Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev)

(COM(2018) 144 final – 2018/0070 (COD))

(2018/C 367/18)

Poročevalec:

Brian CURTIS

Zaprosilo Sveta Zaprosilo Parlamenta	13. 4. 2018 16. 4. 2018
Pravna podlaga	člena 192(1) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	19. 9. 2017 (v pričakovanju zaprosila)
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	26. 6. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	12. 7. 2018
Plenarno zasedanje št.	536
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	157/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odobrava predlog Komisije, katerega namen je prenoviti uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih, da se zagotovi usklajeno in učinkovito izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima EU v okviru Stockholmske konvencije.

1.2

Odbor poudarja, da sta v Uniji že odpravljena dajanje v promet in uporaba večine obstojnih organskih onesnaževal. Ker pa so obstojna organska onesnaževala izjemno nevarna za ljudi in okolje, je treba njihovo proizvodnjo prepovedati, izjeme pa omejiti na posebno rabo. Zato EESO spodbuja Komisijo, naj sprejme strožje nadzorne ukrepe, in sicer v skladu s previdnostnim pristopom in Deklaracijo iz Ria o okolju in razvoju.

1.3

EESO podpira predlog o prenosu nalog s Komisije na Evropsko agencijo za kemikalije, da se vzpostavi ustreznejši okvir za zagotavljanje upravne, znanstvene in tehnične podpore pri izvajanju. Kljub temu pa opozarja na potrebo po vzpostavitvi zanesljive delovne metode, v katero bodo vključeni Komisija, agencija, države članice in deležniki.

1.4

EESO priporoča ustrezno in omejeno uporabo delegiranih aktov, da se ohrani odprt dialog z vsemi deležniki, s posebnim poudarkom na ozaveščanju javnosti in preglednosti.

1.5

EESO spodbuja EU, naj na svetovni ravni prevzame vodilno vlogo v boju proti obstojnim organskim onesnaževalom. Ukrepi EU bi morali biti usmerjeni v uskladitev nacionalnih strategij in zakonodaje za spremljanje in nadzor obstojnih organskih onesnaževal. Odbor zlasti meni, da bi morala EU v dvo- in večstranskih trgovinskih sporazumih spodbujati trajnost in ohraniti določbe o obstojnih organskih onesnaževalih.

1.6

Odbor podpira predlog o organizaciji obsežne kampanje ozaveščanja o obstojnih organskih onesnaževalih na ravni EU v okviru trajnostnega razvoja. Meni, da bi bila odprta podatkovna zbirka o obstojnih organskih onesnaževalih lahko uporabno orodje za podjetja in potrošnike.

1.7

EESO meni, da bi moralo biti usposabljanje o obstojnih organskih onesnaževalih obvezno in na voljo za vse evropske delavce, ki se pri delu posredno ali neposredno srečujejo s temi snovmi. EESO zlasti priporoča, da se pobude za izobraževanje in usposabljanje uskladijo in obravnavajo kot del iste strategije v skladu s pristopom vseživljenjskega učenja.

2.   Uvod

2.1

Obstojna organska onesnaževala so organske spojine, odporne na razgradnjo v okolju s kemičnimi in biološkimi procesi ter fotolizo. Zaradi obstojnosti se kopičijo v organizmih ter lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Mnoga obstojna organska onesnaževala so se v preteklosti uporabljala oziroma se še vedno uporabljajo kot pesticidi, topila, farmacevtski izdelki in industrijske kemikalije. Čeprav so nekatera prisotna v naravi, na primer v vulkanih in različnih biosinteznih poteh, so večinoma umeten in popolnoma sintetičen proizvod.

2.2

Učinke obstojnih organskih onesnaževal na zdravje ljudi in stanje okolja je mednarodna skupnost obravnavala v Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih iz leta 2001 (1). Konvencija, ki jo je ratificiralo 180 pogodbenic in temelji na previdnostnem načelu, je svetovni sporazum, ki zagotavlja pravni okvir za ukinitev proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza obstojnih organskih onesnaževal. EU je Konvencijo, ki vključuje tudi seznam 12 snovi (vključno z DDT), podpisala leta 2005.

2.3

Evropska unija se je zavezala k sprejetju ukrepov za zmanjšanje izpustov obstojnih organskih onesnaževal v okolje, da bi zmanjšali izpostavljenost ljudi in prostoživečih živali tem onesnaževalom. Evropska unija je bila zelo dejavna pri dodajanju novih snovi na seznam Konvencije (2). Uredba (ES) št. 850/2004 (uredba o obstojnih organskih onesnaževalih) je pravni instrument, s katerim se izvaja zaveza EU in njenih držav članic v okviru Konvencije.

2.4

Druga konvencija, in sicer njen Aarhuški protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (nazadnje spremenjen leta 2009), zadeva čezmejni prenos onesnaževal na velike razdalje in neposredno prepoveduje proizvodnjo nekaterih od njih, pri drugih pa določa rok za njihovo odpravo. Danes je na seznamu protokola 22 snovi.

