Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Za celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih

(COM(2018) 734 final)

(2019/C 228/12)

Poročevalec: Brian CURTIS (UK/II)

Zaprosilo	Evropska komisija, 14. 12. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	10. 7. 2018
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	27. 2. 2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	21. 3. 2019
Plenarno zasedanje št.	542
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	173/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja sporočilo Komisije o endokrinih motilcih, katerega namen je bolje zaščititi zdravje ljudi in živali. Zlasti meni, da je treba temeljito preveriti ustreznost veljavne zakonodaje, vključno z njenim socialno-ekonomskim učinkom, da se ugotovi dejansko stanje. Za podporo novi dolgoročni strategiji je odločilnega pomena celostni pristop, ki bo omogočil celostno, dosledno in znanstveno obravnavo endokrinih motilcev. Vendar pa bi strategijo morali okrepiti z realističnim akcijskim načrtom, v katerem bi bili določeni cilji in roki.

1.2

Odbor podpira predlog, s katerim se opredeljuje skladnejši zakonodajni okvir. V njem bosta pomembna spoštovanje načela ena snov, ena toksikologija in utemeljitev nove strategije na podlagi usklajene uporabe previdnostnega načela, v skladu z veljavnimi določbami o biocidih in pesticidih (1). Novo strategijo bi lahko vključili v medsektorsko delovno področje uredbe REACH.

1.3

Upravljanje bi moralo temeljiti na znanstvenih ugotovitvah, da se zagotovi preglednost za državljane in deležnike. Zato bi bilo treba z ustreznim proračunom podpreti javne in neodvisne raziskave. Neodvisne raziskave bi zlasti lahko zagotovile dogovorjena znanstvena merila in/ali metode za obravnavo, podporo in spodbujanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti in proizvodnje evropske industrije. EESO priporoča, naj ta proračun ne bo manjši od sedanjega proračuna v okviru Obzorja 2020. Zlasti priporoča uvedbo posebne proračunske postavke za zgodnjo opredelitev endokrinih motilcev ter tveganj za zdravje ljudi in živali, pa tudi opredelitev varnih nadomestnih snovi ter sanacijo okolja.

1.4

Prepoved ali omejitev uporabe določene snovi ali izdelka, potem ko se ta prepričljivo prepozna kot endokrini motilec, bi lahko imela pomembne posledice za podjetja in delovna mesta. Zato EESO priporoča, naj Komisija poskrbi za posebni finančni mehanizem, s katerim bi podprli prehod na bolj trajnostno proizvodnjo, da bi izboljšali proizvodno tehnologijo in mehanizme v industriji ter nadgradili znanja in spretnosti delavcev.

1.5

EESO podpira predlog za letno srečanje deležnikov. Kljub temu meni, da bi dialog med deležniki in Evropsko komisijo moral zajemati stalen, strukturiran sistem izmenjave informacij in posvetovanja, da bi bil resnično učinkovit.

1.6

Odbor poziva, naj se za endokrine motilce razvije podoben pristop kot pri obsežni kampanji ozaveščanja o obstojnih organskih onesnaževalih, ki jo bo Komisija organizirala na ravni EU. EESO prav tako ponavlja priporočilo o oblikovanju odprte podatkovne zbirke o obstojnih organskih onesnaževalih in endokrinih motilcih, ki bi bila uporabno orodje za podjetja in potrošnike.

1.7

Odbor je trdno prepričan, da bi evropska strategija o endokrinih motilcih morala vsebovati mednarodno razsežnost, da bi učinkovito zaščitila zdravje državljanov pred potencialno nevarnimi izdelki iz tretjih držav. Zato EESO podpira predlog Komisije o bolj proaktivni vlogi EU na mednarodni ravni ter podpori OECD za izboljšanje njenih testov. EESO poleg tega meni, da bi EU morala v dvo- in večstranskih trgovinskih sporazumih spodbujati trajnost in ohraniti določbe o endokrinih motilcih. V tem okviru bi EU lahko sodelovala s Svetovno zdravstveno organizacijo in Programom Združenih narodov za okolje, da bi prišlo do podpisa mednarodne konvencije o endokrinih motilcih, kot je to že storila za obstojna organska onesnaževala (Stockholmska konvencija), in sicer na podlagi obstoječega seznama Združenih narodov z opredeljenimi oziroma potencialnimi endokrinimi motilci. Te pobude bodo uporabne tudi pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in zaščiti evropskega proizvodnega modela pred nepošteno konkurenco.

