Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018IE0982

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vloga prometa pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in njegov vpliv na oblikovanje politik EU (mnenje na lastno pobudo)

    EESC 2018/00982

    UL C 367, 10.10.2018, p. 9–14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    10.10.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 367/9

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vloga prometa pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in njegov vpliv na oblikovanje politik EU

    (mnenje na lastno pobudo)

    (2018/C 367/02)

    Poročevalka:

    Tellervo KYLÄ-HARAKKA-RUONALA

    Sklep plenarne skupščine

    15. 2. 2018

    Pravna podlaga

    člen 29(2) poslovnika

     

    mnenje na lastno pobudo

    Pristojnost

    strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

    Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

    28. 6. 2018

    Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

    11. 7. 2018

    Plenarno zasedanje št.

    536

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    136/0/3

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    		 Promet je pomemben dejavnik pri doseganju več ciljev trajnostnega razvoja, saj močno prispeva k njihovemu uresničevanju na področju gospodarskega razvoja, industrije, malih in srednjih podjetij ter trgovine in naložb. S tem pripomore k doseganju ciljev za spodbujanje zaposlovanja in blaginje ter zmanjšanje neenakosti in izključenosti. Po drugi strani se promet v zvezi s cilji trajnostnega razvoja sooča z mnogimi izzivi, kot so zmanjšanje podnebnega in okoljskega vpliva, izboljšanje prometnih sistemov in prometne varnosti ter reševanje vprašanj glede delovnih mest in dostojnega dela.

    1.2

    		 EESO poziva Komisijo, naj pripravi nov, celostni politični okvir za naslednjo generacijo prometne politike, da se položijo temelji za izboljšanje pogojev za promet in mobilnost ter hkratno uresničevanje socialnih in okoljskih ciljev.

    1.3

    		 Zato je pri snovanju politik EU treba zagotoviti ugodne pogoje, da bo promet izpolnjeval potrebe ljudi in podjetij po mobilnosti. V skladu s cilji trajnostnega razvoja to zahteva pomembne naložbe v ustrezno infrastrukturo, inovacije in dobro delujoče prometne sisteme, vključno z javnim prevozom.

    1.4

    		 Potrebna so tudi prizadevanja v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, povezanimi s socialnimi vidiki prometa, kot so spodbujanje polne in produktivne zaposlenosti, dostojnega dela in razvoja znanj in spretnosti ter enakost spolov in posebno upoštevanje potreb oseb v ranljivem položaju, kot so otroci, invalidi in starejši. Pri ustreznem upravljanju strukturnih sprememb bi moral imeti osrednjo vlogo socialni dialog.

    1.5

    		 Izjemen izziv za promet pomeni cilj, povezan s podnebnimi spremembami, ki zahteva intenziven razvoj prometnih sistemov, uvedbo širokega nabora ukrepov za razogljičenje ter nove in inovativne pristope k mobilnosti.

    1.6

    		 Med splošne trende, ki vplivajo na razvoj prometa, sodita digitalizacija in robotizacija, ki zahtevata ustrezno obvladovanje priložnosti in izzivov. Digitalizacija prispeva k trajnostnemu prometu, saj povečuje učinkovitost logistike, omogoča bolj natančne informacije o prevozih za potnike in izboljšuje prometno varnost.

    1.7

    		 Ker promet zadeva vso družbo, je izjemno pomembno, da pri pripravi in izvajanju prometne politike sodeluje civilna družba. Vloga javnega sektorja je sicer ključna, vendar bi bilo treba pri iskanju najboljših rešitev za promet spodbujati tudi ukrepe od spodaj navzgor in partnerstva.

    1.8

    		 EESO poziva Komisijo, naj preuči kazalnike za cilje trajnostnega razvoja z vidika prometa in se bolj usmeri v razvoj kazalnikov, ki so ustrezni, kažejo realistično in informativno sliko razvoja ter so v skladu s celostnim pristopom.