3.   Povzetek predloga

3.1

Komisija predlaga prenovitev uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih. S to pobudo se ne spreminjajo načela (previdnostno načelo) in cilji (varstvo okolja in zdravja ljudi) veljavne zakonodaje, temveč gre za popolno uskladitev zakonodaje in boljše izvajanje.

3.2

V predlogu so zlasti obravnavani naslednji izzivi: — uskladitev uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih, ki se sklicuje na Direktivo 67/548/EGS in Direktivo 75/442/EGS, z Uredbo (ES) št. 1907/2006, Uredbo (ES) št. 1272/2008 in Direktivo 2008/98/ES. Uredba o obstojnih organskih onesnaževalih se namreč sklicuje na regulativni odbor, ki ne obstaja več (3), prav tako pa jo je treba uskladiti z Lizbonsko pogodbo (PDEU). Nenazadnje je treba določiti, za katera pravila se uporabljajo izvedbeni akti, in pojasniti, kateri pogoji veljajo za sprejetje delegiranih aktov; — prenos nalog s Komisije na Evropsko agencijo za kemikalije (4), da se vzpostavi ustreznejši okvir za zagotavljanje upravne, znanstvene in tehnične podpore pri izvajanju. Prav tako se predlaga dodelitev usklajevalne vloge forumu za izmenjavo informacij o izvrševanju, ustanovljenemu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba REACH), ki bo državam članicam pomagal pri izvrševanju uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih (5); — vključitev tehničnih sprememb operativnih določb, kot so izboljšanje jasnosti obstoječe opredelitve pojmov ter dodajanje opredelitev pojmov „proizvodnja“, „uporaba“ in „intermediat v zaprtem in krajevno omejenem sistemu“, da se izboljšajo in poenostavijo sedanji postopki.

3.3

V predlogu sta še posebej poudarjena preglednost informacij in javni dostop do njih. Spodbujati in krepiti je treba programe ozaveščanja javnosti glede obstojnih organskih onesnaževal, zlasti tiste, namenjene najbolj ranljivim skupinam, kakor tudi usposabljanje delavcev, znanstvenikov, učiteljev ter tehničnega in vodstvenega osebja. Poleg tega je treba javnosti omogočiti, da sodeluje pri pripravi, izvajanju in posodabljanju izvedbenih načrtov na nacionalni ravni.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO odobrava predlog Komisije, katerega namen je prenoviti uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih, da se zagotovi usklajeno in učinkovito izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima EU v okviru Stockholmske konvencije. Ti ukrepi so temeljnega pomena za vzpostavitev skupnega pravnega okvira, znotraj katerega se lahko sprejemajo ukrepi za preprečevanje proizvodnje, dajanja v promet in uporabe namerno proizvedenih obstojnih organskih onesnaževal ter vsakoletni nadzor v posameznih državah in pripravo primerjalnih podatkov za EU.

4.2

Odbor poudarja, da sta v Uniji že odpravljena dajanje v promet in uporaba večine obstojnih organskih onesnaževal. Da pa bi čim bolj zmanjšali izpuste teh onesnaževal, je treba prepovedati njihovo proizvodnjo ter izjeme omejiti na tiste, ki imajo bistveno vlogo pri neki posebni rabi. Zato EESO spodbuja Komisijo, naj sprejme strožje nadzorne ukrepe, kot so tisti v Stockholmski konvenciji, in sicer v skladu s previdnostnim pristopom k varstvu okolja, kot ga določa Deklaracija iz Ria o okolju in razvoju (6).

4.3

Odbor se zaveda, da se je Komisija odločila, da se ne bo formalno posvetovala z deležniki in državami članicami, ker obstaja splošni trden dogovor z vsemi javnimi in zasebnimi deležniki o ukrepih za prenovitev uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih. Kljub temu pa EESO priporoča Komisiji, naj za naslednje korake izvajanja zavzame učinkovit in vključujoč pristop.

4.4

EESO podpira predlog o prenosu nalog s Komisije na Evropsko agencijo za kemikalije, da se vzpostavi ustreznejši okvir za zagotavljanje upravne, znanstvene in tehnične podpore pri izvajanju. Kljub temu pa opozarja na potrebno po vzpostavitvi zanesljive delovne metode, v katero bodo vključeni Komisija, agencija in države članice, da se zagotovijo učinkovito sodelovanje in boljši rezultati. Eden od stebrov tega novega delovnega okvira bi moralo biti posvetovanje z deležniki.

4.5

EESO meni, da so nekateri vidiki prenovitve povsem tehnični. V skladu s svojimi prejšnjimi mnenji (7) Odbor meni, da so obstojna organska onesnaževala resna grožnja za okolje in zdravje ljudi. EESO zato priporoča ustrezno in omejeno uporabo delegiranih aktov (kjer so nujno potrebni), da se ohrani odprt dialog z vsemi deležniki, s posebnim poudarkom na ozaveščanju javnosti in preglednosti.

