregledu Evropskega sklada za trajnostni razvoj in v mnenju Evropskega računskega sodišča št. 7/2020 z dne 11. septembra 2020; poudarja, da morajo donatorji dati prednost financiranju na podlagi nepovratnih sredstev kot standardni možnosti, zlasti za najmanj razvite države, da se prepreči povečanje stroškov servisiranja dolga;

37.

poudarja, da naj bi zunanje operacije EIB prispevale k ciljem politike EU in spodbujale trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav v razvoju, zlasti v najbolj prikrajšanih med njimi, ter bile skladne s cilji, ki jih je odobrila Unija; priznava, da so izkoreninjenje revščine, mobilizacija domačih virov in človekove pravice osrednje teme v strukturi razvojnega financiranja EU; opozarja, da je sodelovanje deležnikov temelj trajnostnega in vključujočega razvoja;

38.

ugotavlja, da EIB zavezuje Listina EU o temeljnih pravicah; poudarja, da so načela človekovih pravic vključena v postopke in standarde potrebne skrbnosti na ravni projektov, pri čemer je mogoče tudi začasno ustaviti izplačila v primeru resnih kršitev človekovih pravic ali okoljskih in socialnih standardov; ugotavlja, da so bili pritožbeni mehanizmi konec leta 2018 okrepljeni; poziva EIB, naj poskrbi, da bo mehanizem za pritožbe zlahka dostopen, pravočasen in učinkovit, da bi odkrili in odpravili morebitne kršitve človekovih pravic v projektih, povezanih z EIB; poziva EIB, naj o tem poroča Parlamentu in svetu guvernerjev;

39.

poziva EIB, naj s svojimi dejavnostmi v okviru posebnih mandatov, ki sta jih določila Svet ministrov EU in Evropski parlament, v celoti podpira uresničevanje ciljev Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja;

Upravljanje, preglednost in odgovornost EIB

40.

poudarja pomen etike, integritete, preglednosti, komunikacij in odgovornosti skupine EIB pri vseh njenih operacijah;

41.

izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti dejavnosti EIB, ki se izvajajo prek finančnih posrednikov, kot so poslovne banke in investicijski skladi; poudarja, da je treba oceniti gospodarski in socialni učinek posredniških posojil, tako da se omogoči dostop do informacij o končnih upravičencih; poziva EIB, naj s finančnimi posredniki določi standardne zahteve glede poročanja končnih upravičencev, pri čemer naj po potrebi upošteva sporazume o zaupnosti med finančnim posrednikom in končnim upravičencem, hkrati pa zagotovi trdno strukturo za zbiranje podatkov in informacij;

42.

izraža resno zaskrbljenost zaradi obtožb zoper EIB v zvezi z nadlegovanjem in spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu, nekaznovanjem krivcev za nadlegovanje, nezadovoljstvom zaposlenih, pomanjkljivostmi pri postopkih zaposlovanja višjih uslužbencev in neučinkovitim sodelovanjem zaposlenih pri upravljanju; poziva EIB, naj zagotovi neodvisno preiskavo vseh domnevnih primerov nadlegovanja in preglednost rezultatov preteklih in aktualnih preiskav, pa tudi izrečenih sankcij, da bi povrnila zaupanje in vzpostavila kulturo prevzemanja odgovornosti; poziva EIB, naj objavi rezultate anket o zadovoljstvu zaposlenih za obdobje 2010–2021; poziva k neodvisni oceni preglednosti in kakovosti postopkov zaposlovanja na višje, vodstvene, strokovne in upravne položaje v EIB; poziva EIB, naj predstavi akcijski načrt, da bi povrnila zaupanje med vodstvom in uslužbenci, prav tako pa naj okrepi sodelovanje uslužbencev pri odločanju;

43.

izraža zaskrbljenost zaradi poročil, da se je več nekdanjih podpredsednikov zaposlilo v subjektih, povezanih z EIB, ne da bi upoštevali obdobje mirovanja; obžaluje, da takšna praksa ni strogo urejena in prepovedana s kodeksom ravnanja EIB; obžaluje, da je pregled politike po prenehanju zaposlitve še v teku, in poudarja, da bi morala biti pravila strožja; poziva EIB, naj svojo politiko po prenehanju zaposlitve uskladi s politiko Komisije in podobnih institucij;

44.

