Resolucija Evropskega odbora regij – Vizija za Evropo: prihodnost čezmejnega sodelovanja

(2021/C 440/02)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

trdno verjame v visoko dodano vrednost čezmejnega sodelovanja kot bistvenega elementa projekta in politik Evropske unije, saj je njegov namen krepitev teritorialne kohezije ter povezav, izmenjav in sodelovanja med ozemlji in državljani prek kopenskih in morskih meja;

2.

je zaskrbljen, ker je čezmejno sodelovanje zaradi pandemije COVID-19 močno nazadovalo v primerjavi z zadnjimi desetletji; glede na razpravo o prihodnosti Evrope poziva Evropsko unijo, naj čezmejno sodelovanje ponovno uvrsti na vrh politične agende EU, da bo tako postalo eden od elementov, ki prispevajo k okrevanju po krizi;

3.

po javnem posvetovanju, ki ga je opravil o prihodnosti čezmejnega sodelovanja, in po posvetovanju s člani Evropskega čezmejnega zavezništva državljanov predlaga naslednjo vizijo čezmejnega sodelovanja v prihodnjih letih;

Storitve nujne pomoči, zdravstveno varstvo in prihodnje krize

4.

poziva Evropsko komisijo, naj predstavi predlog za ohranitev kopenskega in pomorskega čezmejnega sodelovanja ter čezmejnega življenja v primeru krize na ravni EU ali regionalni ravni. V predlogu bi bilo treba predvideti, da bodo notranje meje EU ostale odprte, kar bo zagotavljalo prosto gibanje oseb, čezmejne javne storitve ter popolno in nemoteno delovanje enotnega trga in schengenskega območja;

5.

poudarja, da bi se morale Evropska unija in njene države članice vedno pravočasno posvetovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, preden bi se odločile zapreti meje ali sprejeti ukrepe, ki bi lahko vplivali na življenje državljanov; poleg tega je treba pri teh ukrepih spoštovati načelo sorazmernosti in ne preseči tistega, kar je potrebno za doseganje legitimnih in preglednih ciljev politike;

6.

poudarja, da bi morali prebivalcem Evropske unije zagotoviti kar najhitrejši dostop do storitev nujne pomoči in zdravstvenih storitev; spodbuja države članice, naj razmislijo o ukrepih, ki bi osebju, ki opravlja storitve nujne pomoči in zdravstvene storitve, in njihovim vozilom omogočili prost prehod meja;

7.

predlaga, naj države članice pri spremembah dejavnosti zdravstvenih služb in nujne pomoči ali pri načrtovanju ali izvajanju novih nacionalnih, regionalnih ali lokalnih zdravstvenih načrtov upoštevajo čezmejno sodelovanje; razmislijo naj tudi, kako bi bilo mogoče v največji možni meri in ob upoštevanju vzrokov izrednih razmer izvajati in spoštovati zdravstvene načrte EU;

8.

poziva države članice, naj oblikujejo skupne čezmejne načrte za ukrepanje v izrednih razmerah za posamezne meje ali celo za posamezne dele mej, da bi zagotovile boljšo pripravljenost in odzivanje v izrednih razmerah. Pri pripravi načrtov bi se bilo treba posvetovati z obmejnimi regijami EU, zlasti z evroregijami, delovnimi skupnostmi, evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje in drugimi čezmejnimi strukturami, in, kjer je to smiselno, bi bili ti lahko pristojni za njihovo izvajanje ali soupravljanje;

9.

poziva k tesnemu sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni in pristojnimi regionalnimi organi, zlasti z ustanovitvijo lokalnih ali regionalnih čezmejnih opazovalnic zdravja;

Za bolj povezane čezmejne regije

10.

poziva Evropsko unijo, naj v sodelovanju z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi spodbuja razvoj funkcionalnih življenjskih območij na kopenskih in pomorskih čezmejnih območjih Unije in sosednjih držav, tudi v najbolj oddaljenih regijah, ter svoje prihodnje možnosti financiranja in politike osredotoči na ta območja;

11.

poziva Evropsko komisijo, naj pri oblikovanju svojih politik čezmejnost obravnava horizontalno;

12.