5.   Posebne ugotovitve

5.1

Odbor spodbuja Komisijo, naj natančneje opredeli predlog, po katerem bi morale države članice javnosti pri pripravi, izvajanju in posodabljanju nacionalnih izvedbenih načrtov ponuditi možnosti za sodelovanje. EESO zlasti meni, da bi morali biti načini udeležbe jasni in enaki v vseh državah članicah. Odbor meni, da bi bolj kot posamezniki pomembno vlogo lahko imela organizirana civilna družba. Poleg tega ni jasno, ali bodo te pobude prejele finančno podporo Komisije in na kakšen način ter kako bo potekalo obveščanje o tej pomembni priložnosti.

5.2

Obstojna organska onesnaževala so svetovna grožnja. Trenutno je glavni izziv na svetovni ravni uskladitev nacionalnih strategij in zakonodaje za spremljanje in nadzor obstojnih organskih onesnaževal. Zato EESO podpira predlog Komisije o bolj proaktivni vlogi EU glede preprečevanja izpustov obstojnih organskih onesnaževal v tretjih državah.

5.3

Odbor kljub temu meni, da je izmenjava informacij (8) s tretjimi državami, ki niso pogodbenice Stockholmske konvencije, ali pravočasna tehnična in finančna pomoč na zahtevo in z razpoložljivimi sredstvi (9) za izvajanje Konvencije premalo konkretna za odpravo obstojnih organskih onesnaževal. EESO zlasti meni, da bi EU morala v dvo- in večstranskih trgovinskih sporazumih spodbujati trajnost in ohraniti določbe o obstojnih organskih onesnaževalih (10). Tudi mednarodni posredniki, kot je Odbor za izvajanje in spoštovanje obveznosti, vzpostavljen v okviru Konvencije Minamata, bi bili lahko pomembna referenčna točka (11). EESO trdno verjame, da je lahko EU vodilna v trajnostnih inovacijah.

5.4

Odbor podpira predlog o organizaciji obsežne kampanje ozaveščanja o obstojnih organskih onesnaževalih na ravni EU. Hkrati bi morala biti Evropa bolj dejavna pri spodbujanju izobraževanja o trajnosti in širjenju informacij o najboljših praksah glede trajnosti (12). EESO zlasti priporoča oblikovanje odprte podatkovne zbirke o obstojnih organskih onesnaževalih, ki bi bila uporabno orodje za podjetja in potrošnike.

5.5

Odbor meni, da bi moralo biti usposabljanje o obstojnih organskih onesnaževalih obvezno in na voljo za vse evropske delavce, ki se pri delu posredno ali neposredno srečujejo s temi snovmi. EESO želi poudariti, da so ti vidiki že del veljavne zakonodaje, vendar pa negotovo in šibko uresničevanje pomeni, da bo treba opredeliti nova orodja za učinkovitejše izvajanje. EESO zlasti priporoča, da se pobude za obveščanje, izobraževanje in usposabljanje uskladijo in obravnavajo kot del iste strategije v skladu s pristopom vseživljenjskega učenja.

---

(1)  http://chm.pops.int/

(2)  V zadnjih letih je bilo na prvotni seznam dodanih 16 snovi. http://chm.pops.int/TheConvention/ThePOPs/TheNewPOPs/tabid/2511/Default.aspx

(3)  Od 1. junija 2015.

(4)  Uredba (ES) št. 1907/2006.

(5)  Registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij (REACH).

(6)  Deklaracija iz Ria, 1992. Načelo 15: „Države v skladu s svojimi zmožnostmi za varovanje okolja splošno uporabljajo previdnostni pristop. Kadar obstaja grožnja resne ali nepopravljive škode, nepopolna znanstvena gotovost ne sme biti razlog za odlaganje stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečevanje degradacije okolja.“

(7)  Mnenje EESO o obstojnih organskih onesnaževalih (UL C 32, 5.2.2004, str. 45).

(8)  COM(2018) 144 final, točka 18.

(9)  COM(2018) 144 final, točka 21.

(10)  Mnenje EESO Prehod na bolj trajnostno evropsko prihodnost (UL C 81, 2.3.2018, str. 44).

(11)  Konvencija Minamata o živem srebru je svetovni sporazum o varovanju zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki živega srebra. Sklenjena je bila v Ženevi (Švica) 19. januarja 2013 in sprejeta 10. oktobra 2013 na diplomatski konferenci v Kumamotu (Japonska), veljati pa je začela 16. avgusta 2017. Z inovativnim in celostnim pristopom obravnava živo srebro skozi njegov celoten življenjski cikel, vse od pridobivanja do ravnanja z odpadki. http://www.mercuryction.org/. Člen 15.

(12)  Mnenje EESO Vrh Rio+20: na poti k okolju prijaznemu gospodarstvu in boljšemu upravljanju (UL C 376, 22.12.2011, str. 102), glej točko 4.13.