52019AE0112

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52019AE0112 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52019AE0112

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu o letnem programu dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2019(COM(2018) 686 final)

EESC 2019/00112

UL C 228, 5.7.2019, p. 74–77 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

5.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 228/74

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu o letnem programu dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2019

(COM(2018) 686 final)

(2019/C 228/10)

Poročevalka: Elżbieta SZADZIŃSKA

Zaprosilo	Evropska komisija, 14.12.2018
Pravna podlaga	člen 304 PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	7.3.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20.3.2019
Plenarno zasedanje št.	542
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	122/0/1

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2019, ki v primerjavi s svežnjem iz leta 2011 prinaša veliko izboljšav. Čeprav bo delo v okviru te pobude leta 2019 končano, so v letnem programu predlagana področja, na katera bi se morala sedanja Komisija osredotočiti v zadnjem letu uresničevanja pobude.

1.2

Odbor v obliki mnenja vsako leto poda svoja opozorila in priporočila v zvezi z letnimi programi dela Komisije, pri čemer izpostavi pomen standardov za krepitev konkurenčnosti enotnega trga in pomen razvoja inovativnih proizvodov in storitev ter izboljšanja njihove kakovosti in varnosti v korist potrošnikov, podjetij in okolja (1). To mnenje je povezano z mnenjem o harmoniziranih standardih (2).

1.3

Odbor ocenjuje, da je bil pri zagotavljanju vključujočega in preglednega evropskega sistema standardizacije z aktivnim sodelovanjem organizacij, naštetih v Prilogi III Uredbe (EU) št. 1025/2012, storjen napredek. Sodelovanje predstavnikov civilne družbe v sistemu standardizacije ne bi smelo biti omejeno zgolj na raven Unije in nacionalno raven, temveč bi bilo treba njihovo udeležbo podpreti, razširiti in spodbujati tudi v okviru mednarodne standardizacije.

1.3.1

Odbor ceni dejavnosti Komisije za spodbujanje sodelovanja zainteresiranih strani pri delu na področju standardizacije, zlasti v okviru programa Obzorje 2020. Vendar priporoča okrepitev obstoječega mehanizma in boljše obveščanje o možnostih. Tako bodo lahko mala in srednja podjetja sodelovala ne le pri oblikovanju standardov, temveč tudi pri njihovem izvajanju.

1.3.2

Skladnost med evropskimi in mednarodnimi standardi bo prispevala h krepitvi konkurenčnega položaja evropske industrije v globalni vrednostni verigi. Odbor zato podpira dialog Komisije z mednarodnimi organizacijami za standardizacijo ter Svetovno trgovinsko organizacijo in drugimi mednarodnimi forumi. V tem okviru podpira vsa prizadevanja in pobude Komisije za pospešitev in izboljšanje učinkovitosti postopka standardizacije, da bi višje evropske standarde zaščitili in spodbujali tudi na mednarodni ravni (3).

1.4

Evropski sistem za standardizacijo temelji na javno-zasebnem partnerstvu. V letnem programu dela Komisije so opredeljene ključne usmeritve za njegov nadaljnji razvoj. Odbor upa, da bo v partnerstvo vključenih čim več akterjev.

1.5

Letošnji program dela je bil pripravljen ob upoštevanju medinstitucionalnega dialoga, po mnenju Odbora pa bo nadaljevanje dialoga tudi v prihodnje doprineslo h krepitvi evropskega sistema za standardizacijo. Odbor je že v svojih prejšnjih mnenjih o standardizaciji izrazil pripravljenost, da vzpostavi ad hoc forum, ki bi vključeval širok niz zainteresiranih strani (4).

1.6

V programu so opredeljena pomembna področja z vidika standardizacije: energija, krožno gospodarstvo, obramba, varnost, notranji trg, enotni digitalni trg in mednarodno sodelovanje. Odbor meni, da so izbrana področja primerna.

1.7

Odbor z zanimanjem pričakuje rezultate študije o učinku standardov na gospodarstvo in družbo. Meni, da bi bilo treba v študiji upoštevati tudi posredne učinke standardizacije, na primer na zaposlovanje (5). Poleg tega bi morala biti pri razvoju strategije in programov standardizacije pomembna tudi naknadna ocena.

1.8

Odbor ponovno poziva k pozornem spremljanju prizadevanj glavnih akterjev na področju standardizacije, da bi v evropski sistem za standardizacijo vključili kar najširši niz akterjev. EESO bi lahko prednostno vzpostavil ad hoc forum za njihovo vključevanje v sistem. Ta organ bi bil zadolžen za organizacijo letnega javnega posvetovanja, na katerem bi ocenili napredek na tem področju (6).

2. Predlogi Evropske komisije

2.1

Komisija je v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 v sporočilu predstavila letni program dela Unije za leto 2019 na področju evropske standardizacije.

2.2

Strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo v podporo zakonodaji in politikam Unije so:

—	ukrepi v podporo strategiji za enotni digitalni trg,

—	ukrepi v podporo energetski uniji in podnebju,

—	ukrepi v podporo akcijskemu načrtu za krožno gospodarstvo,

—	ukrepi v podporo bolj povezanemu in pravičnejšemu notranjemu trgu z okrepljeno industrijsko bazo,

—	ukrepi v podporo evropskemu obrambnemu akcijskemu načrtu,

—	ukrepi v podporo vesoljski strategiji za Evropo,

—	ukrepi v podporo evropski agendi za varnost.

2.3

Poleg tega bo Komisija:

—	nadaljevala sodelovanje z mednarodnimi organi za standardizacijo,

—	razvijala javno-zasebna partnerstva, v katera bo vključen širok niz akterjev,

—	raziskala učinke standardov na gospodarstvo in družbo.