poziva Evropsko komisijo, zlasti Eurostat, pa tudi ustrezne nacionalne statistične urade, naj sistematično zbirajo statistične podatke o življenju na čezmejnih območjih s kartiranjem čezmejnih tokov in soodvisnosti na vseh ustreznih političnih področjih in v javnem življenju, s čimer bi pridobili konkretno dokumentacijo, ki bi bila v pomoč pri oblikovanju prihodnjih politik;

13.

poziva države članice, naj preučijo, kako oblikovati skupne strategije za povezana čezmejna območja, in predvidijo namenska sredstva za razvoj čezmejnih projektov, prostorskega načrtovanja, infrastrukture, gospodarskih strategij in povezanega trga dela. Finančna sredstva za oblikovanje in izvajanje teh strategij bi se lahko zagotovila v okviru programa Interreg iz večletnega finančnega okvira 2021–2027;

14.

meni, da bi se morale vse službe Evropske komisije zavedati obstoja evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, in poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bodo ta združenja priznana kot pravni subjekti in upravičena do udeležbe na vseh razpisih za projekte EU;

15.

poudarja, da bi bilo treba še bolj varovati zdravje okolja (kakovost zraka, tal in vode) ter prebivalcev na obmejnih območjih, da bi preprečili onesnaževanje in industrijska tveganja, ki nastanejo na drugi strani meje;

16.

da bi omogočili neovirano čezmejno življenje, poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi dialog z državami članicami, da bi poiskali učinkovite načine za medsebojno priznavanje kvalifikacij ter pravic državljanov in podjetij;

Izboljšanje čezmejnih prometnih in komunikacijskih povezav

17.

poziva, naj se z ustreznim financiranjem in strateškim načrtovanjem podpirata boljša čezmejna povezljivost in intermodalnost na kopenskih in pomorskih mejah. Instrumenti, kot je instrument za povezovanje Evrope, bi morali vedno vključevati posebne pozive za vzpostavljanje manjkajočih čezmejnih povezav, tudi zunaj jedrnega omrežja TEN-T. Z dolgoročnimi naložbami Evropske investicijske banke ter nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij bi bilo treba zagotoviti sredstva tudi za čezmejne projekte, poleg tega pa bi bilo treba povečati financiranje teh prometnih ozkih grl v okviru operativnih programov Interreg;

18.

poudarja, da bi bilo treba bolj ambiciozno spodbujati vse rešitve za razogljičenje čezmejnih tokov, da bi dosegli podnebne cilje do leta 2030 in podnebno nevtralnost do leta 2050. To vključuje tudi oblikovanje skupnih cenovnih politik ali sistemov za izdajanje vozovnic, uskladitev voznih redov in dostopnost informacij potnikom;

19.

glede na izzive, s katerimi se soočajo otoška, gorska in obrobna območja, želi poudariti tudi pomen programov čezmejnega sodelovanja, da se zagotovijo ozemeljska kontinuiteta in čezmejna mobilnost ter trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, pa tudi da se podpreta razogljičenje energetskega sistema in krožno gospodarstvo v teh regijah in morskih bazenih;

20.

poudarja, da bi bilo treba več pozornosti in finančnih sredstev nameniti projektom čezmejnih povezav informacijske tehnologije, dostopu do širokopasovnih omrežij in uporabi orodij umetne inteligence, ki bi podprla gospodarsko in socialno sodelovanje med čezmejnimi regijami, ter pri tem posebej upoštevati potrebe podeželja;

Razvoj čezmejnih storitev

21.

poudarja, da je potreben okvir politike EU, s katerim bi omogočili učinkovito vzpostavitev in upravljanje čezmejnih javnih storitev, ki bi ustrezale potrebam prebivalcev EU v obmejnih regijah, še zlasti upoštevajoč potrebe državljanov čezmejnih regij, ki se soočajo z demografskimi izzivi, da bi tako s kakovostnimi javnimi storitvami preprečili nadaljnje odseljevanje prebivalcev. Čezmejne javne storitve za prebivalce in podjetja bi bilo treba razviti na vseh pomembnih področjih čezmejnega življenja;

22.