izraža zaskrbljenost, ker je med državami, za katere so odgovorni podpredsedniki, tudi njihova matična država, kar lahko povzroči nasprotje interesov; poziva EIB, naj ukrepa v zvezi z zahtevo Parlamenta, da se v kodeks ravnanja za člane upravnega odbora vključi določba, ki izključuje možnost, da bi lahko člani upravnega odbora nadzorovali posojanje ali izvajanje projektov v svojih matičnih državah;

45.

pozdravlja sklep EIB z dne 6. februarja 2019 o določitvi notranjih pravil za obdelavo osebnih podatkov s strani oddelka generalnega inšpektorata za preiskave goljufij in urada glavnega nadzornika za skladnost; poudarja, da je treba v smislu skladnosti poslovanja z obstoječimi pravili nameniti ustrezna sredstva za nadzor in spremljanje zunanjih dejavnosti, nasprotja interesov, javnih naročil in daril;

46.

obžaluje, da na višji vodstveni ravni in v upravnih organih skupine EIB še vedno ni bila dosežena raznolikost in uravnotežena zastopanost spolov ter da podporne funkcije opravlja zelo visok delež žensk; ugotavlja, da si je banka zastavila cilj do leta 2021 povečati delež vodstvenih delavk na 33 %, delež žensk na višji vodstveni ravni na 40 %, delež žensk na vodstveni ravni pa na 50 %; poziva EIB, naj poveča svoja prizadevanja za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh; poziva EIB, naj spodbuja države članice, ki predlagajo kandidate za podpredsednike, naj upoštevajo tudi cilje glede raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov; poziva EIB, naj v svojem sekretariatu vzpostavi ustrezno zastopanost državljanov iz vseh držav članic, pri tem pa spoštuje kompetence in dosežke kandidatov; poziva EIB, naj za zaposlene na srednjih in višjih vodstvenih položajih objavi razčlenitev po spolu in državljanstvu;

47.

obžaluje, da EIB še vedno ne želi razkriti vseh podrobnosti o dejanskem lastništvu svojih strank; poudarja, da v nekaterih primerih nosilci projektov ali finančni posredniki ne sporočajo podatkov o udeleženih gospodarskih subjektih; poudarja, da je razkritje upravičencev in njihovega dejanskega lastništva v skladu z obstoječim pravnim okvirom; opozarja pa, da lahko države članice v izjemnih okoliščinah predvidijo izjeme pri razkrivanju informacij o dejanskem lastništvu prek registrov in do teh informacij dostopajo; poziva EIB, naj uporabi razpoložljiva orodja in izvaja standarde, ki jih spodbuja peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, da bi omogočila dostop do teh podatkov; spodbuja banko, naj preuči, kateri ukrepi bi se lahko sprejeli, če bi katera od jurisdikcij neupravičeno zavrnila posredovanje takšnih informacij; poudarja, da morata oddelek za skladnost poslovanja pri Evropskem investicijskem skladu in urad glavnega nadzornika za skladnost pri EIB sodelovati, da se uskladi oblikovanje in izvajanje politik skupine EIB v sektorjih preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

48.

poziva EIB, naj na svojem spletnem mestu objavi podatke o dejanskem lastništvu svojih strank, da bi povečala prepoznavnost svojih dejavnosti in pomagala preprečevati primere korupcije in navzkrižja interesov;

49.

poziva EIB, naj dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojuje z objavo davčnih in računovodskih podatkov po posameznih državah ter z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja;

50.

poziva EIB, naj v skladu z zahtevami Parlamenta dokonča revizijo politike skupine EIB za boj proti goljufijam, ki jo je začela leta 2019; pozdravlja tesen dialog med EIB in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) o njeni posodobitvi; poziva EIB, naj izkoristi podporno vlogo urada OLAF, ki je bila okrepljena z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam, sprejeto aprila 2019; vztraja, da bi moral mandat Evropskega javnega tožilstva vključevati pregon kriminalnih dejavnosti, ki vplivajo na financiranje EIB;

51.