    2.   Ozadje

    2.1

    		 Cilji trajnostnega razvoja v okviru Agende 2030 Združenih narodov na splošno zajemajo različne vidike gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov, s katerimi se srečuje svet. Nobeden od teh ciljev ni posebej osredotočen na promet in mobilnost, vendar se promet posredno nanaša na več ciljev. Poleg tega se nekaj od 169 konkretnih ciljev, ki dopolnjujejo splošne cilje, neposredno nanaša na promet, zlasti infrastrukturo, lokalne prometne sisteme in varnost v cestnem prometu. Tako se trije od 232 kazalnikov za spremljanje napredka nanašajo na promet, merjenje obsega prometa, dostop do javnega prevoza in število smrtnih žrtev v prometu.

    2.2

    		 Vloga prometa pri uresničevanju ciljev trajnostnega prometa je raznolika. Ti namreč pomenijo tako priložnosti kot tudi izzive za promet, ki prispeva k njihovemu doseganju in ima v okviru teh ciljev vlogo pri prilagajanju. „Promet“ se v tem mnenju nanaša na prevoz blaga in potnikov z vsemi prevoznimi sredstvi.

    2.3

    		 Namen tega mnenja na lastno pobudo je:

    —

    opredeliti, kako promet prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in kako lahko ti cilji koristijo prometu ali ga oblikujejo,

    —

    analizirati možne posledice povezav med prometom in cilji trajnostnega razvoja za politike EU, ki se nanašajo na promet, in sicer tako doma kot v mednarodnem merilu,

    —

    navesti stališča in predloge EESO o tem, kako bi bilo treba obravnavati te povezave v politikah EU in pri njihovem oblikovanju, da bi ustrezno izkoristili priložnosti in obvladali tveganja.

    V točkah 3 in 4 je analizirana vloga prometa pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. V točki 5 so opisane koristi ciljev trajnostnega razvoja za promet s krepitvijo njegovih temeljev. Točki 6 in 7 vsebujeta analizo izzivov in pričakovanj ciljev trajnostnega razvoja za promet. Na podlagi te analize so v točki 8 povzete ugotovitve, ki opisujejo posledice in priporočila za oblikovanje politike.

    3.   Promet in cilji trajnostnega razvoja: gonilo gospodarskega razvoja in zaposlovanja

    3.1

    		 Promet je eno od gonil gospodarskega razvoja tako v EU kot tudi na svetovni ravni, zato mu je treba v agendi EU nameniti osrednje mesto. Promet bistveno prispeva k uresničevanju cilja 8, pri katerem gre za spodbujanje trajnostne, vključujoče in vzdržne gospodarske rasti, polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela za vse.

    3.2

    		 Čeprav je digitalizacija vse bolj razširjena na vseh področjih gospodarstva in družbe, ne pomeni konca fizične proizvodnje in potrošnje. Logistika povezuje različne dele oskrbovalnih verig, ki zajemajo prevoz surovin, polizdelkov in končnih izdelkov potrošnikom. Promet je tako nujen za industrijo, kmetijstvo in trgovino.

    3.3

    		 Dobro upravljanje prometa lahko prispeva h konkretnemu cilju v okviru splošnega cilja 8, s katerim se poziva k oblikovanju politik za spodbujanje trajnostnega turizma, da bi ustvarili delovna mesta in spodbujali lokalno kulturo in izdelke.

    3.4

    		 Promet ne le služi drugim sektorjem, temveč je tudi sam pomemben gospodarski sektor, ki zagotavlja na milijone delovnih mest in pomembno prispeva h gospodarstvu. Poleg tega podpira predelovalne panoge, kot so avtomobilska industrija, železnice, pomorstvo in letalstvo.

    3.5

    		 Promet na splošno prispeva k uresničevanju cilja 9, v skladu s katerim naj bi občutno povečali delež zaposlenih v industriji in njen delež v bruto domačem proizvodu. Ker so mnoga podjetja v prometnem sektorju mala in srednje velika podjetja, promet prispeva tudi k vključevanju teh v vrednostne verige in trge ter krepitvi njihove rasti, k čemur pozivata cilja 9 in 8.