2.4

V skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1025/2012 glede priprave poročila o izvajanju te uredbe bo Komisija začela pregled evropskega sistema za standardizacijo, da bi ovrednotila njegovo delovanje.

2.5

V letu 2019 naj bi bila dokončana skupna pobuda za standardizacijo. Komisija analizira rezultate skupne pobude za standardizacijo v treh kategorijah:

—	ozaveščanje in izobraževanje o evropskem sistemu za standardizacijo ter njegovo razumevanje,

—	usklajevanje, sodelovanje, preglednost in vključevanje širokega niza akterjev,

—	konkurenčnost in mednarodna razsežnost.

3. Splošne ugotovitve

3.1

Prednostne naloge, ki se že izvajajo, so v letnem programu dela 2019 opredeljene natančneje in so dopolnjene. Cilj je evropski sistem standardizacije prilagoditi mednarodnim razmeram, ki se stalno spreminjajo, in izzivom na globalnem trgu.

3.2

Odbor se strinja s stališčem Komisije, da bo standardizacija prispevala k podpiranju strategije za enotni digitalni trg z osredotočanjem na internet stvari, velepodatke, blokovno verigo, inteligentne prometne sisteme in avtonomno vožnjo, pametna mesta, dostopnost, e-upravo, e-zdravje in umetno inteligenco. Poleg tega bi morala biti v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov) nova standardizacija skladna in interoperabilna (7).

3.2.1

Odbor upa, da bodo v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov vsi udeleženci na enotnem digitalnem trgu uživali visoko raven varstva in varnosti svojih osebnih podatkov.

3.3

Odbor meni, da je treba obstoječe varnostne standarde in predpise na tem področju posodobiti, zlasti zaradi novih tveganj, ki se ob njih pojavljajo. Pričakuje se, da se bo z novimi standardi zmanjšal negativni učinek robotike in umetne inteligence na življenje ljudi (8).

3.4

Z zahtevami glede kibernetske varnosti bi bilo treba zagotoviti, da nove naprave, povezane z umetno inteligenco, uporabnikom ne bi prinašale tveganj, kot so kibernetski napadi velikega obsega, „sledenje“uporabnikom in vdiranje v sistem. Pri doseganju tega cilja bi morala glavno vlogo imeti Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) s svojim stalnim mandatom, zlasti z osredotočanjem na standardizacijo na področju kibernetske varnosti (9).

3.5

Odbor podpira predlog za zmanjšanje emisij CO2 v prometnem sektorju, ki bi ga med drugim bilo mogoče doseči z učinkovitejšo porabo goriva in energije pri avtomobilih, kar bi vplivalo tudi na zmanjšanje stroškov za uporabnike. Hkrati bodo zaradi povečanja števila avtomatiziranih vozil potrebni usklajeni predpisi, saj ta vozila prinašajo visoka tveganja (kibernetski napadi, varstvo podatkov, odgovornost v primeru nesreče) (10).

3.5.1

Odbor je že v svojem prejšnjem mnenju podal pozitivno mnenje o tretjem svežnju o mobilnosti kot koraku v smeri trajnostne mobilnosti v Evropi (11).

3.6

Predlogi o označevanju pnevmatik (12), okolju prijaznejšem ladijskem prevozu z uporabo alternativnih goriv ter razširitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov (13) na nove vrste proizvodov – vsi lahko po mnenju Odbora prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

3.7

Odbor podpira razvoj standardov na področju krožnega gospodarstva, saj bodo pripomogli k trajnostni proizvodnji in s tem k ohranjanju naravnih virov (14).

3.8

Tehnični standardi olajšujejo izvajanje inovativnih rešitev v industriji.

3.9

Odbor se strinja s stališčem Komisije, da je treba pri akcijskem načrtu za standardizacijo na področju obrambe, ki ga pripravljajo Evropska obrambna agencija in evropske organizacije za standardizacijo, pomagati zagotoviti odprt in konkurenčen evropski trg za obrambno opremo (15). Podobna prizadevanja bodo potrebna na področju vesolja (16).

3.10

Zagotoviti bi bilo treba skladnost med evropskimi in mednarodnimi standardi ter spodbujati uporabo evropskih standardov izven meja EU. V ta namen bi morala Komisija okrepiti strateški dialog z mednarodnimi organi za standardizacijo in dvostranska pogajanja z državami zunaj Evrope.

3.11

Odbor podpira popolnoma upravičeno namero Komisije, da prikaže, kako ima vključevanje številnih akterjev pozitiven učinek na kakovost standardizacije. Sodelovanje organizacij iz Priloge III pri delu na področju standardizacije ustvarja dodano vrednost, saj krepi konkurenčnost in prinaša koristi celotni družbi.

3.12

V Bruslju, 20. marca 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 17; UL C 75, 10.3.2017, str. 40; UL C 34, 2.2.2017, str. 86; UL C 303, 19.8.2016, str. 81.

(2) INT/879 – Harmonizirani standardi, Larghi, 2019 (glej stran 78 tega Uradnega lista).

(3) INT/879 – Harmonizirani standardi, Larghi, 2019 (glej stran 78 tega Uradnega lista).

(4) UL C 303, 19.8.2016, str. 81; UL C 75, 10.3.2017, str. 40; UL C 197, 8.6.2018, str. 17.

(5) UL C 197, 8.6.2018, str. 17.

(6) UL C 197, 8.6.2018, str. 17.

(7) UL C 81, 2.3.2018, str.102.