poziva obmejne regije EU, zlasti evroregije, delovne skupnosti, evropska združenja za teritorialno sodelovanje in druge čezmejne strukture, naj proaktivno oblikujejo čezmejne sinergije, iščejo skupne možnosti za manjšo porabo virov in razvijejo dopolnilne storitve, da bi ustvarili privlačno ponudbo za državljane in turiste na obeh straneh meje;

23.

poudarja, da je treba izboljšati dostop do avdiovizualnih vsebin in njihovo razširjanje z omejevanjem geografskega blokiranja, zlasti v obmejnih regijah, kar bi koristilo tudi jezikovnim manjšinam;

24.

poudarja, da je zmanjšanje upravnega bremena še posebej pomembno za podjetja, ki poslujejo v obmejnih regijah, in se zato zavezuje, da bo to vprašanje prednostno obravnaval v okviru platforme Pripravljeni na prihodnost z oblikovanjem ustreznih predlogov na področjih, kot so javna naročila ter orodja in postopki digitalnega javnega naročanja, pri čemer poudarja pomen digitalizacije pri razvoju čezmejnega zagotavljanja javnih storitev, in sicer na podlagi treh vidikov: proizvodnega sektorja, uprav in javnih subjektov, ki ponujajo storitve državljanom, ter samih državljanov;

25.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi zakonodajni okvir, ki bo obmejnim državam olajšal sprejetje predpisov za obmejne delavce;

Razvoj povezanih čezmejnih trgov dela

26.

poudarja, da je v čezmejnih regijah, ki so med seboj močno povezane, potreben sorazvoj, da bi zagotovili kohezijo in trajnostno rast. Za to so potrebni celovita teritorialna strategija, pravična porazdelitev prihodkov, ustvarjenih s čezmejnim delom, ter čezmejno financiranje čezmejne infrastrukture in javnih storitev, potrebnih za zagotovitev delovanja čezmejne regije;

27.

poziva k večjemu spodbujanju in lažjemu čezmejnemu sodelovanju na področju mobilnosti za namene izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja. Tovrstna mobilnost pri posameznikih izboljšuje zaposlitvene možnosti, prispeva k odprtosti v svet in krepi evropsko državljanstvo;

28.

poudarja, da bi morali izobraževalni sistemi, tudi na univerzah, v ustanovah za izobraževanje odraslih in ustanovah za poklicno izobraževanje v obmejnih regijah, ponujati priložnosti za učenje jezikov sosednjih držav čim bolj zgodaj in v okviru vseživljenjskega učenja, pri čemer bi morali biti učni načrti prilagojeni sedanjim in prihodnjim potrebam trga dela;

Krepitev čezmejnega upravljanja

29.

poziva, naj se čezmejnim strukturam, kot so evroregije, delovne skupnosti ali čezmejna evropska združenja za teritorialno sodelovanje, dodeli pomembnejša vloga pri upravljanju čezmejnih območij in naj se z njimi redno posvetuje o vseh vidikih čezmejnega življenja. Države članice ter lokalne in regionalne oblasti bi morale vzpostaviti delovne metode, s katerimi bi to zagotovile;

Razvoj skupnega občutka čezmejne identitete

30.

poudarja, da pri čezmejnem sodelovanju ne gre le za gospodarsko sodelovanje, temveč tudi za življenje v obmejnih regijah in razvoj občutka skupne identitete. Razviti bi bilo treba pristop, ki temelji na kulturi in odraža bogastvo snovne in nesnovne dediščine, skupne čezmejnim regijam, državljanom omogoča redno sodelovanje in druženje s sosedi ter gradi vzajemno zaupanje, saj je nezaupanje še vedno ena glavnih ovir za čezmejno sodelovanje. V zvezi s tem so izjemno pomembni projekti za stike med ljudmi, še posebej za okrepitev medkulturne izmenjave, saj poglabljajo medsosedsko sodelovanje, ki je velikega pomena za državljane v njihovem vsakdanjem življenju. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi raznolikosti prebivalstva in poiskati ustrezne načine za uporabo vključujočega pristopa;

31.

podpira uvedbo „digitalne čezmejne storitvene izkaznice EU“ in opozarja sozakonodajalca, da je bil prvotni razlog za oblikovanje storitvene e-izkaznice zmanjšanje upravne zapletenosti in stroškov, ki jih imajo ponudniki čezmejnih storitev, zlasti mala in srednja podjetja, pri izpolnjevanju upravnih formalnosti;

32.

poziva Evropsko unijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj podprejo organizacijo rednih kulturnih, izobraževalnih in športnih čezmejnih prireditev in festivalov; poudarja, da bi bilo treba še naprej razvijati prostovoljstvo mladih in njihovo vključevanje v pobude za čezmejno in evropsko sodelovanje, s čimer bi dopolnili pobudo Interreg Volunteer Youth (IVY) in evropsko solidarnostno enoto;

33.

meni, da bi morala Evropska unija spodbujati razvoj univerzalnih strojnih prevajalnikov, ki so še posebej koristni na čezmejnih območjih;

Boljše pravno urejanje za močnejše obmejne regije

34.

poudarja, da je Evropska unija sprejela številne zakonodajne akte in pogodbe, ki lahko bistveno izboljšajo življenje državljanov v obmejnih regijah, vendar je njihovo izvajanje in spremljanje pomanjkljivo; poziva Evropsko komisijo, naj pregleda izvajanje veljavne zakonodaje in okrepi zmogljivosti za spremljanje, da bi zagotovili njeno pravilno izvajanje na vseh ravneh;

35.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga instrument za usklajevanje med državami članicami pri prenosu direktiv EU, da se ne bi ustvarile nove pravne ovire na mejah;

36.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj izvedejo čezmejne ocene teritorialnega učinka vseh ustreznih zakonodajnih predlogov z morebitnim čezmejnim učinkom, da bi preprečili ustvarjanje novih ovir v čezmejnih regijah;

37.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga spremembe ali pojasnila k schengenskemu sporazumu, zlasti v določbah, ki državam članicam omogočajo, da zaprejo meje ali uvedejo dodatne upravne zahteve za njihov prehod;

38.

globoko obžaluje, da razprave med državami članicami o predlaganem evropskem čezmejnem mehanizmu niso bile uspešne, saj predlog omogoča znaten napredek pri čezmejnem sodelovanju; ker čezmejne pravne in upravne ovire močno omejujejo čezmejno sodelovanje in kakovost življenja v obmejnih regijah, poziva k novi pobudi Komisije za revizijo uredbe o evropskem čezmejnem mehanizmu, tako da se bodo upoštevala vprašanja, ki so jih izpostavile države članice; izraža pripravljenost, da pred oblikovanjem novega predloga uredbe organizira razprave z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, državami članicami, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi;

39.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj priznajo vlogo, ki jo imajo evroregije kot temeljni instrument evropskega povezovanja in kohezije, saj oblikujejo evroregionalno identiteto, sprejemajo skupne strategije, si prizadevajo za odpravo z mejami povezanih stroškov ter gojijo medsosedsko sodelovanje; zato poziva, naj se z večjo finančno podporo spodbudi in krepi vloga evroregij v čezmejnem sodelovanju;

Izboljšanje evropskega teritorialnega sodelovanja

40.

poziva Evropsko unijo, naj med vmesnim pregledom revidira večletni finančni okvir in nameni znatno več sredstev programom Interreg in evropskemu teritorialnemu sodelovanju;

41.

se zavzema za nadaljnjo znatno poenostavitev projektov Interreg in poudarja, da bi morali biti dovolj prožni, da bi zadostili dejanskim potrebam čezmejnih območij; poziva organe za upravljanje programov Interreg, naj se še naprej izogibajo čezmernemu prenašanju zakonodaje Opustiti bi bilo treba nepotrebne upravne postopke ter nekatere kontrole in revizije, ki so prepogoste, saj so zaradi sedanje obremenitve čezmejni projekti neizvedljivi ali nezaželeni za številne lokalne in regionalne oblasti ter druge subjekte;

42.

meni, da bi bilo treba v obdobju 2021–2027 ohraniti vsa geografska območja čezmejnega sodelovanja, kot so bila opredeljena v obdobju 2014–2020, in poskrbeti, da območja, ki so upravičena do različnih programov čezmejnega sodelovanja, ne bodo neutemeljeno ukinjena;

43.

poziva, naj se v obmejnih regijah EU in v okviru programov Interreg več sredstev vlaga v projekte za stike med ljudmi ali mikroprojekte, ki se lahko upravljajo z rednimi javnimi razpisi ali ustanovitvijo „sklada za majhne projekte“, da bi povečali možnosti za srečanja in dejavnosti za krepitev medsebojnega zaupanja, ter predlaga tesnejše povezovanje in sodelovanje na področju čezmejnega, nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja;

44.

poudarja pomen sinergij in dopolnjevanja med ukrepi čezmejnega sodelovanja in evropskimi programi financiranja v okviru neposrednega, posrednega in zlasti deljenega upravljanja;

45.

poudarja, da bi morala Unija v okviru programov Interreg financirati nadaljnje usposabljanje uradnikov v obmejnih regijah na podlagi čezmejnega sodelovanja in ponuditi programe učenja jezikov in izmenjave, podobne programu Erasmus, za javne uslužbence v čezmejnih regijah, da bi okrepili čezmejno sodelovanje;

46.

poudarja svojo zavezanost sodelovanju z državami članicami, institucijami EU in ustreznimi deležniki pri uresničevanju predlogov iz te resolucije;

47.

poudarja, da je namen predlogov iz te resolucije prispevati k razpravam na konferenci o prihodnosti Evrope; v zvezi s tem poziva lokalne in regionalne oblasti v obmejnih regijah, naj organizirajo čezmejne dialoge z državljani in stalne posvetovalne mehanizme, v okviru katerih bi državljani lahko prispevali h konferenci o prihodnosti Evrope;

Zunanja razsežnost čezmejnega sodelovanja

48.

opozarja na pomembno vlogo, ki jo lahko imajo čezmejno sodelovanje in stalne čezmejne strukture, kot so evroregije, delovne skupnosti ali evropska združenja za teritorialno sodelovanje, pri doseganju trajnostnega razvoja prek zunanjih meja, saj prispevajo k tesnejšemu sodelovanju EU s sosednjimi državami, podpirajo lokalne in regionalne oblasti, krepijo varnost in izboljšujejo socialno-ekonomski razvoj. Lokalne in regionalne oblasti ob zunanjih kopenskih in morskih mejah EU bi morale okrepiti sodelovanje s sosednjimi državami, ki niso članice EU, v korist obeh strani, in sicer z razvojem skupne infrastrukture, krepitvijo družbeno-gospodarskega sodelovanja in povečanjem kulturne izmenjave, obenem pa omogočiti uvajanje skupnih storitev, ki bodo koristile državljanom tega obmejnega območja;

49.

poziva k razmisleku o čezmejnem sodelovanju med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi kot ključnem elementu za dolgoročno reševanje humanitarnih kriz v Evropi in njeni soseščini;

50.

poudarja ključno vlogo čezmejnega programa PEACE na meji med Irsko in Severno Irsko v mirovnem procesu in obžaluje odločitev vlade Združenega kraljestva, da bo prenehala sodelovati v drugih programih evropskega teritorialnega sodelovanja; glede na uspešno delo v okviru programov Interreg, ki zajemajo območje Severnega morja, meni, da je spodbujanje prihodnjih čezmejnih projektov in struktur pomemben korak k ohranjanju tesnih vezi z mesti in regijami Združenega kraljestva, četudi niso formalno vključeni v programe sodelovanja EU;

51.

opozarja, da zaradi najbolj oddaljenih evropskih regij zunanje meje EU segajo na karibsko, indijsko in zahodnoafriško obalo. To so območja, ki so močno izpostavljena tveganjem in izrednim razmeram, med drugim povezanim z migracijskimi gibanji, nedovoljeno trgovino, naravnimi nesrečami ali zdravstvenimi krizami. EU za ta območja ni oblikovala skupnih strategij, kakršne obstajajo za zunanje meje v njeni soseščini; poziva EU, naj se bolj posveti tej tematiki in pripravi akcijske načrte za vsako od teh območij, s čimer bo okrepila sodelovanje s sosednjimi državami in izkoristila strateški potencial najbolj oddaljenih evropskih regij na teh območjih.