znova poudarja, kako pomembno je, da pri ocenjevanju učinka naložb sodelujejo ustrezni nacionalni, regionalni in lokalni deležniki, vključno s strokovnjaki za podnebje, sindikati, akterji civilne družbe, predstavniki podjetij, mala in srednja podjetja ter akademski krogi, pri čemer mora biti komunikacija pregledna, pomembno pa je tudi oceniti potrebe in pričakovanja ljudi, na katere bo projekt vplival; poudarja, da morajo posvetovanja vključevati vse zainteresirane skupnosti, biti dostopna ranljivim skupinam, prilagojena individualnim potrebam deležnikov in potekati skozi celoten življenjski ciklus projektov; poziva k spoštovanju načela skladnosti s spoštovanjem načela svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja vseh prizadetih skupnosti (poleg domorodnega prebivalstva) v primeru naložb, ki temeljijo na zemljiščih in naravnih virih; poziva EIB, naj poroča o izvajanju navedenih načel; je zadovoljen, da se je banka posvetovala z deležniki o izbranih politikah, kakor je določeno v členih 7.10 in 7.11 politike EIB na področju preglednosti;

52.

poziva EIB, naj upošteva vsa tveganja za okolje, ki jih predstavljajo veliki infrastrukturni projekti, in naj financira le projekte, ki imajo dokazano dodano vrednost tako za lokalno prebivalstvo kot v okoljskem, socialnem in gospodarskem smislu; poudarja, kako pomembno je v tem kontekstu pozorno spremljati morebitna tveganja za korupcijo in goljufije ter opraviti temeljite predhodne in naknadne preglede projektov, ki se bodo financirali;

53.

poudarja, da člen 287(3) PDEU opredeljuje revizijske pristojnosti Evropskega računskega sodišča v zvezi z EIB; opozarja, da je Računsko sodišče pristojno za revizijo dejavnosti EIB na področju upravljanja odhodkov in prihodkov Unije; opozarja, da je revizijski odbor pristojen za revizijo delniškega kapitala EIB v skladu s členom 12 protokola 5 (Statut EIB); poudarja, da to pomeni, da Računsko sodišče ne more zagotoviti popolnega pregleda nad povezavo med operacijami skupine EIB in proračunom Unije; spominja, da člen 308(3) PDEU Svetu omogoča spremembo protokola k statutu EIB s preprostim sklepom brez popolne revizije Pogodbe; poudarja, da so jamstva EU in drugi finančni instrumenti, ki jih upravlja EIB, v novem večletnem finančnem okviru vse pomembnejši; zato poziva Svet, naj spremeni člen 12 protokola 5, da bi Računsko sodišče dobilo vlogo pri reviziji delniškega kapitala EIB; ugotavlja, da je sedanji tristranski sporazum med Komisijo, EIB in Računskim sodiščem o revizijah operacij, ki se financirajo iz proračuna Unije ali ta zanje jamči, prenehal veljati leta 2020; poziva Komisijo, Računsko sodišče in EIB, naj okrepijo vlogo Računskega sodišča in dodatno okrepijo njegove revizijske pristojnosti v zvezi z dejavnostmi EIB pri obnovitvi tristranskega sporazuma o pravilih delovanja;

54.

poziva skupino EIB in Komisijo, naj začneta revizijo določb okvirnega finančnega in upravnega sporazuma iz maja 2014 o pravilih, ki urejajo centralno upravljane instrumente EU, zaupane skupini EIB;

55.

poziva EIB, naj skupaj s Komisijo preuči, kako bi bilo mogoče uskladiti sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) ter izključitveno politiko EIB, da bi vzpostavili sinergije in omogočili popolno kritje kritičnih razmer, ki vplivajo na dejavnosti EIB in finančne interese Unije;

56.

ugotavlja, da je skupina EIB marca 2019 sprejela politiko o prijavljanju nepravilnosti in da je ta politika skladna s splošnimi načeli in standardi, vključenimi v Direktivo (EU) 2019/1937 (6), ki je začela veljati pozneje; obžaluje, da ta politika velja samo za notranje prijave nepravilnosti; pričakuje, da bo politika EIB za zaščito žvižgačev ambiciozna in bo postavila visoke standarde; poziva EIB, naj vključi tako notranje kot zunanje žvižgače ter oblikuje jasne in dobro opredeljene postopke, časovne okvire in smernice, da bi žvižgače zanesljivo usmerjala in jih zaščitila pred morebitnim maščevanjem;

57.

poziva EIB, naj okrepi svojo komunikacijsko strategijo; meni, da je izjemno pomembno, da EIB kot vodilna svetovna donatorica in večstranska posojilojemalka jasno in primerno komunicira o svojem poslanstvu in statusu ter da nagovori širok spekter občinstva;

58.