    3.6

    		 Tako promet v skladu s ciljem 8 prispeva k ustvarjanju delovnih mest v sektorjih, povezanih s prometom. Omogoča tudi boljšo geografsko usklajenost med delovnimi mesti in delovno silo ter s tem višjo zaposlenost. Vendar pa se srečuje tudi z izzivi zaradi prehoda, ki ga prinašata digitalizacija in robotizacija, ki naj bi po napovedih prinesli korenite spremembe na področju delovnih mest in nalog.

    3.7

    		 Na svetovni ravni promet prispeva k uresničevanju cilja 17, tj. oživitvi globalnega partnerstva za trajnostni razvoj. Ta cilj si prizadeva za spodbujanje vsesplošnega, urejenega, odprtega, nediskriminatornega in enakopravnega trgovinskega sistema v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Ker trgovina sloni na prometu, ima pomemben potencial pri spodbujanju tega cilja.

    3.8

    		 V okviru cilja 9 se poziva k razvoju vzdržne in vzdržljive infrastrukture v državah v razvoju. To je povezano s ciljem 10, ki je usmerjen v zmanjšanje neenakosti znotraj držav in med njimi in s katerim naj bi si prizadevali za razvojno pomoč in neposredne tuje naložbe v državah, ki najbolj potrebujejo pomoč.

    3.9

    		 Ker promet s proizvodnjo, trgovino in naložbami pripomore h gospodarskemu razvoju in ustvarjanju dostojnih delovnih mest, ima vlogo tudi pri uresničevanju cilja 1, s katerim naj bi odpravili vse oblike revščine povsod po svetu.

    4.   Promet in cilji trajnostnega razvoja: omogočanje dostopa do blaga in storitev

    4.1

    		 Potrošniki pri dostopu do osnovnih dobrin, kot je hrana, ki je zajeta v cilj 2, in drugih osnovnih ali bolj luksuznih proizvodov uporabljajo prevozne storitve. Poleg tega ljudje potrebujejo prevoz pri dostopu do storitev, ki so na primer povezane s turizmom, hobiji ali sistemom socialne varnosti.

    4.2

    		 Promet je ena od glavnih vezi med trgi, tako na notranjem trgu kot tudi v mednarodni trgovini. Povezani trgi so bolj učinkoviti in prispevajo k ekonomiji obsega, s tem pa k fizični in cenovni dostopnosti blaga za potrošnike.

    4.3

    		 Promet je izjemno pomemben tudi pri zagotavljanju in uporabi zdravstvenih storitev v EU in po svetu. S tem prispeva k uresničevanju cilja 3, katerega namen je preprečevati in zdraviti bolezni ter poskrbeti za zdravo življenje in splošno dobro počutje za vse.

    4.4

    		 Enako velja za zagotavljanje izobraževanja in udeležbo v njem. Promet tako prispeva k cilju 4, v skladu s katerim naj bi vsem zagotovili vključujoče, enakopravno in kakovostno izobraževanje ter spodbujali možnosti vseživljenjskega učenja za vse.

    5.   Promet in cilji trajnostnega razvoja: polaganje temeljev mobilnosti

    5.1

    		 Promet mora biti fizično in cenovno dostopen, tekoč in učinkovit, pa tudi varen, da omogoča mobilnost ljudi in blaga. Zato mora EU nujno spodbujati naložbe v ustrezno infrastrukturo in primerno tehnologijo ter okrepiti dobro delujoče prometne sisteme.

    5.2

    		 Cilj 9 neposredno ugodno vpliva na promet, saj spodbuja razvoj „kakovostne, zanesljive, vzdržne in vzdržljive infrastrukture“ v podporo gospodarskemu razvoju in blaginji ljudi.

    5.3

    		 Tekoče prečkanje meja na notranjem trgu ter v mednarodnem prevozu blaga in na potovanjih je izjemno pomembno za dobro delujoče trge in pretok blaga in ljudi. Cilj 9 to spodbuja s poudarjanjem vloge čezmejne infrastrukture.