1.8

EESO podpira Komisijino uporabo odprte strategije in meni, da bi organizirana civilna družba lahko imela ključno vlogo pri pripravi nacionalnih kampanj ozaveščanja, s katerimi bi širšo javnost seznanili o dejavnostih, ki jih izvaja EU za zaščito zdravja državljanov. Te pobude bi se morale začeti v šolah, da se zmanjša izpostavljenost endokrinim motilcem in spodbuja varno ravnanje. EESO zlasti priporoča, da se pobude za izobraževanje in usposabljanje uskladijo in obravnavajo kot del iste strategije v skladu s pristopom vseživljenjskega učenja. Za vse evropske delavce, ki se pri delu neposredno ali posredno srečujejo z endokrinimi motilci, bi moralo biti na voljo posebno obvezno usposabljanje.

2.   Uvod

2.1

Endokrini motilci so sintetične ali naravne kemične snovi, ki spreminjajo delovanje endokrinega sistema ter negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali, med drugim na presnovo, rast, spanje in razpoloženje. Vzrok za izpostavljenost endokrinim motilcem so številni različni viri, kot so ostanki pesticidov, kovin ali onesnaževal v hrani in kozmetiki. Nekateri endokrini motilci so snovi, ki so naravno prisotne v okolju. Ljudje in živali so lahko izpostavljeni endokrinim motilcem prek hrane, prahu ali vode, vdihavanja plinov in delcev v zraku ali ob stiku s kožo (izdelki za osebno nego). Včasih se učinki, ki jih povzročajo endokrini motilci, pokažejo šele dolgo časa po izpostavljenosti (2). Treba je poudariti, da so med povzročitelji endokrinih motenj lahko tudi snovi, ki so prisotne v določenih živilih (npr. zelenjavi), nekaterih vitaminih in drugih prehranskih dopolnilih, pa tudi pomembnih zdravilih (npr. za zdravljenje raka ter zlasti v kontracepciji za ženske): prek teh snovi so državljani EU lahko izpostavljeni velikim količinam endokrinih motilcev.

2.2

Zaskrbljenost glede endokrinih motilcev narašča od devetdesetih let. Komisija je decembra 1999 sprejela strategijo Skupnosti za endokrine motilce (3), ki so ji sledili ukrepi na področjih raziskav, zakonske ureditve in mednarodnega sodelovanja. Obsežna študija Svetovne zdravstvene organizacije je izpostavila problem širokega vpliva endokrinih motilcev na veliko število ljudi in živali, zlasti na fetuse in nosečnice (prezgodnji porod in nizka porodna teža, nepravilnosti v razvoju in motnje razvoja živčevja), otroke in mladostnike (nepravilnosti v razvoju in delovanju reproduktivnega sistema, kot so zgodnji razvoj pri dekletih), pa tudi odrasle (neplodnost, debelost, rak) (4).

2.3

Za veliko število sintetičnih in naravnih kemikalij je znano, da povzročajo motnje sinteze hormonov, njihovega delovanja ali presnove, vendar pa je bil le majhen delež teh kemikalij temeljito raziskan z vidika njihovega potenciala povzročanja škodljivih učinkov prek endokrinih mehanizmov, kot je bilo to opisano tudi v nedavnem poročilu Združenih narodov. Glede na hitrost, s katero se v zadnjih desetletjih veča število pojavov bolezni, je mogoče izključiti genetske dejavnike kot edino verjetno razlago. Pri tem imajo vlogo tudi okoljski in drugi dejavniki, ki niso povezani z geni, vključno s prehrano, starostjo matere, virusnimi boleznimi in izpostavljenostjo kemičnim snovem, vendar jih ni vselej enostavno prepoznati (5).