ugotavlja, da se je v letu 2019 število obtožb, sporočenih preiskovalnemu oddelku EIB, še povečalo, in sicer je bilo prejetih 228 novih obtožb (184 v letu 2018), od katerih so jih 69 % posredovali uslužbenci, 30 % pa zunanji viri, vključno s strankami, povezanimi s projekti, civilno družbo in mediji; ugotavlja, da se 59 % preiskovalnih ukrepov nanaša na primere goljufij, sledijo pa jim korupcija (15 %) in nedovoljeno dogovarjanje (6 %), več kot tretjina pregledanih obtožb pa se nanaša na prometni sektor;

59.

ugotavlja, da je bilo v letu 2019 zaključenih 220 primerov, pri čemer je bilo 40 oziroma 18 % primerov utemeljenih in so bili posredovani pristojnim organom ali pa je bilo zanje podano priporočilo službam skupine EIB; ugotavlja tudi, da je bilo 62 % primerov (25 od 40) posredovanih uradu OLAF; poziva EIB, naj poroča o rezultatih sprejetih ukrepov, vključno z izterjanimi zneski, če so na voljo;

60.

poziva EIB, naj poveča proaktivno preglednost, tako da dokumente, ki niso zaupne narave, pravočasno objavi v uporabniško prijazni podatkovni bazi; ponovno poziva k delovanju na podlagi „domneve razkritja“, ne pa na podlagi „domneve zaupnosti“;

61.

poziva skupino EIB, naj poveča odgovornost; poziva skupino EIB in Parlament, naj skleneta memorandum o soglasju, s čimer bo Parlament pridobil boljši dostop do dokumentov EIB in podatkov v zvezi s strateškimi usmeritvami in politikami financiranja, EIB pa prevzela večjo odgovornost; predstavlja zamisel o četrtletnem dialogu z ustreznimi odbori Parlamenta, da bi zagotovili udeležbo v naložbeni strategiji EIB in ustrezen nadzor; poudarja, da je natančnejši nadzor Parlamenta nad odločitvami sveta direktorjev EIB zelo pomemben; poziva Komisijo k boljši izmenjavi informacij, da bi v odnosu do Parlamenta povečala preglednost pri stališčih, ki jih zastopa v svetu direktorjev EIB; ponovno poziva k razkritju mnenj, ki jih je Komisija izdala v okviru postopka v skladu s členom 19 statuta EIB o dejavnostih financiranja EIB, da se oceni njihova skladnost z ustrezno zakonodajo EU in politikami EU; poziva Komisijo in EIB, naj dosežeta dogovor, da bi zagotovili popolno preglednost takšnih mnenj, vključno z njihovo utemeljitvijo, če je to s pravnega vidika mogoče;

62.

poziva, naj se celotni dnevni redi in zapisniki sej upravnega odbora in sveta direktorjev pravočasno objavijo; poudarja, da bi morala prihodnja politika preglednosti okrepiti zahteve glede preglednosti za vse dejavnosti EIB in od nosilcev projektov zahtevati, da javno objavijo presojo vplivov na okolje in z njo povezane dokumente, in sicer z vključitvijo strogih obveznosti glede preglednosti v posebne pogodbene klavzule, podpisane z vsemi strankami EIB; poziva EIB, naj bolj redno objavlja poglobljene in izčrpne informacije o finančnih posrednikih, pristojnih za doseganje učinka vzvoda sredstev EIB, ter naj vključi pogodbene klavzule o tem, da morajo te institucije obvezno razkriti informacije o posojilni dejavnosti;

Spremljanje priporočil Parlamenta

63.

poziva EIB, naj še naprej poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament podal v svojih letnih resolucijah, zlasti kar zadeva:

(a)	učinke (gospodarske, okoljske in socialne) naložbene strategije in dosežene rezultate, ki prispevajo k uravnoteženemu in stabilnemu razvoju notranjega trga v interesu Unije,

(b)	ukrepe, sprejete za izboljšanje preprečevanja nasprotja interesov,

(c)	ukrepe za krepitev preglednosti, ki sledi skrbnemu pregledu integritete strank za preprečevanje izogibanja davkom, goljufij in korupcije,

(d)	ukrepe, sprejete na podlagi pozivov in zahtev, sprejetih s to resolucijo;

o o

64.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Svet in svet direktorjev EIB pa poziva, naj razpravljata o stališčih ki jih je v njej predstavil Parlament.

(1) https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=49051

(2) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0191.

(4) Pritožbo so vložile nevladne organizacije CEE Bankwatch Network, Counter Balance, Re:Common and Friends of the Earth Europe.

(5) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(6) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

Top

Choose the experimental features you want to try