    5.4

    		 Cilj 11 si prizadeva zagotoviti, da bodo mesta in naselja vključujoča, varna, vzdržljiva in trajnostna. Poziva k dostopu do varnih, cenovno in fizično dostopnih ter trajnostnih prometnih sistemov za vse, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti osebam v ranljivem položaju, kot so ženske, otroci, invalidi in starejši. Za to so potrebni primerno načrtovanje uporabe zemljišč in prometnih sistemov ter ustrezne javne naložbe v infrastrukturo. Razvoj javnega prevoza ima pri tem pomembno vlogo, tako na mestnih kot tudi podeželskih območjih.

    5.5

    		 Cilj 9 podpira okrepitev znanstvenih raziskav in izboljšanje tehnološke zmogljivosti industrijskih panog. To je pomembno tudi z vidika razvoja prometa in z njim povezanih sektorjev.

    5.6

    		 Poleg tega sta v okviru cilja 7 predvidena okrepitev mednarodnega sodelovanja, s katerim bi olajšali dostopnost raziskav na področju čiste energije in čiste energetske tehnologije, ter spodbujanje naložb v energetsko infrastrukturo in čisto energetsko tehnologijo. Ti ukrepi skupaj z infrastrukturo za alternativna vozila in polnilnimi postajami za električna vozila tudi pripomorejo k razogljičenju prometa.

    5.7

    		 Z vse večjo digitalizacijo in robotizacijo prometa bi bilo treba namenjati vse večjo pozornost potrebam digitalne infrastrukture, med drugim avtomatiziranim sistemom za upravljanje in nadzor prometa. V cilju 9 je omenjena potreba po občutnem povečanju dostopnosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter prizadevanjih za splošen in cenovno ugoden dostop do interneta. V okviru cilja 17 naj bi okrepili uporabo tehnoloških pripomočkov, zlasti informacijsko-komunikacijske tehnologije. Z digitalizacijo se povečuje učinkovitost logistike in na primer zagotavljajo boljše informacije o prevozih za potnike.

    6.   Promet in cilji trajnostnega razvoja: izpolnjevanje družbenih pričakovanj

    6.1

    		 Promet po eni strani prispeva k zdravstvu in blaginji, po drugi pa z onesnaževanjem, med drugim s trdnimi delci v zraku, in prometnimi nesrečami povzroča zdravstvena tveganja. Cilj 3 je usmerjen v bistveno zmanjšanje teh tveganj. Za izboljšanje varnosti v prometu so potrebni učinkoviti sistemi upravljanja prometa, predpisi in njihovo uveljavljanje. Zaradi zmanjšanja verjetnosti človeške napake se bo z napredno avtomatizacijo kljub tehnološkim pomislekom bistveno povečala varnost prometa.

    6.2

    		 Izobraževanje in usposabljanje, ki se spodbujata s ciljem 4, sta ključnega pomena za zagotavljanje potrebnega znanja in spretnosti za delavce in podjetnike v sektorjih, povezanih s prometom. Spremembe nalog, ki jih bo na primer povzročila digitalizacija, bodo pomembno spremenile povpraševanje po znanju in spretnostih. Cilj 4 zato pomembno spodbuja promet.

    6.3

    		 S ciljem 5 naj bi dosegli enakost spolov ter krepili vlogo vseh žensk in deklic. S spodbujanjem večjega števila žensk k delovanju v sektorju kot podjetnic ali zaposlenih lahko prometni sektor pozitivno vpliva na enakost spolov in izkorišča potencial pripadnikov obeh spolov. Promet, zlasti javni prevoz, mora biti tudi varen za potnice.

    6.4

    		 V okviru cilja 8 naj bi dosegli polno in produktivno zaposlenost, si prizadevali za preprečevanje izključenosti mladih, za dostojno delo za vse in varstvo pravic delavcev. Pogoji za to so različni. V državah v razvoju je verjetno najpomembnejši cilj uresničevanje temeljnih pravic delavcev, medtem ko je v EU največja skrb za prihodnost povezana s spodbujanjem polne zaposlenosti in dostojnega dela za vse.

    6.5

    		 EU bo za spoprijemanje s strukturnimi spremembami zaradi digitalizacije in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo potrebovala celostne strategije za pravičen in nemoten prehod, zmanjšanje negativnih družbenih posledic in zapolnitev vrzeli v znanju in spretnostih.

    6.6

    		 S ciljem 10 se spodbuja vključevanje vseh v družbeno, gospodarsko in politično življenje ter sprejetje politik za doseganje večje enakopravnosti. S temi politikami se krepi tudi uresničevanje cilja 1, tj. preprečevanje revščine. V povezavi s prometom naj bi s ciljem 9 vsem zagotovili cenovno ugoden in enakopraven dostop. Promet – zlasti javni promet – omogoča dostop do dela, blaga in storitev, zato prispeva k preprečevanju izključenosti ljudi.

    6.7

    		 V okviru cilja 10 se spodbuja tudi omogočanje urejenih, varnih, zakonitih in odgovornih migracij in mobilnosti ljudi. To je s prometom povezano na dva načina: promet prispeva k preprečevanju smrtnih žrtev ter k varnim in zakonitim begunskim in migrantskim potem, po drugi strani pa migrantom ponuja priložnosti za vključitev na trg dela.

    7.   Promet in cilji trajnostnega razvoja: uresničevanje okoljskih ciljev

    7.1

    		 Promet mora poleg potreb mobilnosti ljudi in podjetij izpolniti tudi podnebne in okoljske zahteve. V cilju 13 so poudarjeni nujni ukrepi za obvladovanje podnebnih sprememb in njihovih posledic. Ta cilj pomeni izjemen izziv za promet, ki je eden od glavnih virov emisij toplogrednih plinov in sektor, v katerem se emisije še povečujejo. Za dosego ciljev iz politik EU bodo potrebna večja prizadevanja, na področju mednarodnega zračnega in pomorskega prometa pa sodelovanje na svetovni ravni.

    7.2

    		 Prizadevanja, da gospodarska rast ne bi povzročala okoljske degradacije, zajeta v cilj 8, so tudi izjemen izziv z vidika prometa, saj je ta močno povezan z gospodarsko rastjo. Ta prizadevanja zahtevajo intenziven razvoj trajnostnih prometnih sistemov z minimalnim okoljskim vplivom, uvedbo naprednih tehnologij ter nove in inovativne pristope k mobilnosti. To je v skladu s ciljem 12 o odgovorni proizvodnji in porabi.

    7.3

    		 Infrastruktura ima pomembno vlogo pri vplivu prometa na okolje. Pri cilju 15 gre za varovanje in obnovo kopenskih ekosistemov ter spodbujanje njihovega vzdržnega izkoriščanja, kar je treba upoštevati pri načrtovanju rabe zemljišč ter izgradnji infrastrukture. Enako velja za cilj 11, s katerim se poudarja potreba po okrepitvi prizadevanj za varstvo in ohranitev svetovne kulturne in naravne dediščine.

    7.4

    		 Ker je energija predpogoj za promet, se cilj 7 o energiji neposredno nanaša tudi na promet. V okviru tega cilja naj bi občutno povečali delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri ter pomembno izboljšali energetsko učinkovitost. V okviru cilja 12 naj bi postopoma odpravili škodljive subvencije za fosilna goriva. Zaradi razširjene uporabe fosilnih goriv v prometu ta cilj očitno vpliva na promet in njegove uporabnike.

    7.5

    		 Cilj 14 govori o ohranjanju in vzdržnem izkoriščanju oceanov, morij in morskih virov. Boljše ravnanje z odpadki in zmanjšanje emisij sta potrebna ne le v dejavnostih na kopnem, ampak tudi v pomorskem prometu.

    7.6

    		 Vplivi na okolje so povezani ne le s samim prometom, pač pa ravno tako z življenjskim ciklom vozil, zrakoplovov in ladij od proizvodnje do konca življenjske dobe. Zmanjšati jih je mogoče z bolj gospodarno uporabo virov in čistimi tehnologijami v industrijskih postopkih ter recikliranjem in ponovno uporabo, kot predvidevata cilja 9 in 12.

    7.7

    		 Ukrepi za večjo pretočnost prometa prispevajo tudi k zniževanju emisij. Zato so kakovostna infrastruktura in tekoč promet na mejnih prehodih, raba zemljišč in urbanistično načrtovanje, učinkovit javni prevoz in multimodalne alternative za tovorni promet izjemnega pomena.

    7.8

    		 Razvoj avtonomnega prometa lahko zaradi večje priročnosti za potnike privede do večje uporabe osebnih avtomobilov. Po drugi strani naj bi se s souporabo avtomobilov in uporabo javnega prevoza število osebnih avtomobilov zmanjšalo. Digitalizacija in robotizacija na splošno prispevata k učinkovitejšemu prometu in logistiki, kar ugodno vpliva na vpliv prometa na podnebje in okolje.

    7.9

    		 Dejstvo je, da je treba zmanjšati emisije iz prometa, vendar pa promet prispeva tudi k preprečevanju in reševanju podnebnih in okoljskih problemov, s tem ko omogoča razširjanje nizkoogljične in okoljsko neoporečne tehnologije, proizvodov in rešitev, kar je v skladu s ciljem 17.

    8.   Promet in cilji trajnostnega razvoja: vpliv na oblikovanje politik

    8.1

    		 Iz analize v predhodnih točkah je jasno, da je promet povezan s številnimi cilji trajnostnega razvoja. Ker pomembno prispeva k uresničevanju več ciljev trajnostnega razvoja, bi bilo treba njegovo vlogo v celoti priznati pri uresničevanju teh ciljev na evropski, nacionalni in lokalni ravni.

    8.2

    		 Po drugi strani bi bilo treba cilje trajnostnega razvoja celostno upoštevati v prometni politiki EU, da se postavijo temelji za izboljšanje prometa in mobilnosti ter hkrati uresničujejo socialni in okoljski cilji.

    8.3

    		 Posamično reševanje problemov v prometu iz različnih izhodišč različnih političnih področij ne prinaša optimalnih rešitev. Zato je treba prometno politiko nujno razvijati kot celoto. EESO zato poziva Komisijo, naj pripravi nov, celostni politični okvir za naslednjo generacijo prometne politike. Ta okvir bi nato ponudil smernice za podrobnejše odločitve, povezane s prometom.

    8.4

    		 Politični okvir mora vsebovati tudi globalno razsežnost, s katero se cilji trajnostnega razvoja vključujejo v mednarodno sodelovanje in zunanje delovanje EU, povezano s prometom.

    8.5

    		 Ker promet zadeva celotno družbo, je pomembno, da se v razvoj in izvajanje prometne politike vključi civilna družba. To bi bilo v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 16, ki predvideva odzivno, vključujoče, participativno in reprezentativno odločanje na vseh ravneh. Pri vprašanjih, povezanih s trgom dela, in procesih prehoda bi moral imeti ključno vlogo socialni dialog.

    8.6

    		 S ciljem 17 se spodbujajo in pospešujejo učinkovita javna in javno-zasebna partnerstva ter partnerstva s civilno družbo na podlagi izkušenj in strategij za njihovo financiranje. Vloga javnega sektorja je sicer ključna, vendar EESO poziva snovalce politik EU, naj v celoti priznajo pomembno vlogo ukrepov od spodaj navzgor in partnerstev, saj prispevajo k iskanju najboljših rešitev za izzive na področju prometa in najboljših načinov za izkoriščanje priložnosti, na primer z novimi modeli proizvodnje in potrošnje, ki jih razvijajo podjetja in državljani.

    8.7

    		 EESO poziva Komisijo, naj prouči kazalnike spremljanja z vidika prometa in okrepi razvoj kazalnikov, ki so ustrezni, kažejo realistično in informativno sliko razvoja ter so v skladu z zgoraj opisanim celostnim pristopom.

    V Bruslju, 11. julija 2018

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Luca JAHIER

    Top