2.4

Pri razumevanju in zakonskem urejanju endokrinih motilcev je bil dosežen pomemben napredek. EU je danes priznana kot eden od vodilnih akterjev v svetu pri obravnavi teh kemikalij, njena zakonodaja pa zagotavlja eno od najvišjih ravni varstva na svetu. Posebne določbe so zdaj vključene v zakonodajo o pesticidih in biocidih, kemikalijah na splošno (uredba REACH), medicinskih pripomočkih in vodah (6). Druga zakonodaja, na primer o materialih, namenjenih za stik z živili, kozmetičnih izdelkih, igračah ali zaščiti delavcev na delovnem mestu (7), ne vsebuje posebnih določb o endokrinih motilcih. Vendar se pri snoveh z lastnostmi endokrinih motilcev regulativno ukrepa za vsak primer posebej na podlagi splošnih zahtev zakonodaje. Zaradi premajhnega usklajevanje je sedanja zakonodaja razdrobljena in mestoma nedosledna (npr. bisfenol A se kot surovina na široko uporablja v številnih proizvodnih sektorjih; njegova uporaba je prepovedana v kozmetiki in stekleničkah za dojenčke, še vedno pa je dovoljena v drugih materialih, namenjenih za stik z živili in krmo ter v termoreaktivnem papirju).

3.   Povzetek predloga

3.1

Sporočilo, objavljeno skoraj dvajset let po sprejetju strategije Skupnosti, navaja, da Komisija namerava preveriti ustreznost veljavne zakonodaje, da se ugotovi sedanje stanje. To naj bi bil prvi korak pri posodabljanju zakonodaje EU, katere doslednost in usklajenost naj bi dosegli pri treh ključnih vidikih: opredelitev, prepoznavanje in zakonodajne posledice (zlasti glede zaščitnih ukrepov).

3.2

Enotna opredelitev endokrinih motilcev je izhodišče za horizontalni pristop in ključni element na novi poti. Temeljila bo na opredelitvi endokrinih motilcev, ki jo je določila Svetovna zdravstvena organizacija (8). Enotna opredelitev je potrebna za vzpostavitev usklajene metode za ugotavljanje endokrinih motilcev.

3.3

Pri prepoznavanju si Komisija prizadeva za troje: — horizontalni mehanizem za prepoznavanje endokrinih motilcev, — posodobitev zahtev glede podatkov v zakonodaji za točnejše prepoznavanje endokrinih motilcev, — izboljšanje komunikacije v dobavni verigi v zvezi z endokrinimi motilci v okviru uredbe REACH (varnostni listi).

3.4

Tretji vidik zajema izvajanje istih ukrepov in določb v skladu s previdnostnim načelom, da se zaščiti javnost pred izpostavljenostjo škodljivim snovem, če so znanstvene raziskave pokazale verjetno tveganje. Sem naj bi sodila prepoved proizvodnje tovrstnih snovi z zelo omejenimi možnostmi odstopanj. Zato naj bi se pri pregledu ustreznosti posebna pozornost namenila doslednosti in intenzivnosti ukrepov za zaščito vsega prebivalstva, zlasti ranljivih skupin, ki so še zlasti občutljive na endokrine motilce, ko je njihov endokrini sistem v fazi sprememb, kot so fetusi, mladoletniki in nosečnice.

3.5

V prihodnjem zakonodajnem okviru bodo ključnega pomena raziskave, saj še vedno obstajajo vrzeli v znanju, kot so: — kako točno izpostavljenost endokrinim motilcem prispeva k razvoju bolezni, — ali je mogoče za endokrine motilce določiti „varno mejno vrednost“, pod katero ni nobenega škodljivega učinka, — katera mešanica lahko povzroči „učinek koktajla“in kako mešanice delujejo na splošno, — kako povečati učinkovitost metod testiranja.

3.6

Od leta 1999 je bilo s sredstvi okvirnih programov EU za raziskave in razvoj financiranjih več kot 50 projektov o endokrinih motilcih (v višini več kot 150 milijonov EUR (9)). V okviru programa Obzorje 2020 je bilo namenjenih dodatnih 52 milijonov EUR. Novi projekti se bodo financirali v okviru programa Obzorje Evropa (10). Komisija zlasti predlaga naslednja področja raziskovanja: — nadaljnji razvoj ocene nevarnosti, ocene tveganja in ravnanja s kemikalijami, vključno v zvezi z učinki koktajla, ter zbiranje, izmenjava in kombinacija zahtevanih podatkov, — odprava snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, v fazah proizvodnje in na koncu življenjske dobe; podpora razvoju varnih alternativ ter varnim in stroškovno učinkovitim proizvodnim tehnologijam, — ekološke inovacije za preprečevanje okoljskega onesnaževanja z nevarnimi snovmi in kemikalijami, ki vzbujajo zaskrbljenost, ter sanacijo okolja, ob upoštevanju povezav med kemikalijami, izdelki in odpadki.

3.7

Da bi povečala učinkovitost nove strategije, Komisija predvideva bolj proaktivno vlogo EU na svetovni ravni ter odprt dialog z deležniki ter širšo javnostjo. Te dejavnosti se bodo izvajale v sklopu štirih pobud: — vsako leto bo organiziran forum o endokrinih motilcih. Ta bo znanstvenikom ter javnim in zasebnim deležnikom omogočil izmenjavo informacij in dobre prakse, opredelitev izzivov in vzpostavitev sinergij, kar bo podpora delu Komisije, — okrepitev podpore delu relevantnih mednarodnih organizacij, zlasti podpore Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj pri nadaljnjemu razvoju mednarodno dogovorjenih testnih smernic, — preučitev možnosti za vključitev endokrinih motilcev v obstoječi mednarodni sistem za razvrstitev kemikalij. To bi bila rešitev za prepoznavanje endokrinih motilcev na svetovni ravni (podoben sistem že obstaja za druge razrede nevarnosti, kot so mutageni, karcinogeni in snovi, strupene za razmnoževanje), — spletni portal o endokrinih motilcih, ki bo posameznikom, podjetjem in deležnikom zagotavljal vse o tej temi na enem mestu. Ker se raven obveščenosti in ozaveščenosti v Evropi razlikuje, se bo države članice spodbujalo k pripravi posebnih kampanj, ki bodo posebej usmerjene v ranljive skupine.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO pozdravlja sporočilo Komisije o endokrinih motilcih. Zlasti meni, da je treba temeljito preveriti ustreznost veljavne zakonodaje, vključno z njenim socialno-ekonomskim učinkom, da se ugotovi dejansko stanje. Za podporo novi dolgoročni strategiji (11) je odločilnega pomena celostni pristop, ki bo omogočil celostno, dosledno in znanstveno obravnavo endokrinih motilcev.

4.2

Odbor se strinja s Komisijo, da so endokrini motilci snovi, ki vzbujajo posebno zaskrbljenost. Zato podpira predlog o pripravi skladnega zakonodajnega okvira in usklajeni uporabi previdnostnega načela, ki bo v skladu z veljavnimi določbami o biocidih in pesticidih (12).

4.3

EESO meni, da bo za EU glavni izziv skladnost novega zakonodajnega okvira, saj se številne snovi, med drugim bisfenol A, ki se množično uporabljajo kot dodatki v različnih sektorjih, zelo različno obravnavajo. Zato je pomembno, da se upošteva znanstveno načelo ena snov, ena toksikologija (13). To pomeni, da je na vseh regulativnih področjih EU treba uporabljati dosledna in usklajena merila pri prepoznavanju snovi kot endokrinih motilcev. Četudi so dopustne izjeme, bi morale biti regulativne odločitve na splošno dosledne in usklajene. Ne nazadnje bi novo strategijo lahko vključili v medsektorsko delovno področje uredbe REACH, da se zagotovi doslednost.

4.4

V novem kontekstu bi upravljanje moralo temeljiti na znanstvenih ugotovitvah, da se zagotovi preglednost za državljane in deležnike. Zato je pomembno, da se zagotovi ustrezen proračun za podporo javnih in neodvisnih raziskav. EESO meni, da bi lahko dogovorjena znanstvena merila in/ali metode, ki temeljijo na podatkih neodvisnih raziskav, obravnavali, podprli in spodbudili raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter proizvodnjo evropske industrije.

4.5

Odbor meni, da bi prepoved ali omejitev uporabe določene snovi ali izdelka, potem ko se ta prepričljivo prepozna kot endokrini motilec, lahko imela pomembne posledice za podjetja in delovna mesta. Zato bi Komisija morala poskrbeti za posebni finančni mehanizem, s katerim bi podprli prehod na bolj trajnostno proizvodnjo, in sicer tako za podjetja, da v proizvodno tehnologijo in mehanizme uvedejo inovacije, kot tudi za delavce, da nadgradijo svoja znanja in spretnosti (14).

4.6

Za izboljšanje in izpopolnitev znanja o endokrinih motilcih so izjemno pomembne neodvisne raziskave. Odbor ugotavlja, da Komisija v predlogu ne navaja natančno, koliko sredstev bo namenila za raziskave in inovacije na področju endokrinih motilcev v programu Obzorje Evropa. EESO priporoča, naj ta proračun ne bo manjši od sedanjega proračuna v okviru Obzorja 2020.

4.7

EESO se strinja s predlogom Komisije o naložbah v raziskave in inovacije, vendar meni, da bodo v prihodnjih letih ključna nekatera druga področja, ki bi jih bilo treba zato financirati: (a) zgodnje prepoznavanje endokrinih motilcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije obstaja več kot 800 snovi, ki so potencialni endokrini motilci (15). Zaradi njihove široke uporabe je treba vlagati v hitrejše znanstvene metode in mehanizme njihovega razločevanja za analizo podatkov (za boljšo interpretacijo obstoječih podatkov); (b) opredelitev varnih nadomestnih snovi in metod. Nov pristop Evropske komisije bi lahko privedel do odkritja mnogih novih endokrinih motilcev. Nekatere od teh snovi so izjemno uporabne v mnogih proizvodnih sektorjih, zato je pomembno, da se vlaga v raziskave varnih nadomestnih snovi in varnih proizvodnih metod. Pomanjkanje podatkov ne pomeni, da je neka snov varna, zato je treba povečati znanstvene raziskave. Prizadevati bi si morali za razširitev seznama ocenjenih snovi, in se ne zgolj osredotočati na snovi, ki so bile že obsežno testirane; (c) sanacija okolja. Po prepričljivi identifikaciji novega endokrinega motilca je pomembno, da se uporabi poseben postopek za oceno tveganja in ravnanja s temi snovmi v okolju, da se po potrebi (zlasti zaradi njegove obstojnosti) načrtuje posebna strategija za okoljsko sanacijo.

4.8

EESO podpira predlog za letno srečanje deležnikov. Kljub temu meni, da bi dialog med deležniki in Evropsko komisijo moral zajemati stalen, strukturiran sistem izmenjave informacij in posvetovanja, da bi bil resnično učinkovit. EESO želi na tem letnem srečanju sodelovati in k njemu prispevati.

4.9

Endokrini motilci in obstojna organska onesnaževala so različne snovi z različnimi vplivi na človeka in okolje, vendar pa so enako nevarne za zdravje in državljanom nepoznane. Ker je strategija EU o obstojnih organskih onesnaževalih z več vidikov podobna sporočilu Komisije o endokrinih motilcih, Odbor predlaga, da se za razvoj obeh strategij uporabi podoben pristop, da se izboljša proces na političnem in znanstvenem področju. EESO zlasti v skladu s svojim mnenjem NAT/719 o prenovitvi uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih poziva, naj se v širši kampanji ozaveščanja o obstojnih organskih onesnaževalih, ki naj bi jo pripravila Komisija na ravni EU, posebna pozornost nameni endokrinim motilcem. EESO prav tako ponavlja priporočilo o oblikovanju odprte podatkovne zbirke o obstojnih organskih onesnaževalih in endokrinih motilcih, ki bi bila uporabno orodje za podjetja in potrošnike.

5.   Posebne ugotovitve

5.1

EESO meni, da je sporočilo Komisije pomemben korak k večji zaščiti zdravja državljanov z opredelitvijo bolj trajnostnega sistema proizvodnje. Vendar pa bi strategijo morali okrepiti z realističnim akcijskim načrtom, v katerem bi bili določeni cilji in roki.

5.2

Dobro zasnovano krožno gospodarstvo, s posebnim poudarkom na sekundarnih surovinah (16), bi lahko pripomoglo k zmanjšanju izpostavljenosti državljanov EU endokrinim motilcem. Odbor meni, da je treba predlog Komisije jasno in strogo povezati z veljavno zakonodajo, ki je nastala v okviru sedmega okoljskega akcijskega načrta (17) in drugih ključnih političnih pobud za trajnost, kot sta akcijski načrt za krožno gospodarstvo in strategija za plastiko, v skladu s katero naj bi prenehali proizvajati strupene izdelke. To je zelo občutljivo vprašanje, zlasti zaradi učinkov koktajla, ki povzročajo bolezni pri človeku in so škodljivi za okolje.

5.3

EESO poziva Komisijo, naj natančneje opredeli predlog o organizaciji javnega posvetovanja o endokrinih motilcih. Odbor je prepričan, da bi bolj kot posamezniki pomembno vlogo lahko imela organizirana civilna družba, zlasti ker so za podajanje koristnih, zanesljivih in znanstveno utemeljenih nasvetov potrebni posebno znanje in izkušnje (18).

5.4

Odbor je trdno prepričan, da bi evropska strategija o endokrinih motilcih morala vsebovati mednarodno razsežnost in biti pripravljena na mednarodni ravni, da bi učinkovito zaščitila zdravje državljanov pred potencialno nevarnimi izdelki iz tretjih držav. Zato EESO podpira predlog Komisije o bolj proaktivni vlogi EU na mednarodni ravni ter podpori OECD pri izboljšanju testov. EESO poleg tega meni, da bi EU morala v dvo- in večstranskih trgovinskih sporazumih spodbujati trajnost in ohraniti določbe o endokrinih motilcih. Tako bi EU lahko sodelovala s Svetovno zdravstveno organizacijo in Programom Združenih narodov za okolje, da bi prišlo do podpisa mednarodne konvencije o endokrinih motilcih, kot je to že storila za obstojna organska onesnaževala (Stockholmska konvencija), na podlagi obstoječega seznama Združenih narodov z opredeljenimi oziroma potencialnimi endokrinimi motilci (19). Te pobude bodo uporabne tudi pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in zaščiti evropskega proizvodnega modela pred nepošteno konkurenco (20).

5.5

EESO podpira Komisijino uporabo odprte strategije in meni, da bi organizirana civilna družba lahko imela ključno vlogo pri pripravi nacionalnih kampanj ozaveščanja, s katerimi bi širšo javnost seznanili o dejavnostih, ki jih izvaja EU za zaščito zdravja državljanov. Učinkovita kampanja ozaveščanja bi se morala začeti v šolah, da se zmanjša izpostavljenost endokrinim motilcem in spodbuja varno ravnanje (21). EESO zlasti priporoča, da se pobude za izobraževanje in usposabljanje uskladijo in obravnavajo kot del iste strategije v skladu s pristopom vseživljenjskega učenja. Poleg tega meni, da bi moralo biti obvezno posebno usposabljanje, ki bi moralo biti na voljo za vse evropske delavce, ki se pri delu posredno ali neposredno srečujejo z endokrinimi motilci (22).

---

(1)  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 27.6.2012, str. 1); Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(2)  Spletno mesto Evropske agencije za kemikalije, https://chemicalsinourlife.echa.europa.eu/endocrine-disrupters-and-our-health. Po široko sprejeti opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije (Mednarodni program za kemijsko varnost) iz leta 2002 je kemična snov, ki moti delovanje endokrinih žlez, „eksogena snov ali zmes, ki spremeni funkcije endokrinega sistema ter posledično škodljivo učinkuje na zdravje neokvarjenega organizma, njegove potomce ali (pod)populacije“.

(3)  COM(1999) 706.

(4)  Svetovna zdravstvena organizacija, State of the science of endocrine disrupting chemicals (Stanje na področju znanstvenih dognanj o endokrinih motilcih), 2012, str. VII–XII.

(5)  https://www.unenvironment.org/explore-topics/chemicals-waste/what-we-do/emerging-issues/scientific-knowledge-endocrine-disrupting.

(6)  Uredba (ES) št. 1107/2009; Uredba (EU) št. 528/2012; Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 396, 30.12.2006, str. 1); Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 117, 5.5.2017, str. 1); Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(7)  Uredba (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 338, 13.11.2004, str. 4); Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 342, 22.12.2009, str. 59); Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 170, 30.6.2009, str. 1); Direktiva Sveta 98/24/ES (UL L 131, 5.5.1998, str. 11); Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).

(8)  „Eksogena snov ali zmes, ki spremeni funkcije endokrinega sistema ter posledično škodljivo učinkuje na zdravje neokvarjenega organizma, njegove potomce ali (pod)populacije.“

(9)  Podatki Evropske komisije.

(10)  COM(2018) 435 final in COM(2018) 436 final – glej zlasti drugi steber o globalnih izzivih in konkurenčnosti industrije, sklop zdravje (s predlaganim proračunom v višini 7,7 milijarde EUR) in nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (s predlaganim proračunom v višini 2,2 milijarde EUR).

(11)  Mnenje EESO o direktivi o pitni vodi (UL C 367, 10.10.2018, str. 107); mnenje EESO o sedanjem sistemu zagotavljanja varnosti hrane in zanesljive preskrbe s hrano v EU ter možnostih za njegovo izboljšanje (UL C 283, 10.8.2018, str. 83); mnenje EESO o sedanjem sistemu zagotavljanja varnosti hrane in zanesljive preskrbe s hrano v EU ter možnostih za njegovo izboljšanje (UL C 268, 14.8.2015, str. 1); mnenje EESO o varnosti igrač (UL C 77, 31.3.2009, str. 8); mnenje EESO o prispevku civilne družbe k oblikovanju celostne prehranske politike v EU (UL C 129, 11.4.2018, str. 18).

(12)  Uredba (EU) št. 528/2012; Uredba (ES) št. 1107/2009; mnenje EESO Biocidni pripravki (UL C 347, 18.12.2010, str. 62).

(13)  Scientific principles for the identification of endocrine-disrupting chemicals: a consensus statement, Solecki, 2017. https://link.springer.com/article/10.1007/s00204-016-1866-9.

(14)  Mnenje EESO o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (UL C 288, 31.8.2017, str. 56); mnenje EESO o obstojnih organskih onesnaževalih (UL C 367, 10.10.2018, str. 93).

(15)  Po podatkih raziskovalnega instituta TEDX (the Endocrine Data Exchange) je na tem seznamu več kot 1 000 snovi.

(16)  Mnenje EESO o stičišču med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (UL C 283, 10.8.2018, str. 56).

Mnenje EESO o strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu (vključno z ukrepi glede morskih odpadkov) (UL C 283, 10.8.2018, str. 61).

(17)  Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(18)  Mnenje EESO o prenovitvi uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih (UL C 367, 10.10.2018, str. 93).

(19)  OZN je avgusta 2018 objavila seznam 45 kemikalij ali skupin kemikalij, ki so bile opredeljene kot endokrini motilci in potencialni endokrini motilci po temeljiti znanstveni oceni na podlagi opredelitev, ki sta jih Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni program za kemijsko varnost (IPCS) leta 2002 podala za endokrine motilce in potencialne endokrine motilce. Brez mednarodne konvencije o endokrinih motilcih žal ni mogoče določiti mednarodnega postopka za zaščito zdravja ljudi in živali pred izpostavljenostjo tovrstnim snovem. https://www.unenvironment.org/explore-topics/chemicals-waste/what-we-do/emerging-issues/scientific-knowledge-endocrine-disrupting.

(20)  Mnenje EESO o prehodu na bolj trajnostno evropsko prihodnost (UL C 81, 2.3.2018, str. 44).

(21)  Npr. dekalog za državljane o endokrinih motilcih. http://old.iss.it/inte/index.php?lang=2&id=289&tipo=29.

(22)  Mnenje EESO o prenovitvi uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih (UL C 367, 10.10.2018, str